Za vse, kar življenje prinese. Vsi vemo, da v življenju lahko naletimo na veliko preseneËenj. Številna so pozitivna, ne pa vsa. Zato potrebujejmo banko, zanesljivega partnerja, ki nam lahko pomaga sooËati se z vsem, kar življenje prinese. Ker je prav vsakdanje življenje navdih letošnjega letnega poroËila, tudi njegova grafiËna podoba ponazarja nekatere najbolj prijetne vidike Ëloveškega življenja ter tudi nekatere manj prijetne trenutke. Fotografije tako predstavljajo celo vrsto nasprotij, naša naslovnica pa ponuja kalejdoskop trenutkov, ki jih Ërpamo iz našega vsakdana. Takšno je paË življenje. Od vznemirljivega do obiËajnega, od priËakovanega do nepriËakovanega - življenje je vedno polno sprememb in neprestano prinaša nove izzive. UniCredit je tukaj, da ponudi roko v pomoË. Naš posel je veliko veË kot ponujanje banËnih produktov in upravljanje transakcij. Razumemo potrebe naših strank kot posameznikov, družin in podjetij. Naš cilj je ponujati rešitve za vsakodnevne težave, s katerimi se ljudje sooËajo. To pomeni ponujati jim konkretne odgovore - iz dneva v dan, za vsako stranko posebej, glede na njene individualne potrebe. Predstavitev Banke Nagovor predsednika nadzornega sveta Nagovor predsednika uprave Predstavitev UniCredit Banka Slovenija d.d. Organi upravljanja Banke Organizacijska shema Poslovna mreža Dosežki in dogodki v letu 2010 Poslovno poroËilo Gospodarsko okolje v letu 2010 Poslanstvo, vizija in strategija FinanËni rezultati Poslovanje Banke na razliËnih segmentih Poslovanje s prebivalstvom in malimi podjetji Poslovanje s podjetji in investicijsko banËni.tvo Zaledno poslovanje Informacijska podpora poslovanju Organizacija in logistika BanËna operativa in storitve Izzivi leta 2011 Obvladovanje poslovnih tveganj Upravljanje s tveganji Družbena odgovornost 1 Introduction 118 4 Preface by the Chairman of the Supervisory Board 120 6 Statement by the Chairman of the Management Board 122 10 About UniCredit Banka Slovenija d.d. 126 11 Governing Bodies 127 12 Organisational Structure 128 14 Branch Network 130 16 Achievements and Events in 2010 132 21 Business Report 137 21 Economic Environment in 2010 137 22 Mission, Vision and Strategy 138 24 Financial Results 140 29 Bank’s Segment Performance Review 145 29 Retail and Small Business Banking 145 0 Corporate and Investment Banking 146 2 Global Banking Services 148  IT Support of Operations 149  Organisation and Logistics 149 4 Bank Operations and Services 150 5 Challenges of the Year 2011 151 37 Managing Business Risks 153 7 Risk Management 15 38 Corporate Sustainability 154 PoroËilo nadzornega sveta 48 Report from the Supervisory Board 164 Izjava o odgovornosti 50 Statement of Responsibility 166 PoroËilo neodvisnega revizorja 51 Report of Auditors 167 RaËunovodski izkazi 52 Financial Statements 168 BanËna tveganja 94 Risk Report 210 v obdobju nedavnih skrbi v zvezi z vladnimi dolgovi razponi državnih obveznic držav regije SVE razširili precej manj kot tisti v zahodni Evropi. SVE je za nas izredno strateško pomembna regija, ki bo poganjala uspeh finanËne skupine UniCredit, mi pa bomo postopoma namenili veË kapitala za vlaganja v razvoj naše mreže na tem podroËju, saj tu vidimo našo prihodnost. VeË kot 70 % prihodkov Skupine v tej regiji namreË prihaja s petih trgov, za katere verjamemo, da kažejo najboljši potencial - TurËija, Rusija, Poljska, »eška in Hrvaška. Banka se pozicionira kot aktiven lokalni igralec v vseh izmed naštetih držav. Tudi v Sloveniji v letu 2011 naËrtujemo dodatno, 50 % poveËanje obstojeËega števila poslovnih enot z novimi enotami, s katerimi želimo priti še bližje našim strankam. Zavedamo se, da je pri finanËnem posredništvu prav osebni stik tisti, ki ga tehnologija, pa naj bo še tako napredna, nikoli ne bo zamenjala v celoti. Še veË. Naše stranke in potencialne stranke (pa tudi vse ostale deležnike) smo z novim poslanstvom, ki smo se mu zavezali preteklo leto, postavili še bolj v ospredje. Verjamemo, da je prav naša zavzetost naša najveËja prednost. Predvsem zaradi nje smo danes vodilna evropska banka z veË kot 10.000 poslovnimi enotami v 22 državah. Naša mednarodna prisotnost sega na 50 trgov, kjer svoje banËno znanje in nasvete deli veË kot 162.000 naših sodelavcev. Kljub krizi in še bolj skrbnemu ravnanju s stroški in naložbami ostajamo globoko zavezani izobraževanju sodelavcev, saj želimo tudi v prihodnje biti prvi in najbolj kredibilen finanËni svetovalec našim strankam. Prav tako še naprej posveËamo posebno skrb ugledu naše Banke, saj želimo upraviËiti zaupanje tistih, ki nam omogoËate, da vsak dan odloËno stopamo po poti uresniËevanja vaših in naših poslovnih želja in ciljev. BanËno poslovanje se spreminja, zato moramo biti sposobni istoËasnega prilagajanja novim potrebam podjetij in posameznikov, Ëe želimo še naprej ostati pred konkurenco. Zato trdimo, da za našim deklariranim ››realnim banËništvom« stojimo tudi z dejanji. Smo in želimo ostati vodilna evropska banka, s katero je preprosto poslovati, ki strankam podaja konkretne odgovore in storitve, ki omogoËajo sooËanje z vsakodnevnimi izzivi in priložnostmi. Do leta 2015 se želimo uvrstiti med vodilne tri banke, s katerimi so stranke najbolj zadovoljne, v vseh državah, v katerih poslujemo. Med najboljše tri želimo priti tudi po zavzetosti sodelavcev, ugledu, tržni kapitalizaciji in storitvah Ëezmejnega poslovanja. Tudi s pomoËjo UEFA Champions League, našega trenutno najbolj odmevnega sponzorstva, želimo postati ena od treh najbolj znanih evropskih banËnih blagovnih znamk, ki bo sinonim za svojevrsten poslovni model, odliËne produkte, neprimerljivo kakovost in strokovnost sodelavcev zaradi razumljivih in konkretnih odgovorov, ki jih ponujamo našim strankam pri njihovih vsakdanjih izzivih. Da smo pri uresniËitvi zastavljenih ciljev na dobri poti, nam omogoËajo naši poslovni partnerji, stranke in vlagatelji, ki so nam zaupali svoja sredstva. Veseli smo dejstva, da je teh vedno veË in da smo uspeli prepriËati mnoge nove kljub težjim oz. spremenjenim razmeram, v katerih trenutno poteka banËno poslovanje. Zahvala gre tudi našim dobaviteljem, ki nam znajo prisluhniti, ko nanje prenašamo želje naših strank, da bi jih skupaj oblikovali v produkte in storitve. Predvsem pa se želim za zavzetost zahvaliti našim sodelavkam in sodelavcem, ki zaupanje, ki nam ga izkazujejo stranke in poslovni partnerji, vsak dan upraviËujejo z dejanji. Še naprej se bomo trudili, da bomo posamezniku prijazen delodajalec in družini prijazno podjetje ter da bi sodelavcem lahko ponudili dovolj možnosti za uresniËitev potencialov, osebni razvoj in napredovanje. Federico Ghizzoni Predsednik nadzornega sveta UniCredit Banka Slovenija d.d. Ljubljana, februar 2011 Slednje je imelo za posledico rast domaËe industrijske proizvodnje in poslediËno tudi rast izvoza. Ugotovimo lahko torej, da je bila tekoËa dinamika BDP v Sloveniji že od prvega Ëetrtletja leta 2009 zelo podobna kot v evro obmoËju. NajveËja razlika, ki jo je bilo zaznati, je pri naložbah, ki so v evro obmoËju rasle, medtem ko so se pri nas, predvsem tiste v osnovna sredstva, celo realno znižale (za 9, %). Temeljne vzroke za negativna gibanja lahko išËemo v veË smereh: • Doživeli smo nadaljnji padec gradbenih naložb, ki so v preteklem letu dosegle najnižjo vrednost v Ëasu trajanja krize. Le naložbe v tehnologijo so zabeležile simboliËno rast. • Oviro novim naložbam je v številnih podjetjih predstavljalo dejstvo, da je razmerje med lastniškim in posojilnim kapitalom zelo neugodno. Bolj natanËno, kriza je vplivala na razvrednotenje premoženja, medtem ko je dolžniški kapital ostal nominalno nespremenjen. To pomeni, da je sedanja raven zadolžitve objektivna ovira za najemanje novih posojil, hkrati pa obstojeËi lastniki nimajo svežega kapitala, s pomoËjo katerega bi ob kombinaciji z dolžniškim omogoËili financiranje novih naložb. Ob tem naj dodamo, da je zaupanje do tujih lastnikov oziroma solastnikov v nekaterih okoljih še vedno dokaj nestabilno, podobne pa so tudi razmere do potencialnih domaËih lastnikov. Ugotoviti moramo, da iz tega zornega kota tudi država kot solastnik v pomembnih podjetjih ni pokazala ustreznega interesa oziroma ni bila vzgled za nova sopartnerstva in pozitiven razvoj dogodkov. • DomaËi banËni sektor ni odigral spodbujevalne vloge, ker se je sam sooËal z veliko kreditno izpostavljenostjo v velikih finanËnih skupinah, ki so zaradi krize zašle v težave. To je imelo za posledico dolžniško zamudo pri vraËanju kreditov, v številnih primerih pa so se banke sooËale celo z nesolventnostjo in nevraËanjem kreditov s strani dolžnikov, nekatera podjetja pa so celo konËala v steËaju. Podobnim dogodkom smo bili priËe tudi v gradbenem sektorju, kjer se je kriza celo poglobila. Nadalje lahko ugotovimo, da je v evro obmoËju hitreje rasla tudi potrošnja prebivalstva, vendar je bila razlika bistveno manjša (v Sloveniji je bila potrošnja gospodinjstev za 0,4 odstotka nižja kot v letu 2009). Pri rasti potrošnje države je bila razlika med evro obmoËjem in Slovenijo nepomembna, kar na splošno pomeni, da je bila zaradi proraËunskih omejitev in varËevalnega programa tudi investicijska aktivnost države bistveno zmanjšana oziroma le simboliËna. Na podlagi takih domaËih in tujih ››terms of trade« se je tudi domaËi banËni sistem sooËal z vrsto novih dejstev in težav, ki so se kazali predvsem v naslednjem: • DomaËi primarni viri, torej finanËna sredstva, ki jih bankam zaupajo prebivalstvo in podjetja, so zabeležili letno rast v višini približno 4 %. To je bistveno manj kot pred finanËno krizo, kar pa je razumljivo tako za prebivalstvo kot tudi za podjetja. Prebivalstvo se je namreË sooËalo z bistveno višjo stopnjo brezposelnosti in s tem z nižjimi dohodki, rezultati poslovanja v podjetjih pa so bili slabši kot v predhodnem obdobju. Nižja rast varËevanja ob hkratnem nezaupanju na denarnih trgih med finanËnimi posredniki in poslediËno manjše medbanËno financiranje sta imela za posledico rast pasivnih obrestnih mer. Rast slednjih je bila bistveno veËja kot v drugih državah evro obmoËja oziroma so bile tovrstne razlike v Sloveniji med 1,5 in 2,5 odstotne toËke. UpoštevajoË dejstvo, da je bila v Sloveniji do konca leta 2010 v veljavi državna garancija brez omejitve zneskov za tovrstne vloge, so tolikšne obrestne razlike še bolj nenavadne. Tako je bilo za varËevalce najpomembnejše vprašanje, kdo ponuja višjo nominalno obrestno mero, saj je tveganje vraËila depozita prevzela država. Odgovor lahko išËemo predvsem v tem, da je razmerje med krediti nebanËnemu sektorju in depoziti, zbranimi od tega sektorja, v Sloveniji zelo neugodno in je preseglo 140 odstotkov. Drugi del odgovora, ki pojasnjuje manjšo rast varËevanja pri bankah, pa se kaže v rasti vlog v vzajemne sklade, ki je bila 9 %. To je dokaz, da se zaupanje, povezano s priËakovanji po višjih donosih, poËasi vraËa med vlagatelje. Ko govorimo o primarnih virih, velja omeniti tudi dejstvo, da je raven finanËnih sredstev na vpogled v bankah v Sloveniji nekoliko višja kot v evro obmoËju. To pomeni, da je obrestna marža, ki jo na tem segmentu virov obraËuna banka, v najveËji meri v korist vseh tistih domaËih bank, ki imajo dolgoletno tradicijo v poslovanju s prebivalstvom ali pa so bile prevzete s strani tujih bank. Prav slednje dejstvo je potrebno omeniti predvsem zato, ker se nenehno ponavljajo zmotne ugotovitve, da banke v tuji lasti razpolagajo z bistveno cenejšimi viri. Ko govorimo o nebanËnih virih, ne smemo prezreti dejstva, da je država del finanËnih sredstev, ki jih je pridobila na podlagi izdanih obveznic na mednarodnih trgih, plasirala pretežno v obliki kratkoroËnih depozitov v domaËemu banËnem sistemu, bolj ali manj po kriteriju tržne udeležbe bank. • Med viri, s katerimi razpolagajo banke, so velikega pomena medbanËni viri oziroma t.i. ››funding«, ki so se v letu 2010 dodatno skrËili. Razlogi za krËenje so kratkoroËni aranžmaji, pa tudi želja bank, da se zmanjša tovrstna soodvisnost. Tu velja omeniti tudi, da so tri banke plasirale na mednarodnem trgu srednjeroËne oziroma dolgoroËne obveznice, vendar v kombinaciji z državno garancijo. • Med viri, ki so jih banke uporabljale, so bila tudi sredstva ECB, pridobljena predvsem s tremi letnimi tenderji in so med letom predstavljala nekaj manj kot desetino primarnih virov. • V okviru banËnega premoženja je bil pretežni del slednjega v obliki financiranja nebanËnega sektorja podjetij in prebivalstva. Financiranje podjetij je v neto znesku že drugo leto zapored zabeležilo rahel padec, medtem ko je bila pri segmentu prebivalstva dosežena približno 7 % rast, predvsem zaradi nakupa nepremiËnin v obliki hipotekarnih kreditov. Za kreditne terjatve bank sta bili v letu 2010 pomembni še dve dejstvi: da so kreditojemalci Nagovor predsednika uprave zaradi krize banke naprošali za konverzijo kratkoroËnih kreditov v srednje in dolgoroËne, kar je imelo za posledico, da se je delež kratkoroËnih kreditov skrËil za približno 10 %, še pomembnejše pa je bilo to, da je vrsta podjetij, predvsem finanËnih holdingov in skupin ter gradbenih podjetij, prišla v velike likvidnostne težave in težave s solventnostjo. To je povzroËilo dolžniške zamude, nezmožnost odplaËil obresti in glavnice, prestrukturiranje dolga in v številnih primerih tudi steËaj dolžnikov. Velik del banËne izpostavljenosti je povezan s financiranjem velikih privatizacijskih projektov, ki jim je kriza ››prekrižala raËune«, s tem pa tudi številnim bankam. Posledice takega razvoja dogodkov so najbolj vidne v rezultatih celotnega banËnega sektorja, ki se kažejo predvsem v naslednjih parametrih: -stagnacija rasti bilanËne vsote; -veË kot 60 % rast slabitev kreditnih terjatev in rezervacij; -dodatno krËenje dobiËka, ki je bil manjši za dve tretjini v primerjavi z letom 2009; -dodaten padec donosa na kapital, iz skromnih 2,9 % v letu 2009, na simboliËnih 0,9 %. IzhajajoË iz navedenih gospodarskih gibanj na domaËem in na tujih trgih kot tudi iz doseženih rezultatov v celotnem banËnem sektorju v Sloveniji lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje UniCredit Banka Slovenija d.d. zelo uspešno. Dosegli in celo presegli smo namreË zastavljene cilje, kar se kaže predvsem v naslednjih konkretnih rezultatih: • Celotni prihodki Banke so dosegli 16, % rast, medtem ko je bila rast v banËnem sektorju le  %. • Operativni dobiËek Banke v višini 6,4 milijona evrov je zrasel za 5, %. • »isti dobiËek Banke pred obdavËitvijo je znašal 15,8 milijona evrov, kar pomeni, da je zrasel za 40,6 %. Kot smo že omenili, se je v banËnem sistemu zmanjšal za dve tretjini. • Slabitve in rezervacije Banke so znašale 20,2 milijona evrov in so zrasle za 19,0 %, pri Ëemer naj dodamo, da je le naša Banka med vsemi bankami v Sloveniji pridobila soglasje in potrditev Banke Slovenije, da z letom 2011 vstopa v model Basel II, t.i. naprednega pristopa pri obravnavanju tveganj. To je pomenilo, da je morala UniCredit Banka Slovenija d.d. oblikovati rezervacije tudi za kredite, ki se odplaËujejo skladno s sklenjenimi pogodbami, in sicer v višini 4 milijonov evrov. • V okviru tako ustvarjenega dobiËka imajo najveËji delež Ëiste obresti, ki so dosegle raven 5,0 milijonov evrov oziroma so zrasle za 5,8 %, medtem ko je bil znesek neobrestnih prihodkov 22,1 milijona evrov in je bil za 1,0 % nižji v primerjavi z letom poprej. • Celotni stroški poslovanja so dosegli raven 9,1 milijona evrov in so zabeležili 7,9 % rast, delno zaradi veËje amortizacije ter zaradi novih zaposlitev, povezanih s ponudbo dodatnih banËnih produktov. Za tako dosežene rezultate gre v prvi vrsti zahvala vsem našim partnerjem, ki so nam izkazali zaupanje, na podlagi katerega je Banka pridobila ustrezne finanËne vire. Kasneje jih je plasirala razliËnim fiziËnim in pravnim osebam, pretežno v obliki razliËnih kreditnih aranžmajev kot tudi v nekaterih drugih oblikah. Banka je kljub krizi ohranila dominantno mesto na trgu z razliËnimi izvedenimi finanËnimi instrumenti, hkrati pa je bila tudi na trgu kapitala med najpomembnejšimi igralci. Nadaljnja zahvala gre tudi našim lastnikom, ki že vrsto let z nespremenjeno politiko razpolaganja z dobiËkom slednjega v celoti vlagajo nazaj in s tem krepijo materialno bazo Banke ter formalno omogoËajo dodatno organsko rast, hkrati pa so temeljni steber za finanËno stabilnost in primerno kapitalsko ustreznost Banke. Zahvala gre vsem Ëlanom nadzornega sveta in Ëlanom kontrolnega odbora za razliËne analize in razprave, za nasvete pri iskanju rešitev, povezanih s konkretnimi poslovnimi problemi in s strateškimi vprašanji. Ob tej priložnosti se želim še posebej zahvaliti predsedniku nadzornega sveta, gospodu Federicu Ghizzoniju, ki je oktobra 2010 postal tudi predsednik uprave celotne skupine UniCredit, za njegovo osebno zavzemanje pri aktivnostih, ki jih je naša Banka izvajala na domaËem in na tujih trgih. Moja zahvala kot tudi zahvala celotne uprave Banke je še posebej namenjena vsem sodelavkam in sodelavcem, ki s svojim znanjem in izkušnjami predstavljajo najpomembnejši ››živi kapital Banke«. Prav oni ustvarjajo in soustvarjajo rezultate naše Banke in celotne finanËne skupine UniCredit ter predstavljajo temelj zaupanja, ki se iz leta v leto krepi tako z vidika vedno veËjega števila poslovnih partnerjev kot tudi z vidika doseganja rezultatov. Kakovost opravljenih storitev finanËnega posredništva, ki temelji na standardih visokih etiËnih naËel, tlakuje pot zaupanju, ki je pri denarju, kjerkoli v svetu, najpomembnejše. Brez zaupanja so še tako mamljive ponudbe le mrtva Ërka na papirju. Zato prav zaupanje ostaja naš adut tudi v prihodnje, saj bo le s tem zagotovljena tudi nadaljnja prosperiteta Banke. Dr. France Arhar Predsednik uprave UniCredit Banka Slovenija d.d. Ljubljana, februar 2011 Sedež: Šmartinska 140 SI-1000 Ljubljana Slovenija Telefon: + 86 1 5876 600 BrezplaËna telefonska številka: 080 88 00 Faks: + 86 1 5876 684 Spletna stran: www.unicreditbank.si Elektronska pošta: info@unicreditgroup.si Osnovna dejavnost: drugo denarno posredništvo Šifra dejavnosti: K/64.190 Leto ustanovitve: 1991 Predsednik nadzornega sveta: Federico Ghizzoni Registrirana: pri Okrožnem sodišËu v Ljubljani št. reg. vl. 1/10521/00 Osnovni kapital: 16.258.21,26 EUR MatiËna številka: 5446546 Identifikacijska številka: SI59622806 Poravnalni raËun pri Banki Slovenije: 01000-0002900092 Swift: BACXSI22 Nadzorni svet »lan Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja funkcije Federico Ghizzoni1 Predsednik nadzornega sveta 25. april 2007 n.a. Herbert Hangel Namestnik predsednika nadzornega sveta 25. april 2007 29. april 2010 Martin Klauzer2 »lan nadzornega sveta 24. april 2007 n.a. Wolfgang Edelmüller »lan nadzornega sveta 24. april 2007 16. april 2010 Franco Andreetta »lan nadzornega sveta 9. februar 2009 n.a. Giuseppe Verrascina »lan nadzornega sveta 9. februar 2009 n.a. Heinz Karl Tschiltsch »lan nadzornega sveta 8. september 2010 n.a. Alessio Pomasan »lan nadzornega sveta 29. april 2010 n.a. Uprava »lan Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja funkcije Dr. France Arhar Predsednik uprave 1. junij 200 n.a. Janko Medja, MBA »lan uprave 16. september 2008 n.a. Francesco Vercesi »lan uprave 20. oktober 2009 n.a. 1 Predsednik nadzornega svet a Federico Ghiz zoni je 18. 1. 2011 podal izjavo, da z 1. . 2011 odstopa s funkcije Predsednika nadzornega sveta Banke. 2 »lan nadzornega sveta Mar tin Klauzer je bil . 5. 2010 imenovan na funkcijo Namestnika predsednik a nadzornega svet a Banke. Predstavitev Banke Veljavno do 30. aprila 2010 »lan Uprave ©tabna sluaba D v z ja Oddelek Poslovna enota Poslovna enota/Poslovni del Skupina *preimenovanje Skupine za spremljavo obveznosti strank v Kontaktni center in interni prerazporeditvi zaposlenih dne 01.03.2010 **preimenovanje štabne službe ‘’Pravna služba in compliance’’ v slovenskem jeziku v ‘’Pravna služba, skladnost poslovanja in izvršbe’‘ dne 01.03.2010 Veljavno od 1. maja 2010 EddWaVÓZcZXoV egZegZÓZkVc_Z egVc_VYZcVg_V! [^cVcX^gVc_V iZgdg^obV ^c^okV_Vc_Z dbZ_ZkVac^] j`gZedk AZ\ZcYV 9 k o V DYYZaZ` :cdiV OV]dYcVgZ\^_V E:7I8 E:8Zadk`V E:Ig V`V E:Lda[dkV E:HZ VcV E: CdkV