Setna hroniha (t9%?) na S^ohorjtt. Zima je nastopila svojo oblast s siihiin mrazoin, zato pa je zamujeno aiadomestila k laBskkn božičnim praznikom. Med rezko piskajočo burjo so se valile iz neba širdke snežene zaplate, ki so pokrile zemljo z nad pol inetra debelim snegom, na vetru razpro&trtih legah pa še trikrat toliko. Južnih dni je bilo redkih vmes, zato pa smo imeli dober vstrajen sanenc, kar je za naše kmete posebno dobro in važno. Dostikateri ima skladišče plohov in drv v poletju živini nedostopnih grabah; po zimi ipa se ta materijal zvozi s človeško močjo (samotež). Ni to sicer nobeden šport, ipak pa se ga mnogi poprimejo, imajo vsaj zimski cas — zaslužek. V splošno veselje je starka zima dokaj jadrno odkašIjala dalje, kar se pri nas redko dogaja. Nastopila je suha pomlad z jasno-lepimi dnevi. V tem ugodnem položaju so kmetje že s početkom aprila pričeli s setvijo, katero so vsled stanovitnega vremena neobičajno hitro dovršili. Pod to toploto in ugodno klimo se je zelišče, rože in sadno drevje dokaj rano pobrinilo k cvetenju; majnik pa je bil en sam šopek snežnobelega cvetja, ki je obetalo izredno lepo sadno letmo. Toda dneva pred večerom ni dobro hvaliti! Primahali so jo trije popotniki: Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki so dostikrat prav nezaupni. In res! Dasi tudi sredi majnika, so 'pokrili naša polja z debelo slano; ia odklenkalo je vsem upom na dobro sadno letino. Poleg tega je posmodila slana tudi krompir, koruzo in fižol. Prvi dve vrsti setve sta te posledice brez posebne škode preboleli, fižoi pa so morali ponekod še enikrat nasaditi. ^" f Poletje je nastopilo v polnem žaru solnone luci, vendar pa je vmes še tuintam dobro zamočilo. Sicer pa pohorski krajini suša ne more tako zlepa škodovati, kajti večinoma polja obkroža gozd, gozd pa drži pri največji suši nekakšen hlad in vlago v sebi, iz katere srka v sili tudi polje .potrebno mokroto. V gorkoti, slični tekočega leta, jih je pri nas malo. Košnja sena se sme po obilici krme sred¦nja imenovati, po kakovosti pa prvovrstna, seno je prišlo skoraj povsod cim najbolj suho in neizprano pod streho. Hudih nalivov z gromom in točo nas ni mnogo obiskalo. Najhujše je ropotala dne 10. julija, kakor golobja jajca debela toča se je vsula; ker pa nekatere Pohorce Bog ljubi, je to bil le hipen pojav. Pač pa je v sosednib. srenjah napravila dokaj škode, zlasti hmelj je nekaterim dobro oklestila. Hmelj danes pri nas tudi spričuje, da gospodarsko napredujemo, imamo namreč povečini nove lanske in pred lanske nasade. Prva poskušnja je pokazala, da mu naša klima še precej ugaja, ponekod so ga prav dosti natrgali, zlasti v sosednem Vubredu, iše več ipa v marenberškem okraju. Vsekakor pa se čuje, da so se s to novotarijo vrezali, alko se cene hmelju ne okrepijo. Značilno je tudi, da so ga neikateri ubožnejši sloji prekrstili, namreč namesto hmelj, ga nazivajo: »Ubogib. Ijudi lakota.« Ira čemu? Zato, ker posestniki. ki so imeli odvišno zemljo, so jo radi dajali revnejšim v odslužek, zanaprej pa je jim bo še samim premalo, če bodo to divjačino le preveč rinili na polje, ki ga iinamo pri nas itak malo. • »»; Jesen je nastopila z lepim časom, ki pa se je dokaj jadrno preakrenil v viharne, mokre dni, zlasti z otavo je bil križ vsled nestanovitnega vremena. Vecina kmetov jo je le napol suho zvozilo v hrame, če vremena ni, pa ga ni, kaj si hočejo! Proti koncu pa so se vrstili 5im manj lepši dnevi. Kakor rečeno, sadja ni bilo ponekod niti za otroško veselje. Rž je dala srednjo mlatev, nekaj več uspeha je bilo z ovsem. Vse pridelke pa je prekašal krompir, letosnjim kosem enakega se redko koplje v naši okolici. Tudi koruza se je ponekod izvrstno obnesla, sorazmerno je tudi fižol prav dobro uspel in še ajdova žetev je bila precej dobra. V socijalnem gibanju pa se pripisuje v naši vasi najvec važnosti praznovanju 251etnice vlč. g. župnika Andreja Fišerja, odkar že vzorno, marljivo in v splošno zadovoljnost deluje v dušni, oziroma tudi telesni dobrobit nase fare. V ta spomin je zvezan tudi časten prihod našega prevzvišenega inadpastirja g. dr. Andreja Karlina, katero čast je poklonil vlč. g. župniku za dolgoletni trud v naši težavni župniji. Občani so imu priredili nad vse lep sprejem, kdo pa bi tudi teko imeoiitnega poseta ne bil vesel. Še v posebno jasnem žaru pa so zaplapolala srca naših faranov, ko je nam vladika blagoslovil lepi kip Srca Jezusovega, katere<mu je tudi posvetil celo ribnicko srenjo. Tako se sedaj tudi naša fara mirno razcvita pod varno zaščito Kralja zlatih nebes in solzne zemlje. Ciril Miklavec.