Dopisi in novice. Iz Železilikov 2. decembra. — Če kdaj v življenji, danes si je gotovo želel marskaki pravi avstrijski rodoljub imeti krila bistrooke postojne, da bi se bil povzdignil v visoko ozračje, ter od tam ogledoval si slovesnosti, ki so se po obširnej našej carevini obhajale v spomin vladarske petindvajsetletnice prevzvišenega cesarja Franca Jožefa I. — Poverueta se sicer res vsako leto rojstni in godovni dan presvitlega cesarja, ki sta dneva veselja za zveste podložnike; ali tako vzajemne vneme, kakor se je za ta zgodovinski dan že dolgo poprej razodevala, menda še nismo zapazili, odkar je svitli Vladar Franc Jožef zasedel prestol slavnih preddcdov svojih. Ne lo po mestih, ampak tudi po krajih, ki so po svoji legi tako rekoč ločeni od sveta, vidili so se dokazi, kako zvesti so avstrijski narodi svojej prirojenej cesarskoj rodbini. Naj omenim s kratkimi besedami, kako je tudi tukajšnja ljudska šola ot>hajala ta redki spominski dan. Ker je bil došel od c. kr. okr. šolskega sveta ukaz, da naj se ta dan obhaja kot šolski praznik, ter naj se mladini razloži in pojasni visoki pomen, se jo bilo to zgodilo včeraj; hkrati pa je bila mladina tudi povabljena, naj se danes zjutraj snide pred 7. uro vsa v šolski sobi, da so bo vdeležila iz tega namena sv. maše. Ko se je davi mladini zarad zgodnega časa po lučih razsvitljena učilnica odpcrla, ostermela je, viditi podiiku posvečeni prostor nenadoma lepo okinčan. Na sprednji (glavni) steni pripete so bile v zlatih okvirih: slika mesta Holomuc-a (v katerem so svitli cesar 2. decembra 1. 1848, nastopili vladarstvo, in sicer o silno žalostuili viharnih vojskinih časih), okrog taistega pa podobe svitlega vladarja Franc Jožefa, svitle cesarico Elizabete, resareviea naslednika Eudolfa in cesaričine Gizele. *) Vse te slike opasoval je venec iz raznobarvnega papirja, ob straneli pa ste se nahajale dve veliki avstrijski (černo-rumeni) zastavi. Iz šole podala se je mladina pan.ma v cerkev, kjer so služili naš verli kateket in krajni šolski nadzornik vis. čast. gosp. Alojzi Eožič sv. mašo, katero slovesnost je mladina spremljevala s primernimi cerkvenimi pesmami, ter o sklepu zapela tudi cesarsko pesem. Po skončani sv. maši podali smo se zopet nazaj v šolo, kjer smo še enkrat z vzajemno kratko molitvico prosili svitlemu Vladarju blagoslov Božji za dušo in telo. Poslednič so bili še nekateri zmed pridnejših učencev obdarovani v ta spomin z ličnimi pisnimi sešitki, in s tem je bila šolska slovesnost skončana. Ako bi bil vgodni letni čas, bi bili osnovali tudi za popoldan kaki izlet; al ker nastopivša zimska doba za take veselice ni pripravna, naj ostane to odloženo za kako drugo primerno priliko. Z Bogom! Iz Ljubljane. Cesarjeva 2 51etnica obhajala se je tudi v tukajšnji 1. mestni šoli. Ob 8. uri zjutraj šli so učenci s šolsko zastavo v farno cerkev k sv. Jakobu k slovesni sv. maši. Potem gredo nazaj v šolo, in tii jim ravnatelj ob kratkem razloži (kakor tudi že pred ta dan) lepi pomen tega važnega in veselega dneva, inkokončas klicem: Bog ohrani, obvari in blagoslovi našega presvetlega cesarja Franca Jožefal., učenci navdušeno zapojo cesarsko pesem. Vsi pridniši učenci dobili so v spomin cesarjevo podobo in ubogi učenci bili so obilno obdarovani s šolskimi knjigami in s pisalnim orodjein, iu mnogim se je tudi naznanila tolažilna novica, da bodo po velikodušni določbi srenjskega svetovalstva dobili obutalo in nekteri še celo vso novo obleko. Svesti smo si, da posebno ubogi učenci (kterili je v tej šoli mnogo, mnogo) ne bodo pozabili tega veselega praznika. — 4. t. m. obhajala se je na JMahu pri Matevžetu redka šolska slovesnost. Začenjala se je namreč tu šola za mladost izČerne vasi, ktera zavoljo dolgega in slabega pota ne more v mesto v šolo hoditi. Ob 3. popoklne so se zbrali v prav lično opravljeni in olepšanišolskisobiučenci in ueenke in tudi več starišev iz bližnje okolice. Tudi iz Ljubljano prišli so tu sim gospod mestni župan in še drugih g. g. udov okrajnega in krajnega šolskega sveta, ter učitelji iz I. in II. mest- *) Te podobe sem bil kupil 1. 1869 na Dunaji naši šoli »za odpustek«, ko sem se vračeval po skončanem gospodarstvenem kurzu zopet na dragi dom. Dal sem jim poznej narediti zlate okvire, ter služijo in služile bodo o šolskih slovesnostih učnej dvorani našej v lepi kinč. Pisavec. ne šole. Naj pred zapeli so pevci pobožno : »Večni Bog«, in potem gospod mestni župan ogovori učence in starše, kazaje, kako in zakaj se je napravila tukaj šola, da.kakorseje tukaj pred časom skerbelo za obdelovauje zemlje na Mahu, tako dela se sedaj za dušno omiko prebivalcev, in da se to godi ravno sedaj o petindvajseti letnici našega presvitlega cesarja. Potem zapojo pevci cesarsko pesem in po tej kaže gospod mestni župan učencem gospod Belarja kot učitelja te šole, kteri bode dvakrat na teden hodil tu sim mladino podučevat. Gospod Belar potem učencem in staršem predstavlja predsednika okrajnega in krajnega šolskega svcta in krajnega šolskega nadzornika. Pevci zapojo Vodnikovo pesem »Kranjc, lej tvoja zemlja je zdrava«. Na zadnje govori še krajni šolski nadzornik gospod prof. Linhart, kteri se v imenu krajnega šolskega sveta gospodu mcstnemu županu zalivaljuje za skerb, ki jo je imel pri napravi tej šole, ter opominja starše, da naj svoje otroke radi pošiljajo v šolo in učence, da naj tu se pridno uče. Potem zapojo še enkrat cesarsko pesem, in med pokom možnarjev konča se ta šolska slovesnost. Nekteri pričujoči šolski prijatelji obljubili so, da bodo uboge učence preskerbeli s potrebnimi učili. Voščimo tej šoli taki vspeh, kakoršnega treba je vsaki ljudski šoli na deželi! — Poterjeni knjigi za slovenske ljudske šole ste'*»Slovenska slovnica za pervence« iu »Spisje zaslovensko mladino,» ktero je slavno ministcrstvo za bogočastje in uk v naj novojšem času (8. nnv. t. 1. s št. 12.441) slovenskim ljudskira šolam dopustilo. »Spisje« tretjega natisa je popolnoma predelano in po naj primernejših učilih vravnano. Menimo, da se bote tejknjigi slovenskim učiteljem in šolam sami priporočcvali, kajti v vsaki večrazredni šoli se otroci uče v maternem jeziku pravilno govoriti in spisovati, in vsak skušen učitelj ve, da to ne gre brez djanskih pomočnih knjig. — »Slovnico« prodaja gospod Milic, »Spisje« pa gospod Gerber v Ljubljani, pervo po 30, drugo pa po 32 kr. — V zadnji seji (11. t. m.) deželnega šolskega sveta določila se je učiteljska plača po 500 gold. v teli-le krajih: v Kerškem, pri sv. Križi, v Čatežu, v Dolini in v Boštanji. — »Glasbenamatica« je ravnokar razposlala svoje drugo delo: partiture in glase od I. Nedved »Mili kraj« moški zbor, II. Ipavec »Danici« za samospev in brenčaiijem, III. Forster »V tihi noči« čveterospev. IV. Gerbic »Mojemu rodu« moški zbor. Le-te pesmi so dobili vsi čč. društveniki, kateii so pristopnino plačali. — Ko bi kdo pesni ne bil sprejel, naj se blagovoli obrniti do blagajnika g. Franc Drenika. Oni čast. g. društvenike, ki so se vpišali, dozdaj pa še prvo leto vstopnine plačali nijso, se uljudno vabijo, da to kmalu store. Potem dobe do sedaj izišle pesni I. in II. delo. — Gospodje poverjeniki so prijazno naprošeni, naj blagovolijo doneske od taistih udov nabrati, katere so k »Glasbeni matici« vpisali. Meseca januarja prih. 1. bode občni zbor. Do tje mora biti imenik dmštvenikov gotov; treba je tedaj, da v kratkem zvemo kdo je ud, in kdo da odpade. Prihodnje delo, ki ga bode »Glasbena matica« v kratkem izdala, bo sv. maša in zbirka šolskih pesni. — Zadnja številka društvenikov je 371. Pri lepem in koristnem namenu društvenem, želeti in pričakovati se mora, da najde »Glasbena matica« še obilno podpirateljev. »Nar.« ¦—V ponedelek 28. t. m. se zberejoučiteljiljubljanskeokolice vposvetovanje. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo okrajnega šols. nadzornika v tem, kar je opazoval gri obiskovanji šol. — 2. Učni čertež za 1874, na podlogi zač. šolskega in učnega reda (o posameznih strokah bodo porečevali učitelji; na podlagi učnega Certeža razdele si ure učitelji sami, zastran verskih ur pa v porazumljenji s katehetam). — 3. Preskušajo se ufine knjige in berila indrugaučila ter dotični nasveti o njih. — 4. Nova avstrijska mera in vaga, številjenje z desetinkami, — obravnava v nemškem in slovenskem jeziku. 5. Poskušnja, kako bi se učenci podučevali, v novi meri (v slovenskem jeziku). 6. Poročilo o učiteljski bukvarnici in nasveti za nakupovanje. — Učitelji poročajo tudi pismeno. — Kar je v poslodnjih treli tečajih Tovariševih spisal prof. gosp. J. M a r n o Metelkotu in njegovi veljavi v slovsfcvu slovenskem, se v nekterih zvezkih dobiva tudi posebej pri Gerberju in tudi Lerherju z naslovom : J e z i č n i k ali Metelko v slovenskem slovstvu X. — XI. leto. Komur jo književna zgodovina slovenska mar, si bode rad omislil k temu prav vgodno knjižico. — SlovonsKi učitelj v prihodnje ne bode več izhajal. Gosp. založnik piše, da je temu edino to vzrok, da glavna moč in podpora listu ne stanuje v Mariboru, kjer list izhaja. — — »Schulzeitungi« v odgovor,drugim pa vdobrohotnopremišljevanje. Ni ga sitnejšega položaja za človeka, ki je rad z vsemi v miru, od onega, v katerem mora zmirom biti pripravljen na odboj ali za brambovca. —¦ Ko bi že sam sebe zagovarjal, bi raji molčal, a ker gre za stvar, ker gre za čast in poštenje mojih tovarišev, slovenskih učiteljev, ne morem in ne smem mirovati, in rad ali nerad se moram prepirati, dokler mi bo sploh mogoče. — Človeku se tudi in ako stori videti, da poredni mladiči smehljaje podirajo to, kar so narodni učitelji leta in leta s trudom stavili — učiteljsko slogo in prijateljsko zvezo. — Ako bom zoper svojo navado bolj oseben v svojem odgovoru, me k temu silijo neprijatelji in nasprotniki; čas je pa tudi, da enkrat pokažem, kdo so tisti »Mi pa zopet Mi«, ki tako ropotajo kakor krampus ali parkelj o Nikolajevem, s ketinjami ter mislijo, da se jih vse boji, ako surovo in brezobzirno pišejo, kakor kak borovec ali bukovec. V »Laib. Schlzt.» bererno namreč, da jazv »Slovenca« pišem in njegovemu vredniku jezik popravljam, in da se bode »Učit. Tov.« ob novem letu v »Slovenca« vtopil. In nektere verstice pozneje pridem pa še enkrat na versto, v dokaz, da »Slovenec« tako piše kakor »Uč. Tovariš«. Dasiravno bi vsak mislil, da človek, ki tako piše v «Schulzeitungi,» sam ne ve, kaj dela; vendar je tukaj nagajivost in hudobija večja kakor nespamet in bedarija. Kedar namreč prinese kak slovenski list »L. Schlztgo«, gosp. pl. Gariboldija ali g. Simo, takrat je vselej skrit kakošen naroden učitelj in «Schlzt.» vpije na vse gerlo: »ga že imamo« : da bi se namreč kdo oglasil ali se hotel opravičevati. Krasno bi bilo to potem, vsaj za dva lista bi bilo gradiva dovolj, in gorje potem njegovi osebi, njegovemu dobremu imenu. — Ko pa le nič ne ve, od jeze se peni in ugiba, kdo bi bil, in po germu maha, kaj to pomaga, zajca ni v njem, kako bo zbežal iz pod germa? Ker se pa ljudje pri »Schlztg.» vsikdar bolj brigajo za osebo, kakor za stvar in jim je lastna oseba vse, stvar pa, katero zastopajo le toliko, kolikor nese, se ja pa vrednik g. Sima močno razjaril, ko se je njegova oseba v »Slovencu« imenovala, in ko so časopisi jeli pisati od obravnav učiteljskega zbora 13. novembra v Kamniku. Naj poprej je to obravnavo prinesla »Laib. Zeitung«, Ali je bil gosp. vrednik «Lajbaharice« sam navzočen pri zboru, ali mu je kdo drugi to sporočal? Kdo ugane to zastavico? Tam je stalo v 265. listu dne 18. nov. t. 1. od besede do besede to-le: »Der Lelirplan wurde einstimmig angenommen. Nach diesem Lehrplane entfallen auf die Unterklasse 14, auf die Oberklasse 18 Lehrstunden .... mit Inbegriff der 4 Eeligionsstunden. Der Donnerstag ist als Ferialtag aufgehoben«. Odkrito rečerao, mi smo se za vse to toliko brigali, kakor za lanski sneg, ter se nismo hoteli vtikati, ko nas ni nihče žalil. Ali zagovarjanja in opravičanja ni bilo ne konca ne kraja in, kar se pri gosp. Simi razumeva, tudi psovk na nevedneže in drugili navadnih fraz od omike in svobode se ni pogrešalo. — In poslednjič ko pridem še jaz v to poleniiko, si vendar upam vprašati, kaj imam jaz pri vsem tem zagovarjanju ? Ali sein mar jaz kriv, da časopisi enkrat tako, drugikrat drugače pišojo? Mar hoče g. Sima, da ga pojdem zagovarjat? Se ve da, g. Sima, ki gleda naprej in nazaj in se uklanja na desno in na levo in s cepcem piše le takrat, kedar ve, da bo zato dobil cukerčka \n putra na učiteljski ovsenjak, ne more drugačo pisati. — Mar gosp. Simo mika že kaj zvediti, no, mu bomo pa postregli. — Učiteljera kličete: »Freuet euch der kaum errungenen Freiheit und lasset euch von den schwarzen Feiuden derselben nicht irre machen«. Mi pa kličemo: »Učitelji! nikarte da bi se ravnali tako, kakor Vamv »Schulztg.« naročajo mladiči, katerihnaj večjamodrostjeta, daso o pravem času plašč po vetru zasukali in barvo spremenili, in ravno to tudi v »Schlztgi« od Vas zahtevajo. Skušeni kramarji se previdijo s takim blagom, kakor vedo, da je šega; samostalnemu človeku, ki ne ter/.uje s svojim prepričanjetn, to ne pristuje. Gosp. vrednik Sima je bil tudi svoj čas prijatelj duhovnom, dokler je namreč kaj neslo. Pri slovenskem učiteljskem draštvu je bil odbornik in blagajnik, iii se s ponosom imenoval Slovenca, se ve da liberalnega. Bog ti ga vedi, kolikokrat se je že kesal tega naglavnega greha! Že tačas je pisaril zoper učitelje, svoje tovariše, in nam žugal, kako nas bode sklestil, ako se ne poboljšamo. Pisalje vdunajsko »Volksschule«, a ne zoper mene, ampak zoper nekoga drugega, se ve da brezimno in ne tako zaničljivo in neotesano, kajti bil je le prostovoljec brez plače in še novinec pri noviuah. — Sedaj pa ko v »Laib. Schlztgi« vitezu Gariboldiju škit nosi in sulico posojuje, se je naučil od svojega patrona veliko in veliko in vsega tega, kar mu je še poprej manjkalo, t. j. brezobzirnosti in prederznosti. Kakor pa list kažo, se je že toliko naučil, da je mojster gotovo prav zadovoljen z učencem. Zato pa stne v »Schulzeitungi« kozelce preobračati, kakor mu je ljubo in drago, saj ve, da si ne bo vratu ulomil. Piše pa, kakor se mu naroča, prav tako kakor kuharji,. kateri' več ali manj popra ali paprike pridevajo, kakor vedo, daje gospodarju ljubo. In gospod tako izučen ima pri »Sclmlztg.« pervo besedo, ali bolj prav: udje te klike skrivajo se drug za drugega, tako dosledno sicer, da naj bolj obrekovalni stavki odnekod padajo v tiskarno. — Saj tako drugi pripovedujejo, jaz ne bom nikoli prašal, kdo je to, kdo drugo pisal; to vemo, da vrana vrani oči ne skljuje, in da se pri starem voliču navadi voliček brazdo vleči; naj bolj zagriznjeni so tako zvani nekdanji prijatelji. Kar ti ljudje pišejo ali govore, je vse »Licht, Aufkliirung, Fortschritt;« kar drugi pišejo, pa «Dummheit, blodes Zeug«, i. t. d. Za njih osebo gre »Schulfreundlichkeit, Gesetzlichkeit, geordnete u. geregelte Zustiinde«, kakor senca za svitlobo. Mora že res biti, vsak sam sebe naj bolje misli poznati. Svojim nasprotnikom izrekajo »tiefste Verachtuug«, kar se po drugem izreku tako prestavi: »Kdor se veternjaku zameri, prikupi se značajnemu«. Narodne učitelje ali kakor jih še raji imenujejo »Messner u. Ministrantcn«, bi radi v žlici vode utopili. Ali Bog je že svet tako ustvaril, da drevesa ne prirasejo do neba, in kdor svoje dolžnosti spolnuje, temu se nikjer duri ne zapirajo. Za učitelje so res nastopili kritični časi, in ravno sadaj nam je treba kazati, ali nas vodi modrost in previdnost, ali strast in zaslepljenost. Ucitelji so B a s e n. Živele so nekdaj žabe prosto in svobodno med seboj, —• toda naveličale so se ter si mislijo, zakaj bi ue živele me v deržavi in bi imele svojega kralja. Obernejo se toraj do Jupitra, češ, naj jim da lastnoga kralja, in ker le moledvajo, verže Jupiter neki panj med nje, naj jih vlada. Ta ploskne v vodo z velikim šumom, da se žabe prostrašene razbegnejo in tilio nekaj časa svojega kralja častijo. Polagoma se približujejo, in spoznavši svojega kralja brez stralni krog njega in po njem skačejo ter si z njim igrajo. Pa tudi tega se naveličajo, in gredo zopet nad Jupitra, naj jim da bolj močnega in ostrega kralja. Jupiter nevoljen verže med uje šterka (ali štorkljo). Ta ponosno šviga sim ter tje po lužab ter požira žabe, kar koli mu jili pride naproti. Žabe vpijejo in krekajo, ali Jupiter jih noče slišati, toraj regljajo še dan danes. Kadar gre šterk zvečer spat, prilezojo iz svojih lukenj ter regljajo in regljajo, da človeka ušesa bole; toda Jupiter jih ne usliši, češ, ker niste bile zadovoljne z mehkim, bodite zdaj zadovoljne z ostrim vladarjem. To prestaro basen povemo konec starega leta svojim tovaršem učiteljem, pa ne, da bi jo hotli samo nanje obračati, temuč želimo le, da jo -vsakteri oberne sam na-se v blagor, ki ga iz serca voščimo vsem za novo leto ! — Poročilo deželnega odbora štajerskega zastran vravnanja učiteljskih plač in zastran šolnine se jc po kratl« razpravi po predlogu poročevalca dr. Flecka z 28 proti 17 glasom izročilo posebnemu učnemu odboru, v tem, ko je nasprotna manjšina 17 glasov stvar hotela izročiti flnančnemu odseku. Lolminger je pri tej priliki rekel, da se mu ne zd; verjetno, da bi zbor s povišanjem plače zadostno število učiteljev prilobiti zamogel. »Gosp.« — (Podporno društvo) za učiteljske kandidate se je v Ljubljani 11. decembra ustanovilo. — Nova šola se bo kmalo odperla v Eudniku pri Ljubljani. V bližnji ljubljanski okolici jih je treba še veliko več. Na šolo pri sv. Petru in na vpe druge vasi, ki spadajo k tej fari, obračajte svojo pozornost! »Nar«. — Učiteljsko društvo v Šmarji pri Celji se je 4. t. m. osnovalo. Predsednikmujegospod Jurkovič,mlad pa verl učitelj in narodnjak v Šmarji. »Nar«. se že na dvoje ločili, kar po eni strani ni obžalovati. Res je pa tudi, da učitelji svojega prihodnjega stanja niso nikdar tako v rokah iraeli, kakor ga imajo sedaj. — Boljše place Vam učitelji! ne bo preskerbela niti ne priborila »Schulzeitunga«. to Vam bo dala vlada, kedar bo stvar vravnana. Ta napetost, kakoršna je sedaj, tudi ne bo vekomaj trajala. Učitelji pa bodo ležali, kakor si posteljejo. Nokateri se odpovedujejo sedaj orgljanju, in ukljubujejo in svojo liberalnost kažejo, ko zabavljajo zoper černuhe, tako pravijo duhovnom. Bog hotel, da bi bil kriv prorok, ki pravim, da bo to lo njim r.a škodo. Modrejši in previdnejši učitelji pa tndi sedaj drugače mislijo in ravnajo in radi delajo pri cerkvi in to ni njim na škodo. Kaj pa bote dobili od »Schulztge.« na leto? 24 pol tiskanega popirja, katerega bote pa raogli še sami plačati. Vem, da so moje besede pri večini mojili tovarišev bob v steno. Poznain pa tudi jiti, ki so čisto mojih misli, in to so stari in skušeni učitelji. Kakošni so bili moji vzori v tej reči, laliko se sami prepričate, ako berete, kar smo 1. 1868. učitelji govorili in sklepali. A to Vam že danes povem, ako sami ne bote orglali, bodo pa drugi; v vsaki fari skoraj je nekaj takih, ki nekaj znajo ali se kmalu navadijo; ako jili pa Se ni, najdli se bodo; cerkvi in občinam bodo mar zato. Ljudstvo pa, katero po nekatorih krajili ni dosti maralo za učitelja, ker mu je bila šola vsiljena, bode v prihodiijič šolo in učitelja kar sovražilo. Vi pa, gospod Siina, učiteljem pi.šite, da naj varujejo svojo svobodo, in kedar bo sovraštvo nastalo povsod, takrat pa ploskajte z rokami, rekoč: »To smo Mj. naredili — Mi!!« M. M.