TRST, torek 1. septembra 1953
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. X. gr.
29*	;V
j. (,* IX.4956?
Pomen Pellove Provokacije
GOVOR DR. ALEŠA BEBLERJA NA ZBOROVANJU V IDRIJI
DOKLER ITHLIJH ZHHTEVR TRST
se odnosi med njo in FLRJ ne morejo rešiti
»Zahtevamo, da se v Trstu popravijo krivice iz fašističnih časov in tiste, ki se še zdaj dogajajo" - Vsi dosedanji predlogi, tudi jugoslovanski, so zastareli in Jugoslavija jih ne more več sprejeti
šc ni izmotal iz povojev iredentizma in proti jugoslovanstva.
Tako pa je bila domovina v nevarnosti, Pella jo je s cirkuškim nastopom rešil — 8^.000 italijanskih družin pa še dalje ne bo vedelo, kaj je meso in kaj je sladkor, in tistim italijanskim vojakom, ki so izvajali rimska provokacii-ska povelja, bo, ko se bodo vrnili domov, prav tako kot prej prožila brezposelnost in beda.
Vse to pa pomeni, da se demokristjani tako krčevito oklepajo svojih majavih pozicij na oblasti, da so pripravljeni, ob blagoslovu Vatikana in ob odobravanju fašistov in prenapetežev vseh vrst in tudi z objektivno podporo kominformovskega vodstva, na najhujše provokacije in pustolovščine. Nič čudnega torej, če so tudi v Beogradu uvideli, da s takimi ljudmi ni mogoče govoriti pomirljivo in strpno in da predvsem z njimi ni mogoča politika, ki bi z medsebojnimi koncesijami skušala ustvariti mirno sožitje med obema državama, ker demokristjan-ski Rim tega sožitja noče, saj bi z njim izgubil eno izmed glavnih sredstev zavajanja množic in družbene konserva-cije v Italiji.
Predvsem je torej na italijanskem ljudstvu, da ne dopusti, da ga z iredentistično jato morgano še dolgo goljufajo za njegove življenjske pravice.
i’ p vesla v c desete obletnice primorskih brigad in IX. korpusa ter osvoboditve Primorske
LJUBLJANA, 31 — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr Aleš Bebler je imel v nedeljo v Idriji ob odkritju spomenika padlim borcem govor, v katerem se je dotaknil tudi tržaškega vprašanja in poudaril, da Slovenci na obeh straneh meje kot tudi italijansko prebivalstvo po primorskih krajih in v Gorici gospodarsko trpi, ker so središča odrezana od svojega zaledja in zaledje od svojih središč.
Slovenci, ki so ostali na drugi strani meje ne uživajo svojih manjšinskih pravic. Kakor pod Mussolinijem tako še danes nimajo slovenskih šol v Kanalski dolini, v Reziji in Beneški Sloveniji. Celo v Trstu Slovenci niso enakopravni z italijansko govorečim prebivalstvom. To celo v Trstu, ki je pod zavezniško upravo, katera bi morala biti vsaj nevtralna, če že noče popraviti krivic,' ki jih je Slovencem prizadejal Mussolinijev režim, ki je na razne načine s političnim in ekonomskim pritiskom izgnal iz Trsta desettisoče Slovencev in na njihova mesta naselil Kalabrijce in druge. Ce že tega niso popravili.^ bi morali vzpostaviti vsaj režim enakopravnosti za slovensko in italijansko prebivalstvo, kar se tiče kulturnega življenja in
fašizmom in imperializmom, temveč zaradi nerazumljive podpore nekaterih naših zaveznikov iz vojne žakalskemu imperializmu, ki je za kose naše zemlje izdajal kogar koli in komur koli.
Danes ne gre samo za fašizem v nepotvorjeni obliki in za stare črnosrajčnike, ki plačujejo in berejo maše za rajnkega, kot svarilen zgled za noge obešenega dučeja, temveč za pogoje in za ustvarjanje pogojev, v katerih se pojavlja nov fašizem ne glede na barvo, v katero se odeva. Danes smo že tako daleč, da si upa ne-le kak fašistični mazač Pri »Messaggero Venetovi temveč visoko kvalificiran novinar v milanskem »Corriere della Sera» označiti partizanski tabor, proslavo naše protifašistične narodnoosvobodilne borbe na Okroglici za — provokacijo. Danes smo tako daleč, da tam, do koder seže roka njihove »pravičen, zapirajo in sodijo partizane. borce najdoslednejše protifašistične borbe v Evropi, zato, ker ta borba zanje ni več le provokacija, temveč celo veleizdaja. Veleizdaja nad fašizmom! Pri vsem tem manjka samo še, da se v «Giornale di Trieste» pojavijo članki s polnim podpisom: Rino Alessi.
V tem ozračju organizira bivši fašist Covelli monarhistično zborovanje v Gorici, kar prvič jasno simbolizira današnji položaj v Italiji, kjer je vladna kampanja hujskanja in imperialistične samo-goltnosti nujno spravila na površje m v avantgardo naplavine fašističnega režima, na drugi strani pa kaže, da sam Covelli prav nič ne verjame ne kričanju o «provoka. ciji na Okroglici» ne tisto, da »Tito sta ammassando gli uo-mini a Okroglica», ne sploh izzivalnim govoricam o vdoru stotisočev z Okroglice v Gorico — kajti ko bi bilo tako, smo lahko mirne duše prepričani, da si gospod Covelli ne bi upal v Gorico in niti v Videm, najbrž pa tudi v Benet, ke ne.
Danes je partizanski tabor na Okroglici, proslava slavnih dni narodnoosvobodilne borbe, proslava ustanovitve onih z zmago ovenčanih brigad, ki so nepozabnega 1. maja 1945 prinesle svobodo tudi Trstu in Gorici, provokacija tudi za kominformovsko vodstvo, ki je izdalo izročilo protifašistične borbe in ki skuša v tržaškem proletariatu ubiti vsaki spomin nanjo, zlasti pa hoče uničiti tisti čut povezanosti t to borbo, ki je tako globoko zakoreninjen med tržaškimi delavci, saj je to najslavnejši del zgodovine njihove borbe. Vsako obujanje spominov na partizansko borbo je obenem tudi obnavljanje zaobljube, da bodo v tej borbi vztrajali tudi nadalje. Se prav posebno pa bo ta pomen očiten na velikem taboru na Okroglici, ne-le zaradi spominov, ki so povezani z njim, temveč tudi zaradi časa, v katerem bomo praznovali to proslavo, in zaradi ozračja, ki ga porajajoči se fašizem in njegovi pomočniki od Vatika. na do Vidalija, ustvarjajo v teh dneh, še prav posebno pa zaradi znakov, da fašizem še predrzneje dviga glavo in se tudi italijanska vlada vedno bolj predrzno usmerja po Mussolinijevi poti.
Zato je dobro, da vedo vsi oni, ki se pripravljajo na nove pustolovščine, da je v našem -ljudstvu še živ tisti duh, ki ga je navdihoval pred desetimi leti in ga pripeljal do zmage pred osmimi leti, naj vedo, da bomo na vsako izzivalno pustolovščino znali od. govoriti tako, kot smo že nekoč, da bomo znali biti prav tako dosledni, odločni in neomajni in tudi prav tako neizprosni kot takrat.
Naj vedo vsi stari in novi fašisti in vsi, ki jim pomagajo in jih podpirajo, da je med našim ljudstvom, da je med tržaškim proletariatom še vedno živ pozdrav■ Smrt fa-š iz mul
Novembra volitve v Jugoslaviji
BEOGRAD, 31. — V dobro poučenih krogih v Beogradu se je zvedelo, da bo zvezni izvršni svet takoj po končanem zasedanju Zvezne skupščine, ki bo pričela z delom 7. septembra. razpisal parlamentarne volitve, ki bodo najkasneje v nedeljo 22. novembra. Po poročilih iz istih virov bo zvezni izvršni svet najkasneje do 18. septembra objavil sklep o formiranju volilnih okrajev in imenoval zvezno volilno komi. sijo. Istočasno bodo imenovane tudi republiške in okrajne volilne komisije.
Preračunane provokacije Italije
so naletele na nasproten učinek
čile skrajšane pogodbe za Avstrijo med razgovore, ki bi se imeli začeti. Kar se tiče sovjetske trditve, da 261. sestanek namestnikov, kakor tudi prejšnji sestanek, ni bil kompetenten, ni glede njene netočnosti potreben komentar. Laihko se torej zaključi, da ima zadnja sovjetska nota samo namen postaviti dodatne ovire proti zaključku pogajanj. Kljub temu pa še vedno ostane upanje in trdna odločnost za nadaljevanje vseh mogočih naporov za vzpostavitev neodvisnosti in svobode Avstrije, ki sta bili že zdavnaj obljubljeni)).
Namestniki za Avstrijo o sovjetskem stališču
NEW YORK, 31. — Varnostni svet je danes nadaljeval razpravljanje o Maroku. Prvi je govoril grški delegat, ki je sporočil, da se bo njegova delegacija vzdržala pri glasovanju o vpisu te zadeve na dnevni red. Dodal je, da bi razpravljanje v Varnostnem svetu lahko kompromitiralo rešitev tega vprašanja.
Francoski delegat Hoppenot je protestiral zaradi navzočnosti tajnika maroške stranke Istiklal, Balafreja. Toda libanonski delegat je izjavil, da je Balafrej član pakistanske delegacije, kar je potrdil tudi pakistanski delegat.
Sovjetski delegat Carapkin je poudaril, da mora Varnostni svet razpravljati o maroškem vprašanju, ki se je še bolj zaostrilo zaradi odstavitve sultana. Carapkin je tudi dejal, da bi bilo koristno, če bi se razprave udeležili tudi predstavniki 15 arabskih in azijskih držav, ter je zahteval, naj Varnostni svet posluša njihove izjave.
Kuomintanški delegat je izjavil, da bo glasoval za sprejem zadeve na dnevni red
SFOHISiMKI »NEVI
Na današnji dan 1.1944 so enote IX. korpusa zavzele sovražnikovo postojanko Crni vrh nad Idrijo.
N
	m				m
1m			i		m
Danes, torek 1. septembra
Egidij, Mladen ^ Sonce vzide ob 5.25 ini »tone
once vzide ob o.zo m ,, Q tj,^ 18.44. Dolžina dneva 13.1».	&
vzide ob 23.8 in za'de • Jutri, sreda 2. septembra
Stefan, Miljeva
Neresna «resnoba
ODGOVOR XA AEUPRAVIČKSE ODPUSTE 12 DELAVCEV r
-»
v razpravljanju
«Tržaški dnevnik« (»Giorna-le di Trieste«), glasilo rimskih, ne tržaških teženj, je objavil 30.8.t.l, članek «Vedra trdnost Trsta« v zvezi z rimskimi iz trte izvitimi vestmi o priključitvi cone B k Jugoslaviji. Govori brez vsakega pooblastila v imenu tržaškega ljudstva, katerega večina je daleč od njegovih teženj. Pravi da se Tržačani niso nič razburili spričo nove jugoslovanske grožnje. Le čemu bi se razburjali, ko grožnje sploh ni bilo? Meni, da je Jugoslavija grožnjo brž preklicala, kajti Italija iz l. 1953 ni več tista iz l. 1945. V resnici pa ni bilo kaj preklicevati; povedati je bilo treba samo, da si je Rim priključitev izmislil v svoje izsiljevalne namene.
Razlaga, da se je cona B v praksi priključila k Jugoslaviji že l. 1945 in se vsak dan bolj priključuje. Kakšen smi-
sel imej nova priključitev, če. t*h
se je (izvršila že pred osmimi leti? Ponavlja obtožbe o raznarodovanju Italijanov v Istri, češ da bodo morali licenci s slovanskimi priimki v slovanske šole. Stresa se ob misli da bi morali lam tudi Oberdan Slataper in Stupa-rich v take šole, česar niti Avstrija ni poskušala. S tem priznava, da se mu zdi nekdanja raznaroditev slovanskih Zlatoperov, Stuparičev. Kozv-ličev, Suvičev, Dudanov in nešteto drugih pod pritiskom stoletnega avstro-italijanske-ga raznarodovanja čisto v redu in bi prvotna narodna zavest takih žrtev tujega imperializma ne smela nikoli več na novo oživeti. Ce bi se to zgodilo v Trstu, bi mesto imelo nenadoma veliko slovansko večino; italijanska manjšina bi štela le nekaj starih rodbin, priseljence iz Italije iz dobe fašizma in istrske ezule To bi bila prava slika »nadvse italijanskega» (italia-nissimo) Trsta. »Tržaški dnev-nik» odreka žrtvam fašističnega raznarodovanja v coni B pravico da se vrnejo v svoje narodno občestvo in v svojo domačo šolo kakor odreka Rim beneško-slovenskim otrokom pravico do slovenske šole in pričakuje, da se slovenski otroci v Trstu in Gorici polagoma pod pritiskom vsi prepišejo v italijanske šole. Vračanje istrskih Hrvatov v hrvatske šole imenuje «nezaslišano moralno nasilje«. Kako bo imenoval rimsko ravnanj e s slovenskimi otroki optantov v Gorici ki so jih objokane surovo izgnali iz slovenskih razredov, češ da morajo v italijanske?
Rimski načrti glede vse Pri-
morske, Kranjci
Dalmacije
itd. so znova popolnoma jasno označeni v stavku: «Priključiti si cpno B bi pomenilo prisiliti Italijo, da odpove mirovno pogodbo in dene znova v razpravo celotno vprašanje Julijske krajine v mnogo širšem okviru« (rimettere in di-scussione Vintero problema giuliano e in termini ben pil« vasti). Današnja Italija res ni več tista iz l. 1945, v osmih letih so njene skomine po tujih deželah že dosegle Mussolinijevo goltnost Ta ji narekuje željo, da bi Jugoslavija izvršila priključitev ki si jo je Rim izmislil: »Skratka, tako nasilno dejanje bi vrnilo Italiji obširno svobodo manevriranja«. V tej obširni svobodi bi lahko znova ((osvobodila» Ljubljano, Cetinje, Zagreb itd. v kar najširšem okviru.
Kljub (umetnemu) rimskemu razburjanju, pravi ((Tržaški dnevnik«, ni bilo v tržaški ZVU med zavezniki niti najmanjše živčnosti in so se ti uradniki čisto mirno odpeljali na običajni »weck-cnd» v
Benetke in Dolomite, 1'aka tesla neobčutljivi trdokoLni-ki. ko se Rim razburja in je ves živčen — Čeprav ie umetno! Po drugi struni pa bistre glave, ki so k umetnost« brž izpregledale!
Zato pa so se prepustili u-strezni in pričakovani živčnosti istrski ezuli, «za katere bi pomenila priključitev nagrobni kamen na njih vroče in u-pravičene nade». Kako neki? Italija iz l. 1353, ki ni več tista iz l. 1945, bi jih zdaj nenadoma zapustila m bi jim ne osvobodila prostovoljno zapuščene Istre, iz katere jih ni nihče gonil? Ali se je izplačalo oditi? Sicer pa — saj leži nagrobni kamen na vročih in upravičenih nadah že od l. 1945, če se je, kakor trdi ((Tržaški dnevnik«, že tedaj izvršila dokončna priključitev Istre k Jugoslaviji. Takšna je rimska logika.
Iz članka izvemo še da so štiri tržaške stranke in istrski CLN pozvali predsednika rimske vlade, naj kakor njegov prednik strogo vztraja na izvedbi tristranske izjave z dne 20.3.1948, in izjavili, da
ZA 10. OBLETNICO VSTAJE PRIMORSKE
bo izšla posebna številka
«P«1izanskega dnevnika«
na 40 straneh, s članki vodilnih tovarišev osvobodilne borbe tov. Kardelja, Beblerja, Vilfana in dr., spominskimi članki borcev naših brigad in bogatim fotografskim dokumentarnim gradivom.
Na prodaj bo tudi pri nas!
«svobodno tržaško prebivalstvo ne bo dovolilo nasilnih dejanj Jugoslavije«. No torej, kaj se je treba Rimu in ezulom sploh razburjati? Mnogo hrupa za nič. Ce svobodno tržaško ljudstvo Jugo-sldvijo z lastnim nastopom u-žene, kaj je treba, da štiri stranke in CLN nadlegujejo rimskega političnega svetovalca pri ZVU. naj jim oskrbi sprejem pri predstavnikih vlad, ki so podpisale tristransko izjavo? Ali niso taki razgovori brezpredmetni? Prav tako brezpredmetna je morala biti njih tiskovna konferenca v palači Diana kjer ((so vabili javno mnenje, naj se vede zavestno in. resno, vsaj dokler ne bi izzivalne manifestacije prekoračile znosnih meja«. Potem ne več?
Koliko neresnobe, ki je vsa pognala iz golih izmišljotin!
P—in
Razpisane so ameriške štipendije za 1.1954-55
Razpisane so štipendije za študij v Združenih državah, veljavne za akademsko leto 1954-55.
Prošnje je treba vložiti najkasneje do 1. oktobra 1953. Tisti, ki se zanimajo za štipendije, lahko zvedo podrobnosti o njih v Zavezniški čitalnici.
V okviru kulturnih izmenjav med Trstom in Združenimi državami so te dni še trije trža. ški študentje, ki so dobili ameriške štipendije za akademsko leto 1953-54. odpotovali v Združene države.
ZA DOLOČITEV DRUŽINSKEGA DAVKA
Najkasneje do 201. m.
je treba prijaviti dohodke
Prebivalci okoliških vasi tržaške občine oddajo prijavo na občinskih delegacijah
Ze nekaj dni je v teku raz-[ eljevanje formularjev za pri-avo dohodkov na podlagi ka-erih bodo zaračunavali dru-;inski davek. Kotlje že bilo avljeno in kot piše tudi na amih formularjih, je zadnji ok za prijavo dohodkov oz. a izročitev izpopolnjenih for-nularjev nepreklicno 20. sept. 953. Izpolnjene formularje je reba poslati na oddelek IV. -lavki in takse v Ul. Malcan-on 3, pritličje.
Dohodke morajo prijaviti vsi Iružinski poglavarji zase kamr tudi za ostale člane dru-:ine, ki žive skupno v istem [ospodarstvu.
Prebivalci gornje tržaške ikolice lahko dostavljajo iz-lolnjene formularje kar občin-,kim delegatom tn sicer za [raje Opčine, Bazovica, Treb-:e, Padriče, Gropada, Konko-lel in Bani pri občinski dele-jaciji IX na Opčinah Narodna JI, 49, za kraje Prosek, Kon-ovel in Sv, Križ pa pri občin-iki delegaciji X na Proseku.
Kdor želi lahko dostavi iz-jolnjene formularje tudi po jošti v priporočenem zavoju n seveda proti potrdilu o od-lani pošiljki.
Občina opozarja, da morajo >rijaviti dohodke tudi vsi tisti prizadeti, ki niso prejeli od >bčinskega oddelka za davke n takse potrebnega formular-a Vsi tisti, ki formularja ne iodo prejeli, si ga morajo ne-nudoma preskrbeti na Od-lelku za davke in takse v Ul. Vtaleanton 3 ali pa pri občinskih delegacijah na Opčinah n na Proseku. Tudi za te veja kot zadnji termin 20. sept.
OD J0TBI 48-DBNA STAVKA v rafineriji «ESS0 Standard«
Podjetje je poslalo včeraj popoldne delavcem odpoved, čeprav ni zanjo prav nobenega razloga
Ravnateljstvo rafinerije Es-so Standard Italiana pri Sv. Soboti ni hotelo odnehati od svoje namere ter je včeraj ob pol petih popoldne poslalo dvanajstim delavcem obvestilo o odpustu.
2e večkrat smo poudarjali, da ni v tem podjetju za odpuste prav nobenega opravičila, saj je v njem proizvodnja stalno naraščala ter so številni delavci morali opravljati vsak dan tudi do štiri ure nadurnega dela. Poleg tega zaposluje čistilnica tudi kakih trideset delavcev zunanjih podjetij, ki opravljajo tudi nadure. Zato vse kaže, da namerava podjetje skrčiti svo, obrat, saj si drugače ne moremo razlagati teh odpustov.
Delavstvo se je takoj v začetku enotno uprlo nameravanim odpustom in na dveh skupščinah odkrito povedalo delodajalcem, da bo nastopilo v obrambo svojih odpuščenih tovarišev. Delavci so tudi demonstrirali pred ravnateljstvom ter poslali delegacijo na razgovore, ki pa niso imeli nobenega uspeha. Delodajalci so trmasto vztrajali pri svojem stališču, kakor se je že zgodilo na dveh sestankih med zastopniki delavcev in podjetja na sedežu Zveze industrij-cev.
Včeraj so se po obvestilu o odpustih sestali predstavniki sindikatov petrolejske stroke, proučili položaj v rafineriji ter izdali poročilo, ki pravi;
V zvezi s poročilom z dne 28. avgusta 1953 in na podlagi pooblastila skupščine, ki je bila 26. avgusta, sklenemo:
1. Delavci ponovno poudarjajo popolno neupravičenost odpustov, jih odklanjajo ter pozivajo tovariše, ki so prejeli odpovedna pisma, naj se smatrajo za neodpuščene in naj pr idejo redno na delo;
2. vsi delavci rafinerije bodo od 14. ure 2. septembra 48 ur stavkali, kar bo prvi dokaz odpora proti nezaslišanemu ukrepu, s katerim je ravnateljstvo odpustilo delavce.
Enotni tovarniški odbor bo poskrbel za dodelitev najbolj
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA
Pogojna obsodba neposlušnega begunca
1953.
Ker gre za prvo tovrstno prijavo dohodkov oz. za prvo u-vedbo tega davka, so dolžne vse družine katerih poglavar ima stalno bivališče v občini, izvršiti prijavo, čeprav njihovi dohodki ne dosezajo obdavčljivega minimuma. Prav tako so v smislu zakona dolžne izvršiti prijavo vzgojne, šolske in verske skupnosti.
Prijava mora biti Izpisana jasno in čitljivo in mora vsebovati dohodke realizirane v razdobju med 1. sept. 1952 in 31. avg. 1953.
Uslužbenci morajo svoji prijavi dodati potrdilo svojega delodajalca, na kateri mora biti označen celotni dohodek.
Tisti, ki prijave ne bodo oddali, ali pa jo bodo oddali prepozno, nepopolno in netočno bodo kaznovani v smislu zakona.
Razen dohodkov za določitev družinskega davka so obdavčenju podvrženi naslednji predmeti, ki jih je treba seveda prijaviti; psi, razna dovoljenja (licenze), stroji za pripravljanje kave (express), klavirji v javnih lokalih in biljardi. Dalje obstaja taksa na zbiranje in prenos odpadkov, taksa na zasedbo javnih prostorov, prispevek na vodovod in za vse tiste, ki nimajo stalnega bivališča v Trstu in ki torej niso podvrženi družinskemu davku, davek na stanovanje, na služinčad in privatne klavirje.
Oproščeni prijave so davkoplačevalci, vpisani v register tržaške občine in za katere ni bila ugotovljena nobena sprememba davčnih pogojev.
Kakor smo pred dnevi najavili, se je moral včeraj zagovarjati pred sodiščem begunec Sime Matešič, katerega so obtožili, da se je uprl agentom policije in da jim je hotel, ko so ga ti povabili na poveljstvo, zbežati. Zadeva je kolikor toliko znana, saj smo o aretaciji pisali zadnje dni preteklega tedna.
Qd Matešiča je namreč neki agent upravne policije zahteval, da se legitimira, toda mož se je temu uprl in ni, hotel pokazati svojih dokumentov. Ker je postajalo njegovo vedenje nesramnejše, je agent s piščalko opozoril dva agenta, ki sta mu priskočila na pomoč. Toda tudi slednja dva nista imela več1 sreče. Matešič ni in ni hotel pokazati legitimacije ter je začel agente tudi suvati. Ko so ga povabili na poveljstvo se je mož ponovno uprl in ni hotel slediti možem postave. Sele ko so prišli na mesto drugi agenti s policijskim avtom so ga toliko ukrotili, da so ga spravili v vozilo ter ga odpeljali na policijo.
Med včerajšnjo razpravo je agent upravne polioije še enkrat potrdil to, kar je pred dnevi pojasnil v zvezi z incidentom z Matešdčem pred sodiščem za določevanje narokov. Na vsako vprašanje, ki mu ga je postavil Matešič, seveda z dovoljenjem predsednika Ellisona, je agent jasno in razločno odgovoril tako da je poslušalec imel vtis, da so njegove izjave res resnične in ne lažnjive kakor je hotel to dokazati Matešič.
Tudi Matešič je prišel do besede in na svoj način obrazložil incident, ki se je pripetil 24. avgusta na Borznem trgu. Matešič je celo izjavil, da je na policijskem poveljstvu neka polioistka, udarila njegovo ženo.
Tožilec — Ste izročil agentu, kakor je ta zahteval, svoje osebne dokumente?
Obt. — Ne.
Tož. — Ste sledili agentom, Ko so vas pozvali, na poveljstvo?
Obt, — Ne.
Ta priznanja so zadostovala sodniku, ki je spoznal obtoženca za krivega obtoženih dejanj ter ga predvsem zaradi dosedanjega brezhibnega vede. nja obsodil le na 7 dni zapora in še to pogojno.
Preds.: mr. Ellison; tož.; dr. Savona; prevajalec; Krumi.
Zastrupitev s plinom
Nekaj minut pred poldnem so sprejeli na opazovalnem oddelku bolnice, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtom, 18-letno Adriano Pevera iz Ul. Revoltella katero so sprejeli zaradi znakov zastrupljanja z gorilnim plinom na opazovalnem oddelku.
Njena mati 42-letna Cesarina Saksida, ki jo je spremila, je v bolnici izjavila, da je hčer našla ležečo na tleh v kuhinji, medtem ko je iz plinskega štedilnika uhajal plin. Mati je izključila možnost suma, da bi njena hči hotela prostovoljno v smrt Zadeva sicer ne bo huda ker predvidevajo, da bo dekle okrevalo najkasneje v 2 dneh.
nujnega osebja za varstvo in zaščito proti požarom.
Delavstvo je s tem takoj in odločno odgovorilo na krivični ukrep ravnateljstva rafinerije in njegov enoten nastop je najboljši odgovor na predrznost tega ravnateljstva.
Izboljšane pomorske zveze
med Trstom in Perzijskim zalivom
Pomorske zveze med Trstom in Perzijskim zalivom so se, kot javlja tržaška gospodarska agencija ASTRA v zadnjem času močno okrepile, bodisi zaradi uvedbe nove direktne zveze z odhodom iz Trsta, kakor tudi zaradi izboljšanih o-perativnih zmožnosti pristanišča v Kuvaitu. Na novi direktni progi z odhodom iz Trsta vozijo štirje parniki družbe Er-
nesto Audoly. Srednja nosilnost ladij, ki opravljajo mesečno zvezo znaša 2.500 ton
Omenjene štiri ladje so doslej odpeljale iz Trsta proti perzijskemu pristanišču vec kot 15.000 ton oziroma kubičnih metrov blaga, vključno les.
V tej zvezi naj še omenimo, da se je tranzitni promet lesa sikozi Trst po skromnih znakih oživljanja zopet vrnil na prejšnje negotove pozicije, predvsem zaradi težav, ki jih imajo avstrijski lesni trgovci pri zaključevanju poslov.
Nov urnik trgovin
Danes je stopil v veljavo zimski urnik za trgovine, po katerem bodo te odprte ob delavnikih od 8. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
niastop tržaških pevskih zborov Okroglici
na
Praznovanje 10. obletnice ustanovitve IX. korpusa bodo tržaški pevski zbori proslavili s samostojnim nastopom na prireditvi na Okroglici. Zato naj se tega nastopa na Okroglici udeleži čimveč pevcev in pevk.
NAVODILA
PEVSKIM ZBOROM :
1. Pevski zbori naj ponovijo pesem «Le vkup uboga gmajna« ter pesem «V nove zarje«.
2. Odbori pevskih zborov naj pravočasno preskrbijo pevcem potna dovoljenja.
3. Skupna pevska vaja bo 6. septembra zjutraj na Okroglici med 7. in 9. uro. Udeležijo naj se je vsi pevci!
SHPZ
TISKOVNA KONFERENCA KOMISIJE ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
Obrazložitev kriterijev
in poslovanja komisije
Doslej je komisija prejela 8569 prošenj za ljudska stanovanja. Opozorilo za razkrinkavanje špekulantov - «posredovalcev»
Sinoči je bila na sedežu komisije za dodeljevanje stanovanj, ki jih zidajo z javnim denarjem, tiskovna konferenca, na kateri je predsednik komisije sodnik Lo Cuoco obrazložil postopek za dodeljevanje ljudskih stanovanj in vlogo ter delovanje omenjene komisije. Ker je bila to prva tiskovna konferenca na kateri je komisija za dodeljevanje stanovanj prišla javno v stik s predstavniki tržaškega tiska je nujno, da povzamemo glavne misli poročila predsednika komisije. Ostala, bolj podrobna vprašanja o zidanju ljudskih stanovanj, podrobnosti o točkah in lestvici za dodeljevanje stanovanj in razna druga vprašanja, ki zanimajo družine, ki so vložile prošnjo za stanovanje ali pa, ki jo nameravajo vložiti, bomo objavili v prihodnjih dneh.
Komisija za dodeljevanje ljudskih stanovanj je bila u-stanovljena šele meseca avgusta preteklega leta. Njena naloga je, dodeljevati ljudska stanovanja , na podlagi ugotovitev, ki določajo in kategorizirajo posamezne prosilce po potrebi. Ta komisija je bila u-stanovljena, da se prepreči, da zainteresirane osebe vlagajo prošnje na posamezne ustanove, ki gradijo ljudska stanovanja. Zato so zavod za ljudske hiše, občina, zavod Caccia in Burlo Garofalo postavili na razpolago vsa sezidana stanovanja omenjeni komisiji, ki je bila tudi pooblaščena, da razpolaga in odloča o stanovanjih, ki ostanejo na en ali drugi način prosta.
Pri svojem delovanju je komisija postavila osnovna načela, ki se razlikujejo od veljavnega postopka za razdeljevanje ljudskih stanovanj do ustanovitve omenjene komisije in sicer;
1. Vložene prošnje niso veljavne samo za eno dodelitev
Razpadajoča »stanovanja« v Ul sicer tudi drugod
. Molino a Ven to. ki pa jih
V Trstu ne manjka
ljudskih stanovanj, ampak so veljavne še za vsa nadaljnja dodeljevanja do popolnega izčrpanja lestvice, v katero je bila prošnja vključena; 2. Vse prošnje bodo opremljene z informativnim poročilom predstavnika podporne ustanove pomožnega zavoda za socialno pomoč), da se lahko ugotovi točno stanje posamezne družine, ki je vložila prošnjo za stanovanje tako glede stanovanjskih prostorov, kot tudi socialnega položaja; 3. Glede na dejstvo, da državna oblast zida na svoje stroške ljudska stanovanja, da pomaga revnejšim slojem, ki si ne morejo sami zagotoviti potrebnega stanovanja, ie komisija sklenila zavrniti prošnje vseh prosilcev za katere bodo ugotovili, da imajo določene visoke dohodke s katerimi si lahko sami poskrbijo stanovanje.
Poleg tega je komisija izdelala posebno shemo na točke, po kateri se določa lestvica po-
NENADNA SMRT ZARADI SRČNE KAPI
Pred očetovimi očmi
se je zgrudil ob postelji
Oče je najprej mislil, da je sinu slabo in ko mu je hotel pomagati, je ugotovil, da je sin že mrtev
Pred očmi lastnega očeta je Včeraj okoli 2.30 ponoči umrl v svoji in očetovi spalnici 33-letni Karel Medved iz Ul. del Veltro, kateremu stari oče ni mogel nič pomagati. Qče, 76-letni Franc Medved, ki je delil sobo s svojim sinom je takoj ko je opazil, da sina ni na postelji, vstal in z grozo opazil Karla ležečega na tleh. Misleč da mu je postalo slabo se mu je približal, toda takoj je razumel da mu ne more ničesar pomagati. Stari mož je alarmiral sosede, ki so poklicali policijo. Na mesto je prišel tudi policijski zdravnik dr. Dose, ki je ugotovil nastop smrti verjetno zaradi srčne kapi.
Užaloščeni oče je izjavil, da je imel sin zadnje čase stalno mrzlico in hud kašelj. Ponoči, okoli 1. ure, ko je prišel domov, je videl, da je sin ležal na svoji postelji. Okoli 2. ure
pa se je zbudil toda sina ni >c
bilo več na svojem mestu pač pa je ležal na tleh med posteljo in zidom. Po mnenju Medveda je sin med tisto uro vstal in odšel na stranišče ter mu je ob povratku postalo verjetno slabo, za kar se je zgrudil na tla iri izdihnil.
Truplo pokojnika so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
Prepir v družin)
Predvčerajšnjim okoli 20. ure so morali policijski agenti nastopiti v stanovanju zakoncev 27-letnega Antona Škerjanca in 26-letne Giuseppine A-chilich iz Ul. Gambini 43, kjer sta se malo prej oba pošteno spoprijela. Ob njihovem prihodu jim je Škerjančeva žena iz-
javila, da jo je mož prijel za vrat in ji z velikim kuhinjskim nožem grozil s smrtjo K sreči se ji je posrečilo zbežati in se zateči k sosedom. Škerjanc pa se je tedaj podal do najbližjega telefona in poklical policijo. Naravno je, da je mož zanikal, da bi ženi, čeprav je priznal, da se nista preveč razumela in se čestokrat kregala grozil z nožem. Kljub temu pa so ga pridržali in ga bodo prijavili sodišču pod obtožbo slabega ravnanja v ženo in zaradi grožnje z nožem.
Deska na tanta
S prognozo okrevanja v 6 dneh so včeraj zjutraj sprejeli na opazovalnem oddelku 19-letnega Ennia Esposita iz Ul. Orlandini, katerega so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico.
Na vprašanje kje si je povzročil praske po obrazu, prsih in rokah je fant izjavil, da je v trenutku ko je nosil nekaj desk po lestvi nepričakovano padel na tla. medtem ko so se deske zvrnile nanj.
Kamen na glavo
Med kontrolo dela na cesti
.. „ 1. z	1	riin.
ivieu tvoiiLIU1U UCiu 4*«
na Opčinah je 55-letnemu Gio-
j- *-»	i	•	:_	rveotmroM n
na vutinud jt*	~
vannfju Pucciju iz Drevoreda XX septembra iznenada priletel na glavo kamen, ki je padel z nekega tovornika, katerega »o delavci tedaj razkladali
Ker mu je kamen povzročil rano na glavi in tudi zaradi omotičnega stanja se je Puc-cio zatekel v bolnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na I. kiruskem
sameznih prošenj. Ta shema vsebuje vse možne ugotovitve stanovanjskega in moralnega stanja družin, ki so zaprosile za stanovanje in vse tiste podrobnosti, ki lahko služijo za točno opredelitev posameznih primerov in dodelitev položaja v določeni lestvici.
Tajništvo komisije poskrbi, da je vsaka prošnja, ki je predložena komisiji, takoj pregledana in začasno kategorizirana. Glede na veliko število vloženih prošenj in glede na malo število razpoložljivih stanovanj, so vse prošnje, ki pri prvem pregledu dobijo nad 150 točk, poslane pomožnemu zavodu za socialno pomoč za ugotovitev na samem mestu. Po izvedenih ugotovitvah dobi prošnja dokončne točke in je vključena v dokončno lestvico. Do sedaj je komisija prejela 8569 prošenj. Za 2289 prošenj so že izvedli pregled na kraju samem in so dobile že svojo točno opredelitev.
Komisija upa, da bodo vsi pregledi posameznih prošenj na kraju samem čimprej izvedeni, da bo možng dati jasno sliko stanja na stanovanjskem področju. Ti pregledi in ugotovitve bodo lahko dane na razpolago tudi pristojnim oblastem za bodoče načrte zidanja ljudskih stanovanj.
Komisija želi tudi obvestiti javnost o sklepu, ki izključuje nadaljnjo dodelitev stanovanja družinam, ki so zasedle stanovanje, ki je bilo' že izpraznjeno zaradi nevarnosti, da se zruši in ga je druga družina protizakonito zasedla. Poleg tega komis-ija obvešča javnost, da bo shema dodeljevanja točk javna in da bodo prosilcem sporočili dosežene točke. Komisija opozarja tudi prebivalstvo na obljube določenih oosrednikov, ki ponujajo svoje posredovanje za dodelitev stanovanja. Komisiji je znano, da več oseb ponuja ljudska stanovanja proti plačilu denarne nagrade. Nekatere od teh so bile že odkrite in izročene sodnim oblastem. Komisija opozarja prebivalstvo na te osebe. Za dodeljevanje ljudskih stanovanj je pristojna samo omenjena komisija.
Kot že rečemo, bomo v prihodnjih dneh objavili podrobne podatke o kategorizaciji predloženih prošenj in drugih stvareh, ki nujno zanimajo vsakogar, ki je vložil prošnjo za ljudsko stanovanje.
Med delom okraden
37-letni Rudolf Rojac iz Ro-cola je včeraj popoldne odšel nu njivo, kjer se je pri nekem zidu preoblekel: obleke je pustil pod zidom in se napotil na delo Okoli 20. ure se je mož vrnil in se hotel preobleči, toda oblek ni bilo nikjer več.
Ko je Rojac spoznal, da so ga neznani zlikovci okradli se je napotil k policiji kjer je zadevo prijavil. V svoji pismeni prijavi je pojasnil, da so mu tatovi odnesli skoraj nov suknjič, skoraj novo srajco čepico, brisačo in tudi britveni a-parat skupno z milom in čopičem. vse v skupni vrednosti 7.00Q lir.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, da se prične:
1. Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-1954 v torek, dne 1. septembra in traja do dne 25. septembra 1953.
2- Nižji tečajni izpit v ponedeljek, dne 7. septembra 1953 ob 8. uri in 30 minut.
3. Popravni izpiti čez I. In
II. razred v ponedeljek, dne 14. septembra 1953 ob 8. uri.
Vpisni pogoji In razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III, nadstropju šolskega poslopija v Ul. Montorsino št. 8. Morebitna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča:
1. Na Državni slovenski viš, ji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim na. Črtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vec-chio št. 9, II. nadstropje.
2. Začetek pismenih poprav, nih in drugih izpitov, razen zrelostnih, bo v ponedeljek 7. septembra 1953 točno ob 8, uri 30 minut.
Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
* * ♦
Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah
s priključenim III. razredom javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 8. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede.
Vpisovanje bo trajalo od 1. do 25. septembra.
Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravih očeh, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole.
* * *
Na trgovski akademiji
traja vpisovanje od 1. do 25-septembra, vsak delavnik od 10. dc 12. ure. P 'pravni izpiti se začnejo 7. septembra, uspo-sobljenostni pa 21. septembra. Podrobnosti na oglasni deski v Ul. Lazzaretto Vecchio 9/II-
OBJAVA
Popravni izpiti so L, 2., 3. in 4. septembra t. 1. Dne 10. septembra 1953 se začne redni pouk.
Pomorska srednja šola Piran
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Poučuje se solopetje. klavir, vsi orkestralni inštrumenti ter teoretični predmeti.
Opozarjamo na ponovno uvedbo solopetja; poučevala bo priznana pedagoginja iz Ljubljane.
Pričetek pouka bo 15. septembra.
V letošnjem šolskem letu bo prof. Boštjančič Karl vodil mladinski zbor šole, ki bo imel vaje vsak četrtek zvečer. Poleg rednih gojencev šole se lahko za mladinski zbor javijo tudi otroci, ki sicer ne hodijo k pouku na glasbeni šoti.
Z lestve je padel
14-letnemu Claudiju Ravali-cu iz Ul, Soncini se je včeraj zgodaj popoldne pripetila nezgoda, zaradi katere se je moral zateči v bolnico. Fant je namreč v notranjosti nekega davčnega urada padel z lestve, pri čemer se je lestev zvrnila in mu priletela na palec desne roke. Udarec je bil precej močan saj je fantu naravnost odletel nohet. V bolnici kamor se je Ravalico zatekel z rešilnim avtom, so mu samo izprali rano in ga odposlali domov, kjer bo moral 7 ali 10 dni počivati.
ZAPRTA CESTA
Zaradi popravljanja vodovodne mreže bo cesta, ki pelje od Dom-ja v Log zaprta za promet od 20. do 6. ure od 4. t. m. do zaključka del
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30, in 31. avgusta se je v Trstu rodilo 9 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 14 oseb.
POROČIL! SO SE:	tapetnlk
Sergio Gaspard In gospodinja Silvana Saltalamacchia, težak Giuseppe Keilner in gospodinja Violetta Vouch, inženir Stefano VVilhelm in gospodinja Claudia Stocca.
UMRLI SO:	77-letnl Giacomo
Gregori, 55-letna Santa Delbeilo por Benini, 49-letni Gtovannl Ursich, 73-letna Luigia Tolusso vil Pontl, 52-letni Francesco Bensi, 77-letna Maria Turco vd. Cheber, Ondina Jelovcich stara 5 mesecev, Livio Crevatln star 7 dni, 76-letni Giuseppe Rastello, 72-letna Angela Marussig vd. Sala, 71-letni Romolo Leo, 64-letna Erminla Racman vd. Stanič, 83-letna Gisella Decllch vd. Tigoli, 64-letna Ortensla Orlando.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16: Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schlappa-relli 59; Harabaglia, Barkovlje In Nicoli, Skedenj.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: (C - «•
Gasilci:	2	-	22
Polici ia 2 • 23
Knji
iga spominov na J. Premrla Vojka
Tednik ((Slovenski Jadran« v Kopru je za počastitev 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad izdal knjigo spominov na Janika Premrla-Voj-ka, ki jo je napisal Vojkov prijatelj in vojni tovariš Ivan Renko. Knjiga bo te dni v prodaji, v dneh proslave jo bodo prodajali s posebnim spominskim žigom. Zanimiva, preprosto napisana, dokumentarna knjiga o narodnem heroju Vojku bo ;mela 112 strani, 10 ilustracij in bo stala samo 100 din oz. 100 lir. Kolporterji in naročniki naj pohitijo z naročilom knjige, ker je naklada omejena in je število predna-ročnikov že zelo visoko. Naročajte direktno v Kopru pri u-pravi ((Slovenskega Jadrana«, pobila se bo tudi v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu ter pri vaških razpro-dajalcih Primorskega dnevnika.
Oglejte in kupite si razkošno opremljeno družinsko revijo
»OBZORNIK« št. 4.
Stane samo 80 lir in je v prodaji pri razproda-jalcih »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«.
Izleti
MOTOKLUB »AMATORI«
organizira 13. septembra izleta v Tolmin in na Reko. Vpisovanje samo za člane do srede 3 septembra med 17. in 19.30 na sedežu kluba v Ul. Alfieri 8.
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
pripravlja Izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji.
IZLET PDT
Planinsko društvo Trst priredi 12. in 13. septembra izlet na Mangart, v Bovec in v Trento. Vpisovanje do 4. septembra.
Dne 20. septembra izlet v Idrijo kjer si bomo ogledali rudnike in Divje jezero. Vpisovanje do U. septembra na sedežu Planinskega društva v Ul, Machiavelli 13-11. od 16. do 17. ure.
27. septembra izlet na Razdrto, Nanos, Predjamski grad in jamo. Vpisovanje do 18. septembra.
4. oktobra izlet v Platak, Bakar in na Reko. Vpisovanje do 25. septembra.
Naročnina
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
za
jugoslovansko cono Trsta:
posamezna štev. din 10.— mesečna naročn. « 210.—
Naročila sprejema knjigarna »LI-PA«, Koper Tel. 172.
Rossetti. 16.30: ((Londonski strah«, Peter Lawford. Dawn Addams.
Excelslor. 16.30: «Strah», po romanu Richarda Wrigtha, Gloria
Madison.
Nazionale. 16.30:	((Jolanda, hči
črnega gusarja«, May Britt, Marc Lawrence.
Arcobaleno. 16.00:	»Presenetljive
poroke«, G. Rogers, M. Monroe.
Astra Roiano. 16.30: «Lady Hamilton«, Vivien Lelgh.
Grattacielo. 16.30:	«Sen mojih
dvajsetih let«, Bing Crosby, Jane Wyman.
Alabarda. 16.00: »Hiša na 92. cesti«.
Ariston. 16.00: ({Stromboli«, Ingrid Bergman.
Aurora. 16.30:	«Roman mojega
življenja«, Luciano Tajoli.
Garibaldi. 15.00: »M 7 se ne oglasi«, P. Calvert, J. Donald.
Ideale. 16.30: «Vsi smo najemniki«, A. Fabrizi.
Impero. 16.30: »Nikoli še nisi bila tako lepa«, Rita Hayworth.
Italia. 16.30: »Beg v čas«, Teresa VVrtght in David Niven.
Viale. 16.00: «Požar v Chicagu«, Tyrone Povver.
Kino ob morju. Zaprto.
Massimo. 16.30: «Moloh, bog maščevanja«, Van Heflin in Wan-da Hendrix.
Moderno, 16.00:	«Irma	pojde v
Hollywood». Martin in Lewis.
Savona. 16.00: «Naivna prevejan-ka», June Allyson, Van Johnson.
Vlttorio Veneto. 15.30: «Večna E-va», Anne Baxter. Mc Donald Carey.
Azzurro. 16.00: «Očiščevanje», E-velyn Kyes.
Belvedere. 16.00:	»Poročiva	se,
srCc'kw
Marconi.' 16.30:	(Poletni	20.15):
«Mešanka iz Sacramenta«, Ran« dolph Scott.
Novo cin«. 15.30: »Zvoki ob
Odeon!” 16.00:	“PreY?/a,iiSS
Gray in G. Ferzettl. MJ» prepovedano.	,	,.u
Radio. 16.00: ((Ljudje naW KINO NA PROSTEM Areoa dei fiori. 20.00: «
Gradov.” Justa. '20.30: »Tam,««
reka pada«.	„,
Ginnastica. 20.15: “R Jn2nW# Ponziana 20.00, 22.00.
Rojar“'22.00:«Sesmr^
Paradiso. 19.30, 21.30: »Mei* ** ljenje za tvojegasina*^^^ ,
«0X20?
TOREK, 1. septembra
.1114*
CONA TE«1*
254,6 m ali H?8 w
13.30 Poročila.' razgledi. 14.40 SamoSP«*'^ (a in Rahmaninova P° zosopranistka Sonja 17.30 S pesmijo in P'®oro.1S( goslaviji. 18.15 Havajske, ja in gvinejske melodije, cf Černe vesti. 20.00 G. Vr badur: I. in II. dejanj TR8T D-306.1 m ali 980 KC»» ,
ni raka
11.30 Lahki orkestri. ---,. vsakega nekaj. 13.00 G |}J željah. 17.30 Plesna El#1* rž Paganini: Koncert št. *■	^
lino in orkester. »{f flir hovnovi uverturi. 19-Dj# ljene melodije. 20.00
cert. 20.45 Brahmsovi«*, gp plesi. 21.00 Radijski ooer prt;
:: POD SIKOMORO.JJE
Spewack: POD SIKon^v«; l.iična burka v treh dejanjij Chopinovi valčki in d1 T K S T E-11.30 Drugo nadalje?
«Lorenzo Benoni«. tanske pesmi. 17.30 Lab«* 21.00 Komorni koncert.
N ..OVEN*'*
327,1 m, 202,1 m, ?u’' ^ 12.00 Slovenske nar^k* M pojeta Ljubljanski okteip^*; demski sekstet. T2.30 w
igrajo, glasbe.
20.00 V svetu
n.30
  .......
19.30 Radijski
operni«
14.40 Majhni žabavni
i8.oo Mali koncesij
BARTOLINI DORA na J
naše uredništvo po ' j s poročnega potovanja — ing. Korošec.
Za Venturinijev spome je Jože Mihelj 400 lir-
ADEX IZLjil
Dvodnevni ,zl -12. in 13. septeOw*
BUZET DRAGUC
13. septembra
ŠKOCIJAHS8®,
DUTOVLJE TOMAJ
Vpisovanje za
vedene izlete
do 3-
19. in
janevni	j
20. septem«^
Dvodnevni
ŠTANJEL
BRANIK
(Rihemberk)
ZALI HRIB
(Dornberg)
i st1*1
Eno in Poldnčvn , 19 in 20. sep‘em
MflTEoT> PODGRAD
20. septem,>r*
postojnski
0
Vpisovanje za z£°rg je?*'
vedene izlete do °
es*Vf 1
pri «Adria-Expf^j f
F. Severo 5-b
!; Dospela Je toliko pričakovana knjiga o legendar nih podvigih
Janka Prnnrla-Tip
i
irf {
prvega komandanta prve primorske ' a„|	,
Knjiga Je bogato ilustrirana, ima 11*	^j
stane samo 100.— lir-	^
Dobite Jo v slovenskih knjigarnah GORICI in SESLJANU,
IZLETA NA
OD 12. DO 14. SEPTEMBRA l9*3
(Vpisovanje do 3. septembra)
In
OD 19. DO 21. SEPTEMBRA I953
(Vpisovanje do 10. septembra)
»ADRIA - EXPRESS», Ul. F. Severo 5-b
Tel.
PRED PRAZNIKOM PRIMORSKEGA LJUDSTVA
Ustje je majhna vas z oko-wLgospc<iarstvi ob desnem gT”?3efa toka reke
v*i„ i ise’ cePrav se skri-HiiL ®d akacijami, kosta-- • * češnjevimi nasadi, ne prikriti razlike od jtfci-- Pomorskih vasi. Vse Ptofpi'80 n.ove' okna velika.
Jniso Poraščena z so m1”!1 ab s trt0, temveč va Fma’ bela'.vsa vas je no-in aa Je požgana kot mno-
S hfe,vasl ln bl v tem daj.me posebnega. Ven-je 'i™.Pripovedujejo ljud-Ster n-i to edinstven pri-jou, ®,ie to prva vas, ki Ju LT ,sJovenskem Primor-fcZ^tmna drhal v celoti ČDdriA u^cUa. in sicer --res — Se s^'s'* ba vendar je Bipd ,^radi osebnih sporov ^italijanskimi oficirji, ln ta« ® are salom orožnikov ainj^htejem (poročnikom) pfe^jdovsčini - če-
sovraSii a oba zagrizena 01- nika partizanov in je prišlo
^eneev sploh jc
ke wrega sP()ra zaradi ne-je i?Je' Kakor trdijo Ijud-'*lofnf?,arešal v t®111 sporu In to j sarnega tenenteja. MrvU’ a bi se maščeval, je "^poseben načrt, ta io ’ ■ ,av'SUSta 1942. le-sve il,na1 skrivaj poslal nekaj UstiiL^ddev v gozd nad «Dartt!' ? .tam so uprizorili skunil	napad. Druge
le	so	takoj obvesti-
Ustji, +s a ° banditih« v flgebn« e?- zaprosile za Vas	p(ri Pohodu v
Zarri) ,^traseni ljudje so se ptškaH	in Pogasih luči.
?ozd37®n3a ^Partizanov* iz ^ni w*,draniteljev» iz vaba, dni?	blti konec. Edi-
Ba ^^Premišljena žrtev ^oten	iasno, marešal,
ihrtveL°koli Polnoči, so ga dveh u Prenesli Pred hiso *WAa1?.y:	Antona	in
D lCa Stibda.
IlaJmaniSaendarle ne padla ^sebojiAo IJ,Ca ?a njihove 1 ‘Pohne nhracune in da P°»W^ -mel tudi širši tacijajJ,! JaLell takoj z are-tata Stiv!rva sta hila oba ** izbris i s cimer naj bi Jtsuičn'I a vsaka sled o i°tem c Um°ru maresala. kr^ rd«i še v druge .... vali, aretirali mo-Vsa +_
'bajvp;.,?^ le dil šele uvod dr^ten; 31 krvavi zločin nad n mirnim ljud-5^ jv, 80 noc so brnela vo-fo&ve p9esti iz Gorice, Vi-htlo,’ sojine. Ko se je zda-koii	vsi vinogradi
“tja polni vsako
vrstne drhali: alpinov, skva-dristov, policistov, orožnikov... Potem se je začela «krvava rihta» civilizator-jev. Vse ljudi so izgnali na trg pred cerkev. Okoli njih in v zvoniku pa so. postavili strojnice. Tudi bencin za požiganje je bil že pripravljen. Ali s «pravnega» stališča je bilo vendarle potrebno, najti v vasi sledove «bamditov*. In tudi to je šlo gladko. Kot nalašč so prav pri Stibilovih sosedih našli kos zarjavele avstrijske granate. Nič za to če je bil (kar niso mogli prikriti) marešal umorjen s strelom iz puške, je ta kos železa vendarle služil kot «jasen dokaz» banditizma in kot «corpus delicti* za morilce.
Proti žarečemu avgustovskemu nebu so se dvignili prvi stolpi svinčenosivega dima. Množica pred cerkvijo je pričakovala samo še nekaj rafalov, da bi se rešili tega mučnega prizora ki hudo dvomljive usode. Vendar tega ni bilo. Vojaki so se podili okoli vogalov in preklinjali, če plameni niso takoj zajeli poslopja. Ko se je sonce povzpelo skoro do zenita, so zaukazali pohod.v Kakih 300 ljudi, zagorelih ženic in plečatih moških je stopalo mirno in Uho med vojaki proti Ajdovščini. Samo lačni in prestrašeni otroci so se drli in stiskali med široko nagubana krila. Kam, ni vedel nihče. Nazaj niso pogledovali. Le prasketanje gorečega tramovja ter hrušč u-dirajočih se streh je bil zadnji pozdrav izgnancem.
Pozverinjeni požigalci pa se niso zadovoljili samo z vasjo ustje. Onstran reke Vipave so opazili malo naselje Uhanje. Bilo je 7 gospodarstev. Takoj so bili tam in prebivalce je zadela^ ista usoda. Vse stavbe so zažgali, ljudi pa odgnali. In ko so šli po klancu izpod Ustja proti Ajkovščini, so zagledali na tleh 8 razmrcvarjenih moških . trupel. Zene so si zastrle oči s predpasniki, moški pa so s stisnjenimi zobmi poslušali krohot podivjane drhali in drug za drugim so prestopili čez mrtvece.
Tako so zaradi osebnih sporov, da opravičijo zahrbtni umor, ki so ga tirani sami zagrešili, požgali dve vasi ih zverinsko pobili talce. To je bil prvi večji zločin v teh krajih.^Prasketajoči-plamen gorečih domov pa je ostal ljudem stalno v
spominu, budil in razplamtel je misel na vseljudski upor. Fantje in možje so odšli v partizane. Zene, starci in otroci pa so začeli pokrivati ožgano zidovje in obdelovati osamela polja. Po vojni pa je obnovitvena zadruga pomagala k načrtni obnovi in preureditvi vse vasi. Na nove zidove so ljudje zapisali veliko geslo: «Mi smo del Titove Jugoslavije*. V ljudeh pa še vedno živi spomin na črni in težak zločin okupatorja.
K. M.
1
*
Zbor brigade uSimona Gregorčiča* preteklo nedeljo v Brdih.
OSTRA VOLILNA BORBI MED ADENAUERJEM IN OLLENHAUERJEM
Le še nekaj dni nas loči od i pile v akcijo tudi organizaci-političnih volitev, ki bodo v	imeti mka-
Zapadni Nemčiji. Glavni sili,
ki se borita za prvo mesto, sta Adenauerjeva krščanska demokracija in pa Ollenhauer-jeva socialdemokratska stranka. Kdor sledi poteku volilne kampanje v Zapadni Nemčiji, bo lahko opazil, da je borba izredno ostra in da se ne uporabljajo le «domača» sredstva t. j. propagandna sredstva samih strank, ampak da so sto-
SPOMIN NA JUNAKA SOŠKIH PLANIN
Tinnc iVtbiv 0 /fš/sf
Na pripravljalnem štabu za Zbor primorskih krigad na O-kroglici v Tolminu sem listal po pisanih spominih bivših borcev. V roke mi je prišel tudi sestavek z gornjim naslovom. Napisal ga je podpolkovnik Franc Crnugelj-Zorko, bivši komisar Gregorčičeve brigade v spomin na junaka Soče in Krna — Uršiča Franca-Jožka iz Kobarida.
Tov. Crnugelj pravi: «Maja 1943. leta sem prvič prekoračil Sočo
Povsod sem opažal velik ponos na akcije in borbe partizanov in njihovo junaštvo. Toda povsod sem slišal eno ime — Jožko. To ime se je ponavljajo na ustih vsakega partizana, mladinca, mladinke, žene in starčka. Vsi so o njem govorili kot o kralju Matjažu. Njegovo junaštvo in vojaško predrznost je vsakdo občudoval kot nekaj posebnega. Celo med samim o-kupatorjem so krožile legendarne vesti, češ da nosi Joško železen oklep in podobno. Prav zaželel sem, da tega junaka osebno spoznam.
Temne deževne noči junija 1943 opazi moja patrulja, da se ji nekdo približuje. Bil je Jožko! Srce mi je začelo hitreje utripati. Vesel sem bil, da sem imel priložnost spoznati junaka naših planin — človeka, ki nosi slavo, ponos in čast brezpravnega. ljudstva — človeka.
pismo iz dubdane j
Razstava v Moderni galeriji:
5]oyenske gore v podobi
N
«!i
m po svoje
razstavo slovenskih Podobi je priredilo
f ljubi,” Planinsko društvo aJern °'Tnatica) s sodelova-. ‘je e r°^ne in Moderne ga-<e5tdeset, Poljani za proslavo
l*lbobiH ?e SPD■ Dr■ Ka-*°SU _a.pi^e v uvodu h ka.
f11 •,Slr>!>led drugim: «Razsta-
le-.	_	-	...
Varno
kož. „°1)enslCe flore v podobi”
^ pre0led ti«,
bežen m močno negovskega sli-
Hil *adTlle0a stoletja pri 110 ohi;a sicer lahko znat-*e!i t,Jn,c^a' de bi bili ho-*^n° in u	zgodovinsko
»K , a r se da popolno je v. aPinsNih podob, kar * shven n. doslej ustvarjenih ta pr.	gorah.	Ker	se	je
postavilo načelo 35 bilo turnetnostne kvalitete, orna-reba obseg razstavne-X ai„a skrilti_ prevlad0.
!Na spoznanje, da ni bi-f\tVaŽnost v zn7,anji po-V th-pj* in zpolj dokumentar. en osti slik, saj za ta na-.arno na razpolago teh-tn umetniško do slcraj-% t '‘Polnjeno fotografijo, 5« vnil barvno —
- ‘O
,	.	temveč da
?,nianip0 lskrgno čustveno do-svojsko ter krepko >e0n 0 oblikovanje svoje-'apča,, sveta v gorah, kar
Utin>mo?Ča in daie P°sa' Post °m značaj in ve-HuZst Umet"ine.»
^°dobi^va "Slovenske gore v .a^e zaradi svoje spe-fl0rtla un, enotne tematike
i^alucj„° J sniijel in pomen Je '•'Onar
kr,
n Q’
’«je'
'Pra, a,rne0H skoka, ki ga ei -m in! ° slikarstvo z od-l.”11 slik0r,pTes'on'stičnega na-
^C38. kot - -	•	■
bi se zrcalil n razstave razvoja sli-n*rRo Pp,.Jjadnj‘b sto letih, k"'’ ki Danh,art-pe‘-nat na pri-0q prPeDa 1 r' Pobida imenu-kar^0pnsh
doslej največje-
e0a gorskega sli-
,ziel . n“š koroški ko: 'P je n— .'2 romantične
”61. ' 3e izšel
?«1
'n
rotn
kot
antičn
oiita*Pa!ine
Til. * IT) k . . .
tak najprej sli-
stare gradove tlai *n boli'. P° K°roškem. ’,)e„,ne >n čL^Jdljubijal v ni “o o!c„ m določneje je
kh^ teTl°ta ko^-
b°lj rlnu urnejše, t j ealtstično fla j. pol
dajal. Končno je začel slikati panorame z gorskih vrhov (z Velikega Kleka, Triglava, Stola, Mangarta itd-), in dosegel v tej stroki pravo mojstrstvo. Tisti Čas je bila fotografija šele v povojih in je naš koroški mojster poleg umetniškega izpolnjeval s svojim slikanjem panoram, ki spominjajo včasih po svoji natančnosti naravnost na topografske reliefe (n. pr. prikazuje na sliki «Pogled s Stola» poleg Blejskega jezera in gradu celo miniaturno cerkvico na otoku), še drug, izvenumetniški namen: namreč znanstven, geografski. Da je Pernhart-Per-nat mogel na primer naslikati svoj znameniti panoramski pogled s Triglava, je bil dva-intridesetkrat na Malem Triglavu, na Velikem pa tudi precejkrat! V teku svojega razvoja je ta znanstveno-teh-nični del pozneje prevzela fotografi) a. Slikar-umetnik je moral občutiti, da je z njega odpadlo nekaj kakor nepotreben balast. Bil je osvobojen znanstveno - tehnične primesi in prav tisti čas, ko se je izmotala fotografija iz prvih povojev, so nastopili v Franciji prvi impresionisti, ki so odkrili svet barvnih iger v luči in senci. Nerazumljeni in zasmehovani od gledalcev, ki se jim oko še ni privadilo na novi način podajanja prirode, so se naravnost opajali v razkošju novega odkritja.
Veliko tega razkošja ob novem odkritju najdemo na razstavi v Groharjevih, Jamovih in zlasti Jakopičevih slikah, Cernu še slikati natančno izmerjene vrhove in minuciozne panorame z njih, če opravlja ta posel neprimerno precizne jši fotografski aparat?! Tu so kriki barv v soncu in sončnem zatonu, razgibano valovanje luči in sence, tu je čustve. na emocija, impresija, sproščena slehernega postranskega namena. Vendar ohranjajo kljub temu poskoku naših impresionistov v čisto slikarstvo še vedno slike kakega Marka Pernata tudi svojo umetniško vrednost. Kljub vse j njegovi , naravnost znanstveni minu-
cioznosti čutiš, da veje iz njegovih slik tudi neskončna ljubezen in predanost do objekta: do gora in planin.
Zdi se mi, da večina poznejših in sodobnih poimpresioni-stov in realistov ne dosega po svojem slikarskem izrazu m po svoji umetniški moči niti Pernata niti naših prvih impresionistov. Povečini so jim planine (kot so bile tudi našim prvim impresionistom) samo priložnostni objekt, samo eden izmed upodobitve vrednih objektov, kj ga gledajo in podajajo večinoma samo iz daljave, Znanstvena primes je tudi pri naših sodobnih poimpresionistih in reali-listih povsem odpadla. Kar iščejo in kar podajajo, je zgolj slikarski motiv. V teh so nam nekateri, naj omenim predvsem Franceta Pavlovca, odkrili vendarle tudi velike in redke lepote. Cisto planinsko smer je po Pernata in Karin-gerju zavzel v svojem slikarstvu žal prezgodaj umrli Valentin Hodnik UM -1936), ki je bil sicer samouk, a je izrazil v svojih slikah planin tudi svojo globoko ljubezen do teh gora V tej smeri slikata t udi brata Anton in Makso Koželj in 'zlasti slednji Je znan po svojih toplo občutenih upodobitvah Kamniških m Julijskih planin,
Številni drugi slovenski slikarji upodabljajo gorske motive, ki jih vidimo na tej razstav i. 'Zrelo umetnost razodevajo podobe G. A*Kosa m v,-soko tehnično zmogljivost m slikovitost slike Božidarja Jak, ca Predaleč bi nas zavedlo, ce bi' hoteli navesti imena vseh naših slikarjev, ki jih je njihov izbor kdaj nagnil tudi k. upodobitvi gorskih motivov.
Vsekakor presega razstava "Slovenske gore v Podobah’‘ daleč zgolj dokumentaren namen- je močna manifestacija slovenske upodabljajoče “”iet
nos ti, obenem P“ tudl J8
velike ljubezni naših umetniških tvorcev do naših vel-častnih in lepih planin.
VLADIMIR BARTOL
Ljubljana, 24. Vlil, 1922,
ki je borbeno uporniško zastavo dvignil visoko na vrhove soških planin.
«Bil sem v Gradnikovi brigadi mitraljezec«, je pripovedoval Jožko. «Kosil sem fašiste na planini, Bažici pod Stolom kot travo po senožetih. Fašisti so besno jurišali, hoteli so uničiti našo mlado brigado, ki je imela malo streliva. Komandir mi je dvakrat prinesel pri strelcih nabrano municijo. •kajti naloga mojega mitraljeza je bila: ščititi glavni dohod na dominatno točko borbenega položaja. V trenutku enega izmed jurišev fašistov mi je zmanjkalo municije za mitraljez. Jurij sem odbijal s kamenjem in preciznimi streli iz svojega revolverja. Ta naval smo odbili in fašisti so šli iz borbe z večjim številom ranjenih in nad 100 mrtvih
Po odhodu Gradnikove bri-‘gade je dobil Jožko v oskrbo ranjence. Poleg tega, da je v strogi ilegali skrbel za njihovo zdravje, je hodil nenehno tudi na akcije in široko svežil rane fašizmu — upor primorskega ljudstva, ki se je širil preko Brd. Benečije in Furlanije celo v Italijo.
((Nesrečen sem», je v tem času pripovedoval Jožko.
«Zakaj?»
«Zato, ker sem izven svoje brigade; sem bolničar, intendant, kuhar — vse, samo borec ne. Toda kljub temu si dovolim, da jo mahnem za Alijo, Stol... in s svojo ljubko mavze-rico tolčem patrulje. To mi je vse».
Kapitulacija Malije. Jožko še intenzivneje kliče v partizane in zbira nove borce. Ko je zbral na Kobariškem preko, 100 fantov, je predlagal, da se formira bataljon. Postal je komandant bataljona «Andrej Manfreda« in vodil obrambo Kobariške ((republike« (kot so takrat imenovali osvojeno o-zemlje okrog Kobarida) proti Tolminski strani. Prve mine na cesti ter razstreljen most, je bilo delo mladega komandanta Jožkota. Njegovo delo so tudi mine na vežbalnem mestu nemških vojakov, ki so terjale 60 žrtev. Njegovo delo je miniranje centrale v Solkanu. Jožko je uničil 3 tanke v Moški pri Krminu, porušil most z lokomotivo vred pri Plavah, miniral letališče Bel-vedere in uničil 9 letal, miniral je rudnik Rabelj in vodil več pozicijskih borb, posebno v Brdih in Benečiji kot komandant odreda, brigade in kasneje kot komandant Operativnega štaba za Zahodno Primorsko. Jožkova hrabrost in vojaška sposobnost ni bila samo plod velike naravne nadarjenosti, temveč tudi globo-
svetljeval tudi s politične stra-, vse, ni.
O veličini Jožkove ljubezni do svojega ljudstva, do svobode ter o mržnji do sovražnika, nam priča zlasti njegovo zadnje pismo, ki ga je napisal dvema tovarišicama, ki sta bili prav tako kot on zaprti v tržaških zaporih. V njem pravi:
«Pišem Vama teh nekaj vrstic z namenom, da Vaju nekoliko seznanim o moji usodi, ki bo skoraj gotovo v kratkem zapečatena ,če ne pride prej tisti dan, ki ga vse človeštvo tako težko pričakuje.
Kot sem Vama že ustmeno sporočil, sem bil zahrbtno napaden, težko ranjen in nezavesten ujet 22.VIII.1944 na Krnu. Osem dni so pritiskali name, da bi jim izdal našo borbo. Trikrat so me ranjenega do nezavesti pretepli. Stalno sem jim pravil, naj me ne mučijo, ampak rajši kar ustrelijo. Zgodilo pa se je drugače. Poslali so me v goriško bolnišnico in od tam v tržaško, kjer sem zvedel, da me nameravajo zamenjati za nekega nemškega majqrja. To je bil vzrok, da me niso takoj ustrelili kljub temu, da niso nič zvedeli od mene. Iz bolnišnice sem bil poslan v ječo, ko sem imel obe nogi in pol telesa v mavcu. Izmenjava se ni izvršila ne vem iz katerega vzroka Sedaj sem pred nemškim vojaškim sodiščem prepuščen SS policiji, ki mi ne obeta nič dobrega, čeprav ne vedo za vse akcije, ki sem jih izvršil.
Odkar sem prišel v partizane, sem bil vedno pripravljen na smrt, zato mi ni nič žal za
kar sem storil. Ponosen sem, da sem izvršil svojo dolžnost v času velike borbe za osvoboditev izpod italijanskega jarma. Pretepanje, mučenje, mraz, lakota in bolečine ran, vse to me je toliko spremenilo, da se več ne spoznam, ko se gledam v okenskem steklu«.
Iz zapora Coroneo so ga odpeljali 5. aprila 1945. leta neznano kam in se nikoli več ni vrnil.
Stab IX. korpusa ni uspel izvršiti zamene z Nemci za ujetega Jožkota, čeprsfv je bilo storjeno vse, kar je bilo v njegovi moči.
Jožlko je bil eden najboljših ln najhrabrejših komandantov odredov in brigad. Za komandanta Operativnega štaba, za Zahodno Slovensko Primorje je bil imenovan prav zaradi vojaških sposobnosti in izkušenj, kajti Zahodna Primorska je bila med najtežjimi in najvažnejšimi tereni borbe proti o-kupatorju,
Jožkova dela so prevelika, da bi se mogla pozabiti. Se pozni rodovi bodo govorili o junaku Krna in Soče, ki je čuval svoje ljudstvo in vodil partizane.
—Se.
je, ki ne bi smele imeti nika’ ke zveze s političnim udejstvovanjem. Tako smo n. pr. lahko videli, da so izdali katoliški škofje Zapadne Nemčije pastirsko pismo, ki se je bralo v vseh cerkvah in v katerem pozivajo nemško ljudstvo, naj glasuje za tiste, ki bodo zagotovili nemškemu ljudstvu to, kar mu obljublja v svoji volilni propagandi Adenauerjeva krščanska demokracija. To nas nič ne preseneča, saj smo vajeni podobnih epodvigovii katoliške cerkve, ki povsod izkorišča leco za razširjanje propagande v prid svoji laični stranki- Pri zadnjih volitvah je bila tudi italijanska katoliška cerkev zelo agilna v predvolilni kampanji in celo sam Vatikan je dal svojo krepko roko De Gasperiju. Kljub vsej opori italijanske katoliške cerkve je De Gasperi na volitvah dejansko pogorel. Toda katoliška cerkev v Nemčiji se kljub tem izkušnjam ne mara odreči tej svoji protizakoniti, protinačelni in nepravični gonji, pa četudi ni prepričana, da bo Adenauer zmagal na volitvah.
Ko smo pred nekaj meseci pi sali o tem vprašanju, smo ugotovili, da je krščanska demokracija v Nemčji usmerila svojo propagando v glavnem proti socialdemokratom in da so se socialdemokrati pognali v glavnem proti krščanski demokraciji, kajti edino ti dve stranki sta toliko močni, da si kot posamezni stranki lahko prisvojita oblast.
Na zadnjih političnih volitvah leta 1949 je Krščansko-demokratska unija z Adenauerjem na čelu dobila ? milijonov 359 tisoč glasov, odnosno 31 odst. glasov in 139 mandatov
V Branici Je preteklo nedeljo govoril Dolgan Ervin - Janez z balkona Kantetove hiše.
SOVJEJSKO ROPANJE VZHODNONEMŠKEGA GOSPODARS1V A
PROTI UPORU DELAVSTVA
je birokratska kasta brez moči
Zaradi številnih perečih mednarodnih vprašanj, ki so se zadnje čase pojavila na svetovnem političnem poprišču, so junijski dogodki v vzhodnem Berlinu ter skoro vsej Vzhodni Nemčiji šli kaj kmalu v pozabo ali vsaj v zatišje. Je to pač posledica velike brzi-ne, s katero se razvijajo danes dogodki v svetu.
Ce bi hoteli še enkrat obdelati vse to vprašanje, bi morali pač ponavljati že marsikatero stvar, ki smo jo ob ča-
ke politične prepričanosti. Ni | su že povedali. To ponavljanje se zanimal samo za vojaško bi bilo odveč, posebno pa zato, usposabljanje svojih borcev; ker je «vprašanje» trenutno šlo vsako akcijo je istočasno o- * že z dnevnega reda. Vsekakor
pa ne bo odveč, če navedemo nekaj posledic že omenjenih dogodkov, posledic, ki se še danes pojavljajo v vzhodnonemški notranji politični areni. To dobi še svoj poseben pomen zato, ker prihajajo te vesti oziroma poročila iz neposrednih njihovih virov in to celo iz njihovih najkompetentnej-ši'h krogov.
Ves kominformistični tisk in sploh vsa njihova propaganda je po znanih berlinskih dogodkih skušala prepričati javnost, da so te dogodke organizirali jn tudi vodili «zapadni agenti«, dočim jc bilo delavstvo vzhodnih predelov Nemčije in Ber-
I
II
Norveška motorizirana
zobozdravniška ambulanta nudi pomoč beguncem Iz Vzhodne Nemčije y taborišču Hamburg - BorsteL
lina samega ogorčeno nad to ((provokacijo«.
Poznejše izjave ((odgovornih krogov« Vzhodne Nemčije so to potrdile. Najbolj značilna za to pa je izjava vzhodnonemškega ministra za rudarstvo Fritza Zglmanna, ki je priznal, da prišlo v jeklarnah v Hoe-ningsdorfu pri Berlinu do ((motenj v proizvodnji«. Sama vzhodnonemška uradna novinarska agencija ADN je pred kratkim javila, de je že omenjeni Zelmamn na nekem sestanku. ki ga je imel z delavci jeklarne v Hoeningsdorfu, izjavil, da «te motnje niso nekaj slučajnega« in da bodo vzhodnonemške oblasti ravnale proti izzivačem teh motenj z «vso ostrostjo in brez vsake milosti«, Zelbmann je pozval delavce naj budno pazijo na aprovokaterje in saboterje« in dodal, da «so v nekaterih velikih podjetjih tajne fašistične skupine«, ki ((poizkušajo organizirati nov dan X« to je nov 17. junij.
Da je Zelmann dal take izjave vprav v tem velikem podjetju ni nič čudnega, saj je nad 12 tiisoč delavcev iz tega podjetja sodelovalo v znanih junijskih dogodkih.
Na vsak način pa si ne smemo misliti, da je bilo tako samo v tem podjetju, ampak v vsej Vzhodni Nemčiji, kajti sedanja široka ((politična kampanja« v vsej Enotni socialistični stranki v Vzhodni Nemčiji je uperjena predvsem proti Wilhelmu KeLserju in Rudolfu Hemstadtu. ki sta bila prvi minister državne varnosti, dru gi pa glavni urednik lista ((Neues Deutschland« in pa proti — ((sovražnikom države« ki so pač vsi oni, ki so «pod ‘legli« vplivu «zapadnih agentov« in «vojnohujskaških pro-vokaterjev«.
Da pa je teh ((zapeljancev« toliko, nas ne sme začuditi. V zadnjem času se mnogo govori o tem, da so nekatere sate-
litske države zmanjšala ali celo povsem brisale vse terjatve, ki bi jih bila morala Nemčija plačati na račun vojne škode. To je kaj lepa propagandna metoda, ki pa nima zaželenega uspeha, kajti nemško ljudstvo dobro ve. da je svoje dolgove plačalo (seveda v kolikor se taki dolgovi sploh dado nadoknaditi). Po poročflih vzhodnonemškega biroja nemške Socialdemokratske stranke je Sovjetska zveza od leta 1945 do letos izterjala v Vzhodni Nemčiji na račun vojne škode že 70,97 milijarde nemških mark. Ce to velikansko število pretvorimo v dolarje in sicer po najniijem tečaju, nam da nič manj kot 28 milijard dolarjev, kar pa je skoraj trikrat več, kot je SZ zahtevala na račun vojne škode.
Pred tremi leti je Sta'lin ((velikodušno« pristal na to, naj bi preostanek dolga, ki je tedaj znašal po njihovih računih 3,17 milijarde dolarjev, plačala Nemčija v petnajstih letih. Toda to je bila le navadna demagoška poteza, kajti nemško ljudstvo je že do tedaj plačalo več kot pa je SZ v začetku sploh zahtevala. Razen tega pa je samo v letu 1951-52 SZ izvozila iz Vzhodne Nemčije na račun vojne škode blaga za 9,2 milijarde mark, kar je skoraj tri milijarde dolarjev.
Kaj čudnega torej, če se med nemškim proletariatom najdejo še (^sovražniki države« in »provokaterji in saboterji«, ki «so podlegli tujim agentom«. Nemški delavec se namreč dobro' zaveda dejstva, da je kriva njegovemu nizkemu življenjskemu standardu SZ in njena ‘lutkovna vlada v vzhodnem Beriinu in zato bi bilo nesmiselno pričakovati, da bodo sestanki, kot ga je imel Zelmann v jeklarnah v Hoe-nigsdorfu kaj zalegli. In tudi njegove grožnje o «postopkih brez vsake milosti« bodo ostale brez učinka.
v parlamentu ali tako imenovanem Bundestagu, socialdemokratska Stranka pa je dobila 6,934.975 glasov ali 29,2 odst. oziroma 131 mandat. Kot vidimo iz teh dveh številk, je razlika le 400.000 glasov. Vse ostale stranke pa so mnogo manjše. Razen te male razlike, k* na vsak način ne daje nobenega jamstva v morebitnem ugibanju o bodočem zmagovalcu, nam tudi podatki ezavoda za demoskopijo« to se pravi zavoda, ki opaža mnenje nemškega ljudstva, ne dajejo nikakih otipljivih dokazov, ki bi naj zagotavljali zmago enega ali drugega. Ta zavod dela vsak mesec poseben poskus, pri čemer poizkuša zvedeti za mnenje 2.000 oseb iz vseh ljudskih plasti in iz vseh predelov Nemčije. Ta zavod zatrjuje, da je bilo v začetku leta stanje za Adenauerjevo krščansko demokracijo zelo nepovoljno, vendar da so se razmere v zadnjem času v marsičem izboljšale.
Po mnenju iste ustanove je danes za Adenauerja skoraj 50 odst. ljudi, dočim jih je za Ollenhauerja le 20 odst., medtem ko je celih 30 odst. Nemcev še neodločenih. Po istem mnenju se je Adenauerjevo stanje v zadnjih štirih letih toliko popravilo, da bi moral Adenauer na vsak način zmagati. Vendar gre tu samo za Adenauerja kot osebo, ne pa za krščansko demokracijo, ki stalno izgublja na svojem prestižu. Na drugi strani pa ima Ollenhauer kot oseba izredno malo pristašev, medtem ko njegova socialdemokratska stranka pridobiva na glasovih in na svoji važnosti.
Na vsak način pa se ne moremo zanesti niti na to prognozo, kajti omenjeni zavod za demoskopijo oz. za opazovanje javnega mnenja je po vsej verjetnosti ustanova Adenauerje-ve krščanske demokracije in v tem primeru nič drugega kot učinkovito volilno propagandno sredstvo, ki prav gotovo ni dovolj pristojno, da bi dalo prejemljiva prognozo izida bodočih volitev.
V dosedanjem parlamentu Zapadne Nemčije so 402 poslanca, ki zastopajo 11 strank. Nov parlament pa bi morali imeti 434 poslancev, katere bo izvolilo 32 milijonov volivcev. Tudi glede organiziranih strank ima Nemčija neko suojo posebnost. Socialdemokratska stranka, ki je pri zadnjih volitvah dobila skoraj 7 milijonov glasov ima vpisanih 700.000 članov, krščansko	demokratska
stranka	pa. ki	je	dobila
7,350.000 glasov, ima vpisanih le nekaj nad 350.000 članov, to se pravi, da je v Nemčiji mnogo ljudi, ki so sicer opredeljeni za to ali ono stranko, niso pa člani te stranke kot organiziran a množica in zato je predvidevanje v okviru same določene stranke zelo tvegano.
Nekaj posebnega pri teh. t>o-litvah pa	je	tudi	nov	volilni
zakon, ki	ga	je izsilil	Adena-
uer, da bi tako okrepil svojo pozicijo. Novi zakon teži za tem, da se iz parlamenta ih zato tudi iz političnega življenja izločijo vse male stranke. Računajo n. pr. da bo v novem parlamentu zastopanih le pet strank, kajti vsaka stranka, ki ne dobi najmanj 5 odst. skupnega števila volivcev, izgubi vse pridobljene glasove in seveda tudi svoje mandate v parlamentu.
Nemški volilni zakon predvideva da vsak volivec glasuje dvakrat: enkrat lahko glasuje v tako imenovanem zveznem kolegiju, kjer glasuje za določenega kandidata, ki je poimensko označen, drugič pa lahko glasuje za listo stranke. Ni pa potrebno, da pri obeh glasovanjih glasuje za isto stranko. To omogoča večjim strankam, da navajajo svoje pristaše, naj dajo en glas za kandidata svoje stranke, drugi glas pa za kandidata kake manjše, sorodne stranke, ki je v nevarnosti. Poleg tega volivci niso obvezani, da glasujejo na določenem volišču, ampak glasujejo, kjer jim je pogodu. Ze prej smo rekli, da je nov volilni zakon zelo neugoden za manjše stranke. Kominfor-misti so na primer na volitvah leta 1949 dobili vsega 5,7 odst. skupnega števila glasov. Če pri teh volitvah n. pr. izgubijo le 0,3 odst. v odnosu na število iz leta 1949, avtomatično izgubijo vse svoje poslance v parlamentu. Ze po volilnem zakonu sestavlja novo vlado po volitvah tista stranka, ki je dobila najueč glasov.
Četudi smo v začetku rekli, da_ je nemogoče v naprej določiti zmago krščanske demokracije ali socialdemokratom, bomo ob koncu pripomnili sledeče:	vse tako imenovane
krščanske stranke izgubljajo na svoji moči. To opažamo na pr. v Franciji, kjer je krščanska stranka MRP v stalnem nazadovanju, v sosednji Italiji gre krščanska demokracija naglo navzdol. Kot tretja močna stranka s krščanskimi tendencami, Nemška krščansko-demokratska unija je sedaj na vrsti. Adenauerjeva politika v «kampanji» za združiteo Nemčije temelji *praw na trdnosti njegove stranke. Ali bo v prihodnjih volitvah s tem uspel, ni gotovo, kajti prav socialni demokrati, kot smo že videli, pridobivajo na terenu. To pa predvsem zato, ker v tistih mestih, kjer so oni v upravi kot n. pr. v Hamburgu, v Muenchenu in drugod, se socialne težave povojnih razmer čutijo mnogo manj kot pa v mestih in pokrajinah, kjer so imeli glavno besedo doslej krščanski demokrati.
Na vsak način pa preostaja zadnja beseda nemškemu volivcu in njegovi politični zrelosti, da na prihodnjih volitvah da zaupnico tisti stranki, ki mu dejansko zagotavlja boljšo ut bolj gotovo bodočnost,
TRST, torek 1. septembra 1053
VREME
Vremenska napoved za danes: Lepo jasno vreme. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 25,3 stopinje; najnižja pa 16,7 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 14-40:	—	- - me7,osopra-
Samospeve Dvoraka in Rahmaninova poje tnezs_ nistka Sonja Draksler. Trst II.: 18.15: Paganim: št. 1, za violino in orkester. Trst I.: 21.00: Kom cert. Slovenija: 12.00: Slovenske narodne pesmi.
PRESENEČENJA ŽE V PRVEM KOLU JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA | Madžarska-Francija 103,5:73,5
Proleter odnesel točko Odredu
Radnički igral h Crveno zvexdo neodločeno! Partizan, Dinamo in Spartak zmagovalci ua gostovanju - Visoka zmaga Vojvodine nad Rabotuičkim
REZULTATI:
Crv. zvezda - Radnički 1:1 (0:0) (odigrana v soboto)
Odred - Proleter 2:2 (1:0) Hajduk - BSK	4:3	(1:2)
Partizan - Lokomotiva 1:0 (0:0) Spartak - Vardar 4:3 (0:3) Dinamo - Sarajevo 3:1 (2:1) Vojvodiina-Rabotnički 7:1 (4:1)
V Jugoslaviji se je v nedeljo pričelo državno nogometno prvenstvo. Za prvi nastop posameznih klubov je vladalo nemalo zanimanje. Polno je bilo neznank, ki so se morale razkriti: kako so se klubi pripravili. kako se bodo držali novi ligaši, kako bodo izvozila v tem prvem nastopu tista moštva, ki so oslabljena zaradi odsotnosti nekaterih igralcev, ki so na orožnih vajah itd.
Nedelja — in že sobota — res ni ostala brez presenečenj. Natančno vzeto se je namreč tekmovanje pričelo že v soboto, ko sta nastopila v medsebojni tekmi državni prvak Crvena zvezda in novi ligaš Radnički (Beograd). Na nedavnem turnirju v Beogradu je Crvena zvezda zasedla zadnje mesto, zaradi česar je kapetan Mitič čutil potrebo, da to dejstvo pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja opraviči, češ da klub v teh tekmah ni nastopil kompleten. Dejal pa je, da je sedaj Crvena zvezda dobro pripravljena. Toda sobotna igra še nikakor ni potrdila te njegove izjave. Mogoče pa se bodo prav po sobotni tekmi ambicije Radničkega povečale. Njegov kapetan je namreč dejal, da Radnički nima velikih zahtev, upa pa, da bo ostal v prvi ligi. V soboto pa je moštvo pokazalo zelo dobro in izenačeno igro, s katero je v prvem polčasu uspelo držati neodločen rezultat (0:0), v drugem pa je celo nekaj časa vodilo, dokler ni Crvena zvezda izenačila (1:1). Uspeh Radničkega je popolnoma zaslužen, kajti nasprotnik ni pokazal igre kot bi se za državnega prvaka spodobilo. In prav ta prva točka v igri proti državnemu prvaku bo mogoče Radničkemu vlila več poguma.
V nedeljo je veljalo največje zanimanje Slovencev nastopu Odreda proti Proleterju. Ta osiješki klub je postal že kat dobro znan nasprotnik Ljubljančanov, saj je moral Odred z njim boriti za vstop v prvo ligo. Na igrišču se je res zbralo 8000 gledalcev, ki so upali, da bodo domačini v tej prvi tekma dosegli prvi dve točki. Toda ta upanja se niso povsem izpolnila, to je, izpolnila so se samo do polovice, za eno točko. Pač pa se je izpolnilo upanje Proleterjeve ga kapetana Rupnika, ki je pred začetkom prvenstva izjavil, da upa na osvojitev vsaj ene točke v Ljubljani. V prvem delu igre sta bili obe moštvi približno enaki kljub temu, da je Odred po Zumbar-ju dosegel vodilni gol.
Po drugem	polčasu pa	se	je položaj	očitno	spremenil	v	korist
gostov. Odredovci skoraj niso več prišli na nasprotnikovo polovico in Proleterjev napadalec Vekič je že dosegel za svoje barve 2 gola. Kljub premoči Proleterja je pozneje vendar od časa do časa Odredu uspelo prodreti na nasprotnikovo po-
LESTVICA :
110	0	1:0 2
1 1 0	0	7:1 2
110	0	3:1 2
110	0	4:3 2
lovico. V 33’ se je ob nekem napadu Ljubljančanov osiješki branilec dotaknil žoge z roko; enajstmetrovko je Toplak pretvoril v gol. Domači so potem še poskušali doseči zmagonosni gol, toda ni jim uspelo.
Pri Ljubljančanih je bil zlasti dober vratar in tudi ostala obramba, ostalo moštvo pa ni igralo kot v tekmah za vstop v prvo ligo. Proleter je biil tehnično boljši in borbenejši. Odlično je sodil zagrebški sodnik Podubski.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
ODRED: Bencik I., Zivotič, Pelicon. Zurabar, Lesjak, O-srečki, Belcer, Toplak, Brezar, Hočevar, Hacler (trener Ognja-nov).
PROLETER: Tretinjak, Malčic, Majer, Feld, Medič, Pintarič, Bestvina, Sestak, Vekič, Rupnik, Bmjevarac (trener Huegl).
Pravo presenečenje nedeljskih tekem pa predstavlja zmaga Spartaka v Skopju. Pred 12.000 gledalci je domači Vardar po prvem polčasu že vodil s 3:0, ter tako svoje prijatelje navdal z veseljem za
STRELCI PO PRVEM KOLU: Po 3 gole: Vidoševič (Hajduk), Velkovski (Vardar), Bo-škov (Vojvodina).
Po 2 gola: Markovič (BSK), Vekič (Proleter), Kopilovič in Palfi (Spartak), Krstič (Voj ).
Po 1 gol: Djajič (Crvena zvezda), Benko, Cajkoski II in Dvornič (Dinamo). Vukas (Haj.), žumbar in Toplak (Odred), Herceg (Partizan), Vuči-novski (Rabotnički), Petakovič (Radnički), Lovrič I. (Sarajevo), Hirman in Rajkov (Voj.).
dve pridobljeni točki. Toda drugi polčas je pokazal, da je bilo veselje prezgodnje. Končal se je namreč z rezultatom 4:0, toda v korist gostov, ki so tako z golom razlike odnesli zmago v daljno Subotico. Obe mošt\ i sta igrali dobro, le da 1 sciplinah so zmagale:
dovoljiv način in je grešil zlasti na škodo domačinov.
Tisti, ki se veseli zmage na tujem, je tudi zagrebški Dinamo. Kljub premoči domačinov, ki te premoči niso znali uveljaviti z goli, je zmagal Dinamo z lepim rezultatom 3:1.
BSK bi bil kmalu poskrbel za še eno presenečenje. V prvem polčasu je že vodil proti Hajduku v Splitu z 2:1 in nato v drugem povečal celo na 3:1. Tedaj pa so hajdukovci začeli igrati «zares» in v 11 minutah dosegli tri gole, od katerih je zadnji padel v predzadnji minuti igre. Vukas je dal en gol, Vidoševič pa tri.
Novosadska Vojvodina je sicer zmagala doma, toda ta zmaga je tako visoka, da bo imela Vojvodina verjetno še lep čas korist od razlike v golih. Vojvodina ni igrala zgolj zaradi igre, temveč se je borila za rezultat do konca. Za prvenstveno tekmo to ni slaba taktika. Vojvodini bi moralno pripadalo vodstvo v lestvici po prvem kolu, toda zaradi ničle v prejetih golih je v vodstvu Partizan.
LAHKA ATLETIKA
Nemčija-Vel. Britanija
113:94
V lahkoatletskem dvoboju med Nemčijo in Veliko Britanijo so zmagali Nemci s 113 proti 94 točkam. Drugi dan tekmovanja so bili postavljeni poleg drugih naslednji rezultati:
400 m z zaprekami: Whittle (V. B) 53”; 200 m: Fuetteier (N.) 21”2; krogla: Savidge (V. B.) 16.37;	1500 m: Lueg (N.)
3’51”6; troskok:	Wilmshurst
(N.) 14,64; kladivo:	Douglas
(V. B.) 54,47; skok s palico: EUiot (V. B.) 4,10; 10.000 m: Sandis (V. B.) 30’21”; 4 krat 400: Nemčija 3’13”.
* * *
V Neuburgu pa so tekmovale med seboj nemške in angleške atletinje. V posameznih da-
na 800 m, Nielsen (Dan ) pa 1:50,6.
EAST HAMPTON (New York), 31. — Maureen Connol-ly in Julie Sampson sta v finalu premagali angleški par Jean Rinkel Quertier in Helen Fletcher z rezultatom 3:6, 6:1, 8:6.
Partizan
Vojvodina
Dinamo
Hajduk
Spartak
Crv. zvezda
Radnički
Odred
Proleter
BSK
Vardar
Sarajevo
Rabotnički
Lokomotiva
4:3 4:3 1:1 1:1 1 2:2
110 0 10 10 10 10 10 10 10 10 2:2 10 0	1	3:4
10 0	1	3:4
10 0	1
10 0	1
1:3
1:7
10 0 1 0:1 0
so si vardarci v drugem polčasu pustili odvzeti iniciativo; najbrž so se počutili že dovolj varni.
V enakem položaju je tudi
Partizan, ki je igral v Zagrebu proti Lokomotivi. Njegova zmaga ni bila lahka in zmagonosni gol je padel šele v drugem polčasu. Vendar pa borbenost Lokomotive tudi po prejetem golu ni odnehala in Partizanova obramba je imela dovolj dela. Sodnik svojega posla ni opravil na najbolj za-
100 m: Pashley (V. B.) 12”4; 200 m: Johnson (V. B.) 24”8; 80 m: Sander (N.) 11*5; 4 krat 100: Velika Britajoija ,47,”3; višina: Lerwill (V. B.) 1,57; daljina: Destorges (V. B.) 6,10; krogla: Biedermann (N.) 13,18; disk:	Farmer (V. B) 43,63;
kopje: Mueller (N.) 42,96.
* * *
Brazilec De Silva je po nastopu v Helsinkih (troskok 15,35 m) izjavil da namerava opustiti šport. Na istem tekmovanju: Boysen (Norv.) 1:49,1
KOŠARKA
Jugoslavija - Francija
12. septembra v Parizu
Moški in ženski košarkarski reprezentanci Jugoslavije bosta gostovali 12. septembra v Parizu. Nastopili bosta proti reprezentancama Francije. Po evropskem prvenstvu v Moskvi bo to najpomembnejši letošnji nastop jugoslovanskih košarkarjev. Potem bo jugoslovanska reprezentanca najbrž nastopila tudi proti Belgiji v Bruslju.
KOŠARKARJI CRV. ZVEZDE V EGIPTU ?
Košarkarski klub Crvene zvezde so povabili na turnejo po Egiptu. Pogajanja še trajajo in če se bodo ugodno končala, bodo Beograjčani gostovali konec decembra ali v začetku januarja.
V plavalnem dvoboju so madžarski plavalci in plavalke z odličnimi rezultati premagali francoske tekmece
V soboto in nedeljo je bil.	4 krat 100 m mešano: 1. Ma-
v Budimpešti plavalni dvoboj med Madžarsko in Francijo. Kot je bilo pričakovati, tudi na tej prireditvi ni manjkalo krasnih rezultatov, katerih avtorji pa so v glavnem Madžari. Po prvem dnevu tekmovanja so vodili Madžari s 64 točkami proti 34, končno pa so zmagali v razmerju 103,5:73,5.
Rezultati prvega dne; moški: 400 m prosto:	1-	Nyeki (M)
4'42”4; 2. Csordas (M) 4'44”4; 3. Monserret (F) 4’57”2; 4. Mil-lion (F) 4’57”5.
200 m metuljček: 1. Tumpek (M) 2’34”2 (madž. rekord; prej Feyer 2’35”6); 2. Feyer (M) 2’34”7; 3. Lusien (F) 2’46”4; 4. Distinguin (F) 2'48".
4 krat 200:	1. Madžarska
9’02”3 (Domotor 2’13”6; Ipacs 2’18”; Kadas 2’15”6; Nyeki 2’15”1); 2. Francija 9’14”8.
ženske: 100 m prosto: L Te-mes (M) 1’06”2;	2. Gyergyak
(M)	1’09”6;	3.	Tanguy (F)
1’11”5; 4. Maffre (F) 1’15”6.
400 m prosto: 1. Gyenge (M) 5’12”5; 2. Sebo (M) 5’23”; 3. Ja-ny (F) 5’34”6; 4. Vauvrecy (F) 5’40”.
100 m hrbtno: 1. Andrč (F) 1’17”; 2. Hunyadfi (M) 1’17”5; 3. Temes (M) 119”; 4. Debard (F) 1’23”4.
džarska 510” (Hunyadwi 1’19”7; Killermann 1’23”1; E. Szekely 1’18”8; Gyenge 1’08”4); 2. Francija 5’27”5.
Skoki 3 m:	1.	Zsagot	(M)
139,91 točk; 2. Moreau (F) 136.07 točk; 3. Szabo (M) 122,87 točk; 4. Auber (F) 119,14.
Priprave italijanskih lahkoatletinj
Italijanske lahkoatletinje se pripravljajo za nastop, ki bo 13. t. m. v Trstu. Na mednarodnem tekmovanju bodo nastopile razen Italijank še tekmovalke iz Avstrije in Švice. V nedeljo so nastopile na prireditvi v Pisi. Od doseženih rezultatov so le nekateri vredni o-membe.
Tako je Simonetti (Edera, Trst) dosegla na 800 m drugi letošnji najboljši čas v Italiji z 2:21,6. (Ista tekmovalka je zmagala na 80 m zapr. s povprečnim časom 12,4). Constan-tino (Augusta, Bra) je zmagala na 200 m s 26,9. Sulčič (Edera, Trst) in Ces arini (Cest. Bologna) pa sta dosegli obedve 26.2. Daljina: Fassio (Ati. Torino) 5.24 m. Simonetti 5,19. Krogla: Piccinini (Ati. Torino) 13,17 m. Kopje: Turci 40,78 m.
KONČANU JE TEKMUlANJIi ZA SVETOVNI) KUI.KSAKSKU
URVENSl?
Coppi svetovni prvak
Šele po 21 letih si je si/etoi/no prvenstvo osvojil Italijan - Večina dirkačev ni vzdržala do clI
VRSTNI RED NA CILJU : i
1. COPPI (It ), 270 km v 7.30’59”, povprečno 35,235 km na uro;
2. Derijcke (Belg.), presledek 6’16”;
3. Ockers (Belg.) 7’33”; 4. Gi-smondi (It.) 7’34”; 5. Defilip-pis (It.) 9’11”;	6.	Gaul (Lu-
ksemb.) 9’12”; 7. Kuebler (Švica) 12’57”; 8. Bobet (Franc.); 9. Geminiani (Franc.); 10. Ern-zer (Luksemb); 11. Van Ge-neugdčn (Belg.); 12. Fornara (It.); 13. Wagtmans (Hol.);
14. Hoermann (Nemč.) I4’38”; 15. Rolland (Franc.); 16. Roks (Hol.) 14’44”;	17. Darrigade
(Franc.) 19’39”;	18. Schotte
(Belg.); 19- Trobat (Sp.);
20. Voorting (Hol.) 19’47”; 21. Petry (Nemč.) 27’13”;	22.
Masip (Sp); 23. Ruiz (Sp); 24. Lorono (Sp.); 25. Deledda (Franc.); 26. Rossello (It.); 27. Bedvvell (Vel. Brit.) 28’55”.
V nedeljo si je Coppi osvojil še eno izmed trofej, ki doslej še ni blestela v seznamu njegovih velikih zmag. Sicer je ((svetovno prvenstvo« zgolj e-na jzmed tolikih dirk, ki so sicer težje in lažje od dirk kakršna je bila v nedeljo v Lu-
prvenstvo, pa doslej ni zmagal. Vsakokrat se namreč ne nasmehne zmaga najboljšemu, temveč dostikrat najbolj spretnemu, najbolj taktičnemu, kii zna spretno izkoristiti taktiziranje favoritov, ki večkrat opazujejo drug drugega in niti eden niti drugi ne mara napasti. Tako sta predlanskim prav Coppi in Bartali izzvala ogorčenje občinstva zaradi svojega «opazovanja», ko sta samo pazila, da bi kdo od njiju ne začel malo hitreje voziti. Seveda so med tem drugi ušli in zmagal je Kubler. Lani je presenetil dotlej malone nepoznani Nemec Mueller, 1.1950 je zmagal Belgijec Schotte, še prej Van Steenbergen (Belg.) in 1.1948 tudi Schotte. Prvi dve leti po vojni pa sta zmagala Švicar Knecht in Holandec Middelkamp. Od 1.1939 do 1945 ni bilo tekem za svetovno prvenstvo, prej pa je bilo prvenstvo vse do 1. 1927 navzdol, ko si ga je prvič osvojil Binda, večinoma v rokah Belgijcev in Italijanov z dvema presledkoma po Francozih. Zadnjič je bil Binda, sedanji italijanski tehnični komisar, svetovni prvak 1.1932 in za
us?(I
no je v tem vendarle Coppi.	.	.,	bilč
Nedeljska proga, k I ^ sicer ista kot v soboto z* , tante, je bila takšna, ^ Coppiju ustrezala. Nek J	^
tine in precej ovinkov,	.
da niso bili favorizirani	^
hitrostni dirkači pa tu	c
samo ((hribolazci«. Prov bilo treba 270 km ali 1»^ gov, torej dovolj, da W proti koncu ze vsi neKo tili vožnjo v nogah. C°P i
bili VU611JU V iJOb	_	,
proga sama na sebi se ^ bila tako težavna, pa )° lalo težavnejšo dejstvo, Jj je tolikokrat ponavljala, i # vsakih 15 km zopet strm. | zopet vsi ovinki.
Do 13. kroga so bili »•
x c.	^
stvu razni dirkači. V .. gu pa je Copipi pobegni ^ je bilo znamenje, da^ ^ zmagati ne glede n j9 kako bodo drugi rea®' odij1 res se ga je držal same ^ jec Derijcke, Skupaj s x la še nekaj krogov, vslj!i zadnjem pa je Coppi Pa i( seboj še Belgijca. »
te®1
ganu. Tudi Coppi je že sode-! njim ni bilo več na tem pre-loval na dirkah za svetovno I stolu nobenega Italijana. Konč-
IRIESTINA-PALMANOVA 7-2
Italijanska nogometna mo- Navajamo še rezultate ostalih štva so tudi zadnjo nedeljo iz-1 tekem, v katerih so nastopila koristila za trening in pregled svojih moči. Prvoligaši so igrali deloma doma, deloma pa so šli tudi v goste k manj nevarnim nasprotnikom. Tudi Triestina si je privoščila tak nedeljski izlet v Palmanovo in premagala tamkajšnje moštvo s 7:2. V treh «polčasih» je trener Rocco preizkusil vrsto igralcev na raznih mestih. Vsekakor je najbolj zadovoljil Lucentini; pa še tudi marsikateri drugi igralec je bil dober. Nastopil je nekaj časa tudi Jensen, ki je pokazal, da bo zelo dober element, ko se bo še nekoliko vživel v igro ostalih. Sicer pa je vprašanje, če bo sploh lahko nastopal. Vladina odredba, po kateri na novo sprejeti igralci če niso po rodu Italijani — ne smejo nastopati v italijanskih klubih, zadeva tudi Jensena in zdi se, da se tisti, ki so uredbo izdali, ne bodo pustili ukaniti s kako zvijačo, s katero bi bilo mogoče za silo obiti i uredbo.
moštva serije A Firenze: Fiorentina - Milan 2-0. Rim: Lazio - Universidad Caracas 2-0. Genova: Genoa -Brescia 3-0. Bologna: Lamerossi Vicenza	-	Bologna	2-0.	Verona:
Verona	-	Roma	2-2.	Monza:
Monza - Novara 3^1. Alessan-dria: Sampdoria - Algssandria 4-2. Padova: Padova - Udinese 2-2. Modena: Spal - Modena 1-0. Napoli:	Napoli -	Messina 5-0.
Sanremo: Palermo - Samremese 1-0. Domodossola: Inter - Ju-ventus Domo 9-1. Biella: Ju-ventus - Biellese 4-2. Bergamo: Atalanta - Marzoli 4-1. Cuneo: Torino	-	Cuneo	3-1.	Casale:
Legnano - Casale 5-3.
N ^UPRAVIČENJE zahteve ustanove iacp
Stanovalci ljudskih hiš
odklanjajo zvišanje najemnine
Oblasti morajo posredovati, da se spor čimprej reši
Norvežani so premagali Fince v nogometni tekmi, ki je bila v nedeljo v Helsinkih, s 4:1 (3:1).
Moskovski Spartak je pre-malag reprezentanco Albanije s 3:0.
Kot je znano, že dalj časa traja spor med usjapovo, JACP in njenimi stanovalci zaradi zvišanja najemnin, ki ga omenjena ustanova zadnje čase zahteva vedno bolj energično. Svojo zahtevo razlaga ustanova IACP z deficitom, ki naj bi nastal zaradi prenizkih najemnin.
Zaradi tega so se stanovalci hiš IACP v Stražicah že večkrat sestali in so bili celo pripravljeni plačati nove zvišane najemnine; toda na eni izmed sej so ugotovili, da njihova ustanova sploh ni v deficitu in da je v zadnjem času nakupila celo nekaj novih zemljišč in hišo, ki je veljala vsaj 8 milijonov. Seveda je to preprečilo izvedbo novih poviškov najemnin; stanovalci so se uprli in začel se je spor, ki do danes še ni zaključen.
Posebna komisija stanovalcev, ki so jo vsi stanovalci ljudskih hiš izvolili na širšem zborovanju, je bila prejšnji teden pri goriškemu županu in mu izrazila svojo zaskrbljenost glede spora ter ga prosila, naj poseže v spor med njimi in ustanovo.
Kakor javljajo, se je župan dr. Bernardis zatem razgovar-jal s predsednikom upravnega odbora ustanove ter z gori-škim prefektom. Ta je sklenil sklicati v tem tednu zastopnike obeh strank in pripomoči k čimprejšnji ureditvi cele zadeve.
Stanovalci ljudskih hiš so nad namerami ustanove, katere prva naloga je nuditi stanovalcem čimbolj cenena stanovanja, zelo razburjeni. Nikdar ne bodo dovolili, da se na njihov račun obogate maloštevilni člani ustanove, ki kaže, da nima nikakršnega deficita, saj kupuje celo nove zgradbe in zemljišča. Zaradi tega so pripravljeni prijaviti ustanovo celo državnemu svetu, ki bi končno kot zadnja instanca lahko rešila spor. Vendar je upati, da se bo s posredovanjem pokrajinskih oblasti spor rešil in da bo najemnina ljudskih hiš ostala neizpremenjena.
Jugoslovanski vaterpolisti po zmagi v Nimvvegenu s trofejo za zmagovalca. Značilno, da se
ta imenuje »Trofeja Italije«.
kavo, takse na razne znake, davejt; na pse, davek na živino, davek na klavirje, davek za služkinje, taksa za odstranjevanje odpadkov.
Prijavo je treba napraviti na posebnih formularjih, ki se dobe pri davčnem občinskem uradu v Ul. Crispi št. 5.
Tistim, ki so v letu 1953 že napravili prijavo, je ni treba delati znova, če ni bilo nika-kih sprememb.
Kdor bi do določenega dne ne izpolnil prijave, bo moral plačati dodatno takso, ki bo eno tretjino vseh dohodkov (čl. 292 TUFL).
Srečolov v korist občinske podporne ustanove
V soboto zjutraj so v prisotnosti krajevnih oblasti otvo-rili v dvorani «Petrarca» (bivši Trgovski in nato Ljudski dom) tradicionalni dobrodelni
srečolov v korist občinske podporne ustanove (ECA). Razna goriška podjetja in posamezniki so v ta namen darovali raznovrstno blago, tako da je število darov, ki so razvrščeni v dvorani na ogled občinstvu, ki se bo srečolova tudi udeležilo, doseglo 6.000. Urnik je sledeči: ob nedeljah od 9.30 do 23., ob delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 17. do 22.
KINO
VERDI- 17: ((Atomsko mesto«. G. Barry.
CENTRALE. 17: «V letu 2000 vojna ali mir?«, M. Scott.
VITTORIA. 17: ((Potovanje na planet Venero«, Gianni in Pinotto.
MODERNO. 17: «Sin, sin moj«, P. Aferne.
LETNI. 21: (cVrtnica iz krvi«, W. Romance.
Prinraue za lesliual u SouoflniaU
Ustanovili so pripravljalni odbor, ki pojde takoj na delo
Obvezne prijave
občinskih davkov za leto 1954
Na podlagi člena 274 enotnega besedila zakonov za krajevno financo, ki je bilo odobreno z dekretom z dne 14. septembra 1931 št. 1175, obvešča goriško županstvo davkoplačevalce, naj prijavijo stvari in predmete, ki so podvrženi občinskemu davku, do 20. septembra 1958: Družinski davek, davek na dohodke, od najemnin, davek na vozila z živino, davek na biljarde, davek na patente, davek na obrtne dovolilnice, davek na stroje za
V nedeljo dopoldne se je^y Sovodnjah zbralo več domači-nov, da se s tajnikom ZSPD na Goriškem pomenijo o jesenskem kulturnem festivalu, ki naj bi bil v Sovodnjah ko-nec septembra meseca.
Sovodnje so lep kraj, ki je že dostikrat privabil mnogo okoličanov, posebno pa Goričanov na razne kulturne in športne prireditve. Tudi letos niso hoteli Sovodenjci opustiti prilike, da pripravijo v vasi obsežen in pester spored, na katerega bi prišli ljudje iz vseh bližnjih in daljnih krajev
močjo ostalih domačinov takoj začeli s pripravami, kajti datum, določen za festival, ni več tako daleč.
OH MIHIH BIACA med iBjnslaiiji In llaHji
Uvoz je dosegel v iuliio 40.275.252 lir, izvoz pa 45.110,140 lir
Na podlagi trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo je bila v mesecu juliju izmenjava blaga sledeča: Uvoz: 25 uvoznih dovoljenj za skupno vsoto 40,275.252 lir za uvoz naslednjega blaga: gradbeni les, drva, premog, ža-govina; opeka, konji za delo, goveje meso, suhe gobe, suho sadje, sveže sadje in razno.
Izvoz; izdanih je bilo 26 iz-\oznih dovoljenj v skupnem znesku 45,110.140 lir za izvoz naslednjega blaga: nadomestki deli za avtomobile in za kmečke traktorje, rabljeni avtobusi, zračnice, razno orodje in drugo.
Stanje računa avtonomne kompenzacije je bilo dne 31. julija 1953 naslednje: dobljena plačila 881,591.116 lir, izplačila 766,207.987 lir, obveznosti kupčij, ki so v teku 51,977.739 lir; saldo: 63,405.390 lir.
Podpore ECA za september
Občinska podporna ustanova sporoča, da bo delila navadne podpore potrebnim po sledečem abecednem redu, ki si ga prizadeti lahko ogledajo na oglasni deski na sedežu usta- 54-letna gospodinja Emilja Sgu-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od dne 23. do 29. avgusta 10 rojstev 11 primerov smrti, 5 oklicev in 10 porok.
Rojstva: Danjel Tobia, Ciro di Pietro, Isabela Minon, Lio-nella Marini, Klavdij Tirel, Silvana Konjedic, Dominik Ullo, Julij Debrevi, Pavel Tosoratti, Darij Simonetti.
Smrti: 83-letni poljedelec Celestin Bregant, 66-letni računovodja Virgil Naccari, 72-letna gospodinja Marija Saccavino vd. Marizza, 28-letni delavec Lucijan Matzaun, 28-letna delavka Bernardina Mauri, 66-letni Marcel Guastalin, 83-let-na gospodinja Alojzija Filej vd Simcic, 57-letna gospodinja Alba Rasera por. Brescia, 58-letni delavec Anton Persolja
Nesreča Dri igri
Včeraj okrog 15.30 je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v bolnico Brigata Pavda 5-let-nega Borisa Černiča iz Ga-barija Fantek se je popoldne igral z drugimi otroki in je med igranjem nesrečno padel z nekega zidu, kamor je bil zlezel. V bolnici so mu zdravniki ugotovili precej globoko rano na glavi.
Nezgoda mladega kolesarja
15-letni Srečko Makuc iz Ul. Brigata Pavia št. 13 se je včeraj popoldne peljal s kolesom po glavni tržaški cesti. Ko je ^prišel do Dola. se mu je dinamo zapletel med žice prednjega kolesa, kar je povzročilo padec. Pri nesreči si je Makuc zlomil nosno kost, ranil zgornjo ustnico, zlomil dva zoba ter se laže ranil po rokah. Na pomoč mu je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravil okrog 20 dni.
pospešil in dosegel v l'-‘" p: ° mi)
hitrejši je bil še sam
A
krog (39,191). Derijcke uspel obdržati se na 1 ji mestu, je zaostal več k°
minut. Taki nasprotniki1 bili Kubler, Bobet, Ge®^ pa so se plasirali šele p 9. mesto s skoraj 13	^
ostanka. Od 70 dirkačev, ^ startaili. jih je prispel0 jj samo 27, torej se jih P, pr ((izgubilo« več kot 40- C. p
lijanov so odstopili trucci in Astrua. Na c ^ prispela le dva Nemca\|e[i» katerimi pa ni bilo rVj!»
lansikega svetovnega ki je odstopil. Med n° ^ ni bilo na cilju Vah Es ’ tena, Dekkersa in &	(i1'
Švicarjev nikogar raze ^ blerja in prav tako so $ tudi ostala moštva na lo zrešetkana.
Kolesarska prir'
v Turinu
TURIN, 31. — Cez 1^ tu-dalcev je danes zvečeri rinskem dirkališču Pr' ^ i* valo kolesarski prir1bo- , ^
kateri so nastopili
tud'
pa'
svetovni prvaki CopP’> ■ son, Morettini, Messin8 lippi.
Nekaj rezultatov:	^	jji
1. skupina: 1. Tappb
it'.:
nove v Ulici Baiamonti št. 22: torek 1. septembra: črke A, B, C; sred 2. sept.: črke p, E, F,
..   	..	. G; četrtek 3. sept.: črke H, I,
Goriškem. Na Prv' sei'> I K, L; petek 4. sept.: črke M
so jo imeli v nedeljo, so se pomenili najprej o kulturnem sporedu, ki bi obsegal po vsej možnosti dva zaporedna dramska večera; nedeljski spored pa bi obsegal nastop pevskih zborov ter večjih folklornih skupin iz drugih krajev. Gostovali bodo najbrž tudi Korošci, ki so za svoje dosedanje nastope želi vedno lepo priznanje na Goriškem. Udeleženci sestanka so se pomenili tudi o tehničnih težavah, hi jih pri podobnih prireditvah ne manjka. toda z dobro voljo in skupnim delom bodo Sovodenjci gotovo premagali vse težave in vsem pripravili festival, za katerega se že sedaj zanimajo goriški Slovenci, pa tudi Furlani in ostalo demokratično prebivalstvo goriške pokrajine.
Pred zaključkom sestanka so udeleženci zbrali iz svoje srede pripravljalni odbor. Ta odbor šteje 9 članov, sestavljajo sami Sovodenjci, ki bodo s po-
N, O; sobota 5. sept.: črke P, Q, R; ponedeljek 7. sept.: črke S T; torek 8. sept.: črke U,V,Z.
Kakor vedno se morajo prizadeti javiti na pristojnem uradu dan pred določenim dnevom ter prinesti s seboj potrdilo o brezposelnosti. Prizadeti so naprošeni, da se ravnajo po navodilih. Po 8. septembru se ne bodo več sprejemale prošnje za podeljevanje podpor v septembru.
Padec z vespe
Rešilni avlo Zelenega križa je včeraj zjutraj ob 10. uri prišel na pomoč 28-letnemu Re natu Fabbru iz Ul. Bdl-inzona št. 18, ki je nesrečno padel z vespo na križišču Ul. Oberdan -Roma. Ker se je pri padcu precej ranil v desno roko, ga je rešilni avto odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in po-noči lekarna Pontoni-Bassi, Ra. štel št. 26, tel. 33-49.
la, 3. Bellanger.
2. skupina: 1. Harris, rardi, 3. Maspes.
Individualna dirka -	^
na 10 krogov: 1. Pa* e jiil’1 točk, 2. Coppi 15 t., •
13 t., 4. Bobet 9 t.
v<°6\
M8Sl,cS’
Hitrostna dirka nalci (poprave): 1 Ghella.	jijsP*
Finale: 1. Coppi, 2. j 3 Harris.	z0sl(j
Omnium dvojic ~C vanje: 1. Coppi,-Pat,e‘ vj/ Magni-Bobet po 40 m ” no 46,656 km na uro. ,
Na	'	3
kronometer 8 {t
startom (1 krog): 1- wji, j 24.6 povprečno 57,52	j|#
Coppi 27,3 (51.824), * f'
27,4	(51.635),
(50.892).
4.
« K13 K K ES K H 5» 5» 15 K ETI 13 SS K K K K S E3
bin por. Zoff, 34-letni krojač Ado Casarsa.
Oklici: paznik Karl Petri in tovarniška delavka Rita Chi-tarro, uradnik Sergio Clari in uradnica Antonija Fantini, mehanik Sergio Simone in gospodinja Vanda Šinigoj, šofer Rudolf Baucon in gospodinja Ana Marija Tasca, igralec Robert De Cagna in gospodinja Bruna Boschi
Poroke: krojač Vincenc Mal-vaso in gospodinja Ada Jure-tig, agent tržaške civilne policije Darij Brazzatti in trgovska pomočnica Liljana Leban, pomorščak Ivan Sponza in gospodinja Marija Persich, učitelj Fulvij Monai in gospodinja Adela Aimar, električar Arrigo Sampietri in uradnica Angelina Di Terlizzi, elektrotehnik Emil Riavez in delavka Marta Selli, dijak Robert Haberkorn in frizerka Cvetka Marini, učitelj dr. Tullio Boz in učiteljica Margherita De Nardo, šofer Marij Bressan in gospodinja Lida Furlan, elek-tiotehnik Bufon in uradnica Lidija Figar.
S5
E3
13
13
13
H
H
13
13
13
13
13
13
13
13
13
jn
13
13
13
13
13
13
13
St*
13
13
13
13
17
13
13
13
85
<(TURIST»
ANKARAN, TEL. 152 j
Obvešča člane sindikata., ki želijo izkoristiti svoj letni dopust ob tepi jadranski obali, da nudi s 1. septembrom 1953
60% popusta za, /inii, kar znaša
|iim-
240
din
dnevno.
★
naj žiui partizanski tabor na i
ii3 8K81SlS13HI3!8!8iai3KK!ai3»s**’
OKCOjjiiCi’