Z vztrajnostjo in idealizmom
¦ Leto 1982 je bilo leto mnogih jubilejev na različnih področjih de-javnosti od zgodovinskih, gospo-darskih, družbenopolitičnih, do kul-tuinih. Tako praznuje v obdobju 1982-1983 tudi kulturno društvo Smarje-Sap svojo 35. obletnico delo-vanja v povojnem času.
Mirno in ustaljeno dek) kulturne-ga druJtva v šmarju je kakor pov-sod, piekinila druga svetovna vojna. Kulturni moDc se je najbolj odražal na podežejju. V 4 letih vojne je bilo uniceno domala vse, kai so imela ta-krat kultuina društva tudi na obmo-čju naše občine.
Vse je bilo nujno pričeti znova. Težnja po obnovitvi kultuinega ži-vljeiya je bila po vojni v ljudeh tako močna, da so se krtili obnove kul-turnih domov skoraj povsod.
Kako so se te obnove totili člani Kultuinega društva v Smarju-Sap so opisaii v svojem gledaliSkem listu, ki so ga izdali ob svojem visokein jubi-teju:
,,Kulturno prosvetno deto sega v Smar/u daleč nazaj v predvojni čas. Posamezniki ali skupine so segale po dramskih besedilih z žejjo dati l]u-dem razvedrilo, kulturo in s tem vzgajati sebe in gledalca v smislu le-pe besede tei končno pokazati uspeh kolektivnega dela.
To dejavnost je II. svetovna voj-m prekinila. Toda že L 1947 se je ustanovilo Kulturno društvo Smarje in fe istega leta pričelo z diamsko, pevsko in folklorno dejavnostjo. Klub slabim prostorskim razmeiam, povojne generacije ni motilo, da ne bi pričela z vajami oz..vsakoletnimi piedstavami. Za ta čas vejja, da je neponovljiv s svojeVrstnim poletom razpoioženja, skromnostjo oz. dejav-nostjo.
Mnogi se spomnimo velikih pied-stav po Dolenjski, Piimorski in Ko-roški. Prav tako je bila uspešna fol-
klorna skupina, ki je s svojimi plesi navduševala krajane Šmaija, ter bila toplo sprejeta na mnogih gosto-vai\jih.
Za obnovo oz. zafietek kultui-nega fivljenja v Smarju moramo po-sebej omeniti Vladimirja Rozmana, ki je zdiužil mladino v organizirano obliko, je bil mentor in ni mu bilo žal osebnega žrtvovanja in to brez trohice osebnih koristi. Njegovo hotenjeza gledališčem je bilo resni-čno veliko in dolgotrdjno. Objavljen seznam ljudi, ki so nastopali, peli in plesali na šmarskem in drugih odrih je dokaz njegove vztrajnosti in ljube-zni do kultuinega dela, posebno dra-matike.
Mnogo je še posameznikov, ki so velik del svojega časa posvetili kul-turni dejavnosti. Med njimi naj ome-nimo, Anico Skrjanc, ki je bila dolga leta blagajnik KD in s svojo vestno-stjo in prizadevnostjo veliko prispe-vala k ugledu in uspešnosti KD.
Kultumo delo se na šmaiskem odiu nadaljuje z vsakoletno predsta-vo in festitni gostovanji. Kljub času tn razvoju, ko je v krajuindrugod mnogo različnega razvedrfla, je "še vedno del sijajne mladine, ki želi in vztraja na področju kulturne dejav-nosti. Mnogi krajani si še vedno vza-mejo čas in nas pridejo pogledati, vsi mi pa smo jim za vsako hvalo ali objektivno grajo iskreno hvaležni.
Kultuino življenje v Šmarju je bi-lo vse od ustanovitve precej razgi-bano. Seveda so bila tudi krajša kri-zna obdobja, kar se je predvsem odiažalo na gledališkem podiočju, ko nekaj časa ni bilo možno zaradi prostora nastopati na nafem odru. Manj pa je bilo težav s pevskim zbo-rom, kateri je vseh 35 let stalno na-stopal. Ko se tako oziramo na teh 35 let od ustanovitve društva, smo z doseženim lahko kar zadovotjni."
Svoj jubilej   bodo   počastili  z
uprizoritvijo drame ,,Kiog s kiedo", delom pisatelja Klabudna - s pra-vim imenom Alfred Henschke.
Cestitamo jim k tako visokemu jubileju z žejjo, da bi vztrajali pri delu na kultuinem področju ter pr j-tegnili v svojo sredo vedno več mla-dih sodelavcev.
Ti pa naj bi nadaljevali tradicijo dela sedanjih članov kulturno ume-tniškega društva ne samo na diam-skem, ampak tudi na pevskem, fol-klornem podrodju.  Hilda Lučovnik