KALENDAR SRCA JEZUŠOVOGA 1936 XXXIII. LETNIK Cena 6 Din., za naročnike Novin v državi 3 Din., po pošti 1 Din več, v inozemstvo 10 Din. IZDAJA MARIJIN LIST V ČRENSOVCIH, SLOV. KRAJINA. Za M. List: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Črensovci. Tisk Balkanvi Ertiesty Ddtma Lendava. Kralj Jugoslavije, Peter II. 1936 PRESTOPNO LETO ima 366 dni pa se začne s sredov i konča s četrtkom. Začetek leta 1936 Občno in državno leto se začne na novoga leta den 1. januara. Cerkveno leto se začne na 1. adventsko nedelo 29. novembra. Začetek zvezdatnih letnih časov Sprotoletje 20. marca, 19 ii 58 ' Leto 21. junija, 15 ii 22' Jesen 23. septembra, 6>' 2G' Zima 22. decembra, 1 h 27 ' Znamenje za post * ne smemo jesti meso. f samo ednok do sitoga, smemo pa jesti meso. tf samo ednok do sitoga brez mesa. Kvatre 1. Sprotelešnje (postne) 4. 6. in 7. marca. 2. Letne (risalske) 3. 5. in 6. junija. 3. Jesenske 16 18. in 19. septemb. 4. Zimske (adventske) 1G. 18. in 19. dccembra. Premekljivi svetki Ime Jezušovo 5. januara. Sv. Driižina 12. januara. Sedemdesetnica 9. februara. Pepelnica 26. februara Žalostna M. B. 3. aprila. Viizem 12. aprila. Nedela varstva sv. Jožefa 3. maja. Križov tjeden 18. 19. in 20. maja. Vnebohod ali zastoplenje 25. maja. Risali 31. maja. Sveto Trojstvo 7. junija. Telovo 11. junija. Srce Jezušovo 19. junija. Angelska nedeia 6. septembra. Rožnovenska nedela 4. oktobra. Misijonska nedela 18. oktobra. Kristuš Krao 25- oktobra. Zahvalna nedela 8. novembn?. Prva adventska 29. novembra. Svečnica, Oznanenje M. D., vii-zemski i risaoski pondelek, rojstvo Marijino in sv. Štefan neso več cerkveno zapovedani svetki. Mraki sunca i meseca Popuni mesečni 8. januara, 17!i 28'—20'' 55 ' Popuni sunčni 19. junija, 3 1« 45'—8 h 55' Delni mesečni 4. julija Obročasti sunčni 13. in 14. decembra Prviva dva ta vidniva tiidi pri nas. Znamenja za mesečne spremembe Mlad © Prvi krajec 3 Pun @ Zadnji krajec Č JANUAR SEČEN Ma 31 dni ZAPISNIK Je januara mokrilo, pole de slabo rcdilo. 1—8. jasno, rnrzlo, 8—14. stanovitno, mrzlo vetrovno, 15—21. nestanovitno, meg-leno, stieg, 22—31 sneg i megla. Posvečeni presv. Imeni Jezušovomi Obrezavanje Gospodovo Luk. 2, 21 1 Sreda Novo leto. Obrez. Gosp. 3) 2 Četrtek Makarij Aleksandrijski, apat 3 Petek ! f Genovefa, dev., Anter papa 4 Sobota j Tit piišpek, Ang. Folinjska, d. Syeta driižina se vrne iz Egipta. Mt, 2,19-23 5 Nedela Po novom leti. Ime Jezuš. 6 Pondelek Sveti Trije krali. Razgl. G. 7 Tork Valentin, piišpek, Teodor 8 Sreda Severin, apat, Teofil, muč. (g) 9 Četrtek Julijan i B., muč. Peter, piišp. 10 Petek f Viljem, pušp. Agaton, papa 11 Sobota Higin, papa. Pavlin Oglejski, p Dvanajstletni Jezuš v cerkvi. Lk. 2, 42-52 12 Nedela 1. Po Razgl. Sv. Družina 13 Pondelek Veronika Mil., devica. Juta 14 Tork Hilarij, c. vuč., Feliks Nol. 15 Sreda Pavel, piiščavnik. Maver, apat 1G Četrtek Marcel, pap. Berardi Tov. m.C^ 17 Petek f Anton, piišč, Marijan, muč. 18 Sobota Sv. Petra stol v Rimi. Priska d. Od svatbe v Kani Galiiejskoj. Jan. 2, 1-11 19 Nedela 2. Po Razgl. Gospodovom 20 Pondelek Fabijan i Sebeščan, muč. 21 Tork Neža (Agneš), devica, muč. 22 Sreda Vincencij i Anastazij, muč. 23 Četrtek ZarokaMarije Dev. Rajmund P. 24 Petek f Timotej, piišp., Evgenij, m.@ 25 Sobota Spreobrn. Payla. Ananija. m. Jezuš ozdravi stotnikovoga hlapca. Mt. 8,1-13 26 Nedela 3. Po Razgl. Gospodovom 27 ' Pondelek Janoš Zlatoviistni, cerk. vuč. 28 Tork PrikazanjeNeže Rog. itov.m 29 I Sreda i Frančišek Saleški, cerk. vuč. 30 Četrtek | Martina, dey, muč. Hiacinta, d. 311 Petek f Peter Nol, sp. Marcela, d 3) FEBRUAR SUŠEC & Ma 29 dni ZAPISNIK Zemla de v leti malo pila, če je v siišci preveč vlage dobila. 1.—7. spremenlivo z vet-rom in snegom. 8.—14. ne-stanovitno, vetrovno, sneg. od 15.—20. večinoma jasno, mrzlo, potem vetrovno. Posvečeni sv. Driižini 11 Sobota '' Ignacij (Ognjeslav), piišp., muč Jezus nied viherom v ladjici spi. Mt. 8.23-27 2 Nedela Svečnica. Dariivanje Gosp. 3 Pondelek Blaž, piišp., niuč. Oskar, piišp 4 Tork Andrej K ,piišp.JanošBrit.,muč 5 Sreda Agata, dev., muč. Albin, piišpek 6 Četrtek Doroteja, dev , muč. Tit, pušp. 7 Petek * Romuald, apat, Julijana d. & 8 Sobota Jan. Mataj, sp Juven., piišp. Od delavcov v goricaj, Mt. 20, 1-16 9 Nedela 1. predpostnaned. Apolon. 10 Pondelek Sholastika,dev., m. Soterad., m. 11 Tork Lurška Mati boža. Adolf, piišp. 12 Sreda Obletnica kronanjapape PijaXI. 13 Četrtek Katarina R., dev., Gregorij II., p. 14 Petek * Valentin(Zdravko), m. Iv. V. 15 Sobota Faustin, muč. Jordan, spozn. C Prilika od sejača i semena. Lk. 8, 4-15 16 Nedela 2 predpostnaned.Julijana, m 17 Pondelek Frančišek Kle. Greg. X papa. 18 Tork Simeon, pušp.,m,Flavijan,piišp 19 Sreda Konrad, piiščav ,Julijan, muč. 20! Četrtek | Sabot, piišp., i tovariši, muč 21 Petek * Feliks (Sreč,), piišp. Irena, d. 22 Sobota I Sv. Petra stol v Ant, Marj. K. @ Jezus ozdravi slepca. Lk. 18, 31-43 23 Nedela 3. predpostnaned.PeterDam. 24 Pondelek Prestopni den Modest, pušp. 25 Tork Pust. Matija (Bogdan), Sergij m 26 Sreda ff Pepelnica. Valbur., FeliksIII. 27 Četrtek f Matilda, d., Viktor (Zmagosl) 28 Petek j ft Gabriel odŽal.M. b., Bald. 29 I Sobota I f Roman, apat, Antoniia Flor 3 MARC MALI TRAVEN Ma 31 dni ZAPISNIK Gda se Fašenek na sunci peče, te leto dober pov prinese. 1—10. nestanovitno z dežom i snegom, 10—16. hladno, 16—23. dež, sneg, 23—31. večinoma velrovno, delotna jasno, veter. Posvečeni sv. Jožefi Jezuš se trikrat skiišava. Mt. 4, 1-11 1 Nedela 1, post. nedela. Albin, piišp. 2 Pondelek f Simplicij, papa. Neža Praška d 3 Tork | f Kunigunda. cas. Marin, m. 4 Sreda ff Kvatre. Kazimir, sp. Lucij. 5 Četrtek f Janoš Jožef od Križa, sp. 6 Petek f f Kvatre. Perpet. i Felicita, m. 7 Sobota ffKvatr.Tomaž Akvinski.c. vuč, Jezuš se na gori izpremeni. Mt. 17, 1-9 8 Nedela 2. post. ned.Jan. odBoga, sp.(g 9 Pondelek f Frančiška Rim., Greg. Nis., p. 10 Tork f 40 mučencov. Makarij, piišp. 11 Sreda f Sofronij, piišp. Krištof Milan. 12 Četrtek f Gregorij Veliki, p. Bernard, p. 13 Petek f f Teodora, muč. Kristina, d m. 14 Sobota f Matilda, kralica. Pavlina Jezuš izžene šatana. Lk. 11, 14-28 15 | Nedela 3. post. ned. Klemen M. Hofb. 16 Pondelek f Hiiarij iTacijan,m. Hervard^; 17 Tork " Jedert, dev. Patrik, piišp. 18 ! Sreda i f Ciril Jer., c. vuč. Salvator, sp. 19 Četrtek ! Jožef, zaročnik Marije Dev. 20 Petek I ff Aleksandra, m. Janoš Parm 21 Sobota j f Benedikt, apat. Serapion, p. Jezuš nasiti pet jezero mož. Jan. 6, 1-15 22 < Nedela ! 4. sredpost. nedela 23 Pondelek f Jožef Or. Pelagija muč. @ 24 Tork f Gabriel, nadang. Simon, m. 25 Sreda Oznanenje Marije Device 26 Četrtek i f Emanuel, m. Maksima, muč. 27 Retek -f Janoš Dam., c. vuč. Rupert, p 28 | Sobota j f Janoš Kapistran. Sikst III,, p, Judje ščejo Jezuša kamenjati, Jan. 8, 46-59 29 Nedela | 5. postna, Tiha nedela 3 30 Pondeiek f |anoš Klimak, ap. Kyirin, m. 31 Tork f Benjamin, muč. Modest, piišp. APRIL VELIKI TRAVEN Ma 30 dni ZAPISNIK Žito ma velko vlatovje, če čezmigovec lepo cvete. 1—5. stanovitno, večinoma jasno, razmeroma toplo. 5—18 jasno, pa vetrovno, 18—26, nestanovitno, dež. 26—30. mrzlo, dež. Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši 1 Sreda f Hugo, pušp7Venancij,~p. muč. 2 Četrtek f Frančišek Pavlanski, Leop. G, 3 Petek ff Marija 7 žal. Rihard, piišp 4 Sobota f IzidorS., c. vuč. BenediktNig. Jezuš jaše y Jeružalem. Mt. 21, 1-9, 5 Nedela 6. post. Cvetna ned. Vincencii 6 Pondelek f Sikst I papa. Kresceac d (g 7 Tork f Herman jožef, sp, Hegezip. 8 Sreda f Albert, p. muč. Julija Biliart 9 Četrtek f Vel. četrtek. Marija KI. 10 Petek ff Vel. petek. Mehtilda, Ezek. 11 Sobota ff Ve!. sobota. Leon Vel., papa Jezuš vstane od mrtvih. Mk. 16, 1-7. 12 Nedela Vuzem. Vstajenje Gosp. 13 Pondelek Viizemski pond. Hermenegild. 14 Tork Justin, m. Valerijan i tov. ^ 15 Sreda Helena, kralica, Teodor, m. 16 Četrtek Benedik Jožef Lab., spozn. 17 Petek Rudolf, muč. Anicet, papa 18 Sobota Antia, muč. Apolonij, muč. [ezuš se prikaže skoz zapretih dver. Jr.n.20,19-31 19 Nedela 1. Po Vuzmi. Bela nedela 20 Pondelek Neža Montepulčanska, devica 21 Tork Anzelm, c. vuč. Simeon, pušp.fito 22 Sreda SoteriGaj, p. Tarbula, d. m. 23 Četrtek Vojteh, piišp. Egidij Asiški 24 Petek Jurij, muč. Fidelis Sigm., muč. 25 Sobota Marko, ev. Ermin, mučenec Jezuš dober pastir. Jan. 10, 11-16. 26 Nedela ! 2. Po Viizmi. M. B. dobr tan. 27' Pondelek Zita, d. Peter Kan., Peregrin 28 Tork Pavel od Križa, sp. Lukezij Q) 29 Sreda Varstvo sv. Jožcfa, Peter, m. 30 ; Četrtek j Katarina Sienska, dev. MAJ RISAOŠČEK Ma 31 dni Posvečeni Majniškoj kralici Filip (Zdenko) i Jakob ml., ap. Antazij, c. vuč, Sekund, muč. 1 Petek 2 Sobota Jezuš napovediije svoj odhod. Jan. 16,16-22 Jezušgovori odSv. Diiha i liibezni. Jan. 14,23-31 31 Nedela Risali. Prihod sv. Diiha. ZAPISNIK Risaošček nioker, Ivanšček pa mlačen, kmet, tisto leto boš žeden pa lačen. 1—7. neprijazno, hladno, dež. 8—18. mokrotno, hla-dno. 18-28. večinoma hla-dno i mokro vreme. 28-31. jasni, topli dnevi. 3 Nedela 3. Po Vuzmi.Najdenje s. Krlža 4 Pondelek Florijan (Cvetko), muč. Monika. 5 Tork Pij V., papa, Irenej, piišpek. 6 Sreda JanošEv. predL.vrati,Judita.(g 7 Četrtek Stanislav, ptišp. m., Dujam, p. m 8 Petek Prikazanje Mihaela nadangela. 9 Sobota Gregorlj Nicianški, cerkv. vuč. Jezuš obeče vučenikom sv. Duha.Jan 16, 5-14 10 Nedela 4 Po Vuzmi. 11 Pondelek Frančišek Hier., Mamert, piišp. 12 Tork Pankracij i toyar., m,, Nerej, m. 13 Sreda Servacij, piišp RobertBelarmin. 14 Četrtek Bonifacij, m., Pashal I.. papa. (C 15 Petek Izidor, kmet, spozn., Zofija. 16 Sobota Janoš Nepomuk, m. Ubald, piišp Jezuš vči od moči molitve. Jan. 16, 23-30 17 Nedela 5. Po Viizmi, križova nedela. 18 Pondelek •¦=¦ Erik, krao, Aleksandra, dev. 19 Tork :n Peter Celestin, Pudenc , d. 20 Sreda ^ Bernar. Sien., sp., Plautila. © 21 Četrtek Kri«t. vnebohod. Feliks Kant. 22 Petek Emil(Milan), MargaritaKasijska. 23 Sobota Janoš Krstnik de Rossi, spozn Od svedočanstva sv. Diiha. Jan. 15, 26-16, 4 24 Nedela 6. PoVuzmi. Mar.D. p. krščen. 25 Pondelek Gregorij VII., papa, Urban I., p. 26 Tork Filip Neri, Marija Ana Jez. dev. 27 Sreda BedaČast., c.vuč.,Janoš I, papa. 28 Cetrtek Avguštin, piišp. Viljem, apat. 3 29 Petek Marija Maod Pazi d., Maks. 30 Sobota ff Ivana Orleanska, d. Ferdin. JUNIJ IVANSCEK Ma 30 dni ZAPISNIK Štirideset dni se nebo skuzi, če na Medardovo ž njega rosi. 1—5. jasno, toplo, 5—16. de-ževno, spremenlivo, nevilite. 16-25. lepo, toplo. 25—28, toplo, pogoste nevihte, 28— 30. deževno. Posvečeni presv. Srci Jezušovomi 1 Pondelek Ris. pond. Fortunat, sp. 2 Tork | Marcelin, m, Peter, tn. Erazeni, m 3 I Sreda t Kvatre. Klotilda. kr Pavla, d. 4 Četrtek ( Frančišek Kar. Kvirin, piišp. m. 5 Petek tf Kvatre. Bonifacij, piišp, (^ 6 Sobota f Kvatre. Norbert, pušpek Jezuši je cana vsa oblast. Mt. 28, 18-20 7 Nedela 1. po Ris. Presv. Trojstvo 8 Pondelek Medard, piišp. Pacicik. Vilj. p. 9 Tork Primož i Felicijan, mučenca 10 Sreda Margareta, kralj. Bogomil, p. 11 Četrtek Telovo. Barnabaš 12 Petek Janoš F., sp, Leon III, papa L 13 Sobota : Anton Padov., sp. Akvilina.d. Prilika od vehke večerje. Lk. 14, 16-24 14 Nedeia j 2. pp Ris. Bazilij, c. yuč. 15 Pondelek i Vid i tovariši, m, Germana, d. 16 Tork | Jošt, ap. Frančišek Reg., spoz. 17 Sreda i Adolf, piišp. Nikander, muč. 18 Četrtek Efrem S , c. v. Marko i Marc, m. 19 Petek Srce Jezušovo. Julijana, d. @ 20 Sobota Silverij, papa. Mihelina Prilikaod zgiiblene ovce i denara. Lk. 15.1-10 21' Nedela 3. po Ris. Alojzij, spozn. 22 Pondelek Ahacij, muč. Pavlin Nol, piišp. 23 Tork Agripina, d., m Ediltruda, kralj. 24 Sreda Rojstvo Ivana Krstitela 25 Četrtek Viljem, apat. Herik, pušpek 2G Petek Janoši Pavl, m. Vigilij, m. Q) 27 J Sobota Hema, dovica, Ladislav, kr. Čiidežni ribji lov. (Lk. 5, 1-11 28 Nedela 4. po Ris. trezn. 29 Pondelek Peter in Paveo, apoštola 30 Tork Spomin sv. Pavla, ap,, Lucina JULIJ JAKOPEŠČEK Ma 31 dni ZAPISNIK Štirideset dni bo ešče le- po, če je driigi den julija vedro. 1-10. jasno, toplo.dež. 11-20. soparnb. 20—25. vroče, nevihte. 25—31. siiho. 10 Posvečeni presv. Krvi Jezušovoj. 1 Sreda Presv.Reš. Krv. Teobald, pušč. 2 Četrtek Obisk. Mar. Dev. Martijan, muč 3 Petek Leon II. papa, Bernard. Real. 4 Sobota Urh, piišpek, Berta, dev. Lav. (§ Od greha v misli i reči. Mt, 5, 20-24 5 Nedela 5. poRis. Ciril i Metod, slov. ap 6 Pondelek Izaja, prorok, Bogomila, Domiti 7 Tork Viiibald, piišpek, Pulherija dev, 8 Sreda Eugenij III., papa, Eliz , krao 9 Četrtek Mikloš i tov., gorkumski muč. 10 Petek Amalija, d., Veronikajul., d. 11 Sobota Pij I., papa, Olga, Savin, muč. C Jezuš nasiti štiri jezere mož. Mk. 8, 1-9 12 Nedela 6. po Ris. Mohor i Fortumat, m 13 Pondelek Anaklet, papa, muč , Margareta 14 Tork Bonaventura, piišp. cerk, vuč. 15 Sreda Henrik I., krao, Vladimir, krao 16 Četrtek Devica Marija Karmelska. 17 Petek Aleš, spozn., Marcelina, d. 18 Sobota Friderik (Miroslav), m. Kamil |L Od lažlivih prorokov. Mt. 7, 15-21 19 Nedela 7.po Ris. Vin. P.( Aurea(Zlata), 10 Pondelek Marjeta, dev., muč, Angelina 21 Tork Prakseda, dev., muč., Angelina 22 Sreda Marija Magdalena, Lav., Brind. 23 Četrtek Apolin., piišp. m , Laborij piišp. 24 Petek Kunigunda, d.,MagdalenaPoste 25 Sobota Jakob (Rado), apoš., Krištof, m. Od krivičnoga oskrbnika. Lk. 16, 1-9 26 I Nedela 8. po Ris. Ana, mati Marije D. 3 27 Pondelek Rudolf i tov,, muč., Pantaleon 28 Tork Viktor (Zmag ), pap., Inocencij 29 Sreda Marta, dev., Beatrika, muč. 30 Četrtek Abdon i Senen, m., Julita, m. 31 Petek Ignacii (Oeniesl.) Loio!.. soozn. " 1 Sobota Vezalje sv. Petra, ap. Ijfll 1O1N1IV Jezuš joče nad Jeružalemom. Lk. 19, 41-47 2 3 4 5 6 7 8 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 9. Po Risalaj. Porciunkula Najdenje Štefana, m. @ Dominik (Vladimil), spozn. Marija Devica Snežna Ožb. kr. Gospodovo spremenenje. Kajetan, sp. Donat, muč. Cirijak, Larg i Smaragd, muč. Prilika od farizeja in cestninara Lk. 18, 9-14 9 10 11 12 13 14 15 Nedela Pdndelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 10. Po Risalaj. C Lovrenc, muč. Pavla, devica Tiburcij, mučenec. Pavla, dev. Klara, dev. Hilarija, muč. Janoš Berhmans. Kasijan, muč. f f Euzebij, sp. Atanazija, dov. Vnebovzetje Marije Device Jezuš ozdravi gliihonemoga. Mk. 7, 31-37 16 17 18 19 20 21 22 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 11. Po Risalaj. Rok, spozn. Hiacint, sp. Juiijana, dev. ® Helena, cas. Agapit, muč. LudovikTol, piišp. Janoš Eud. sp. Bernard, apat Šamuel, prorok Ivana Frančiška Šantalska, dov. Timotej, muč. Hipolit, piišp. m. Prilika od smilenoga Samaritanca. Lk. 10,23-37 23 24 25 26 27 28 29 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 12. Po Risalaj. Srce Marijino Brtalan, apošt. Ptolomej, piišp. Ludovik, krao. Patricija, dev.(3) Zefirin, papa. Bernard Of., sp Jožef Kal., spozn. Antuza, m. Auguštin, c. vuč. Hernies, m. Obglavlenje Ivana Krst. Sabina Lovrenčevo mejko grozdje sladko vino nam obeče. 1 — 6. nestanovitno, mokro. 6—16. oblačno, spremenli-vo. 17—23. jasno, vroče, ne-vihte. 24—28 stanovitno, ja-sno, toplo, 28—31. hladno. Jezuš ozdravi deset gobavih. Lk. 17, 11-19 30 31 Nedela 13. Po Risalaj. Pondelek Rajmund, sp. Pavlin, ptišpek 11 12 ZAPISNIK Če na Mihalovo severvieče, veliko zimo i sneg prinese. 1—8 jasno, toplo. 9—17. stanovitno, lepo. 17—25, spremenlivo, vetrovno. 26 — 30. megleno, hladno, slana. Ma 30 u... ________________!______________.. Posvečeni angelom varivačom 1 [ Tork ! Egidij(TiIen),apat, Verona.d. (g 2 Sreda Štefan, krao, Maksima, muč. 3 ^ Četrtek Eufemija, Doroteja i tovariš., d. 4 | Petek Rozalija, devica, Ida, grofinja. 5 | Sobota Lovrenc Just., piišp. Gentiiij, m. Od bože previdnosti. Mt. 6, 24-33 G Nedela 14. po Rfsalaj. Angelska ned. 7 Pondelek Marko i tovariši mučenci. 8 Tork Rojst. MarijeDev. Adrijan. C 9 Sreda Peter Klaver, spozn., Serafina. 10 Četrtek Nikolaj Tol., spozn., Pulherija, c. 11 Petek Prot i Hiacint, niuč , Milan, šk. 12 Sobota Ime Marijino. Maced., šk.,Val. Jezuš obiidi mladenca. Lk, 7, 11-16 13 NedeJa | 15. po Risalaj. Frančišek K. 14 Pondelek Rovišanje sv. križa. Cip., piišp. 15 Tork Marija7žal. Nikomed, muč. Q 16 Sreda f Kvatre. Kornelij, papa, Ljudai. 17 Četrtek Lambert, piišp., Frančišk. rane. 18 Petek f f Kvatre. Jožef K., Zofija i tov. 19 Sobota f Kvatre. Januarij, šk., i tov., m. Jezuš ozdravi vodeničnoga. Lk. 14, 1-11 20 Nedela 16. po Risalaj. Evst. i tov., m. 21 Pondelek Mstej, apoš. i evangelist. Jona. 22 Tork . Tomaž Vil., piišp.,Mavricij i tov. 23 Sreda \ Linus, papa, Tekla, dev., m. ^ 24 Četrtek ! Marija Dev., rešitelicarobov. 25 Petek Kamil i tovariši, muč., Kleofa. 26 Sobota Ciprijan i Just, muč., Vigilij, šk. Od najvekše zapovedi. Mt. 22, 34-46 27 Nedela 17. po Risalaj. Koz. i Dam., m. 28 Pondelek Večesl,, krao, Lioba (Ljuba), op. 29 Tork Mihael, nadangel, Evt., muč. 30 Sreda Hieronim (Oremuš), c, uč. Zof.@ OKTOBER VSESVISCEK Ma 31 dni ZAPISNIK Zitna rada z repom bije, če dugo toplo sunce sije. 1—7. deževno, hladno, 8—15 dež, 16—23. veter, jasno, 24 -30. deževno. 13 Posvečen Kralici sv. rožnoga venca. 1 Četrtek Remigij, piišp. Janoš Dukl, sp. 2 Petek Angeli varivači. Leodegar, p. 3 I Sobota j Terezika Deteta Jez. Felicija, d. Jezuš ozdravi mrtvoudnoga. Mt. 9, 1-8 4 Nedela 18. po Ris. Rož. ned. Fran. S. 5 Pondelek Placid i tovariši, m. Flavijana 6 Tork Brunon, sp. M. Frančiška, dev. 7 Sreda Marija, kralica sv. rož. venca^ 8 Četrtek Brigita, d. Starček Simeon, sp, 9 Petek Posvečav. cerkva. Dionizij, p. 10 Sobota Frančišek Borg Daniel i tov , m. Prilika od kraleske svatbe. MU 22, 1-14 11 Nedela 19. po Ris. Materinstvo M, B. 12 Pondelek Maksimilijan, piišp. Serafin, sp. 13 ; Tork Edvard, krao. Koloman 14 Sreda Kalist, papa, muč. Just, piišp. 15 Četrtek Terezija, dev. Avrelija, dev. © 16 Petek Gal, apat, Gerard M Florentin 17 Sobota Margareta M. Alak.,d. Hedviga Jeziiš ozdravi sina kral. uradnika. Jan. 4, 46-53 18 Nedela 20. po Ris. Mis. ned. Liikač, ey 19 Pondelek Peter Alkant., sp. Etbin, apat 20 Tork Janoš Kan., sp. Felicijan, muč. 21 Sreda (Jršula(Orša)itov., muč. Hilarion 22 Četrtek Kordula, muč, Fides, muč. 23 Petek Klotilda, muč. Jožefina, dev. Q) 24 Sobota ; Rafael, nadang. Kristina, dev. Prilika od nesmilenoga hlapca. Mt. 18, 23-35 25 Nedela 21. p3 Ris. Kristuš Krao 26 Pondelek Evarist, papa. Bonaventura P. 27 Tork Frumencij, piišp, Antonija, dev. 28 Sreda Simon i Juda, apošt. Cirila, d. 29 Četrtek Narcis, pušp. Ida, d. Donat, sp. 30 Petek Alfonz Rodr., sp. Angelus @ 31 Sobota jt Volbenk, p. Krištof, m. NOVEMBER ANDREJŠČEK Ma 30 dni Posvečeni priprošnji za verne diiše Od dače casari. Mt. 22, 15-21 ZAPISNIK Mraz Vseh svecov to pomeni, ka Martinov den bo lepi. 1-10. nestanovitno,hladno, dež. 10—13. veter, hladno, 14-20. jasno, mrzlo. 21—30. vet- rovno, mraz, jasno, sneg. 14 1 Nedela 22. Po Ris. Vsi Svetci. 2 Pondelek Spomin vernih diiš. Just, muč. 3 Tork Viktorin, plišp. Venefrida, dev 4 Sreda Karel Bor,, piiš. Vital. Modest, d 5 Četrtek Caharija i Elizabeta. Emerik, sp " Petek Lenart, ap., Helena, d. L 7^5obota____Janoš Gabriel Perb., muč. Jezuš obiidi Jairovo hčer. Mt. 9, 18-26 8 Nedela 23. Po Ris. Zahvalna nedela 9 Pondelek Teodor (Božidar), mučenec 10 Tork Andrej Ayelin, sp. Trifon, muč. 11 Sreda Martin, piišp. Menas, m. J2 Četrtek | Martin, papa, muč. Avrelij, piišp. 13 Petek j Stanislav Kostka, sp. Didak 14 Sobota Jozafat Kunč, piišp. ® Prilika od gorčičnoga zrna. Mt. 13, 31-25 15 Nedela 24. Po Risalaj. Jedert, dev. 16 Pondelek Otmar, ap Neža Asiška, dev. !s Q°rn Gregorij Čudod., piišp. Saloma 18 Sreda Odon, apat. Roman, mučenec !•* Cetrtek Elizabeta, kral. Poncijan, papa 2U Petek Feliks Valoaški, sp. Edmund 21 JJobota Dariivanje Marije Dev. Kolumb. Od razdejanja Jeružalema. Mt. 24, 15-28 22 Nedela 25. Po Ris. Cecilija, d. m.Q) 23 Pondelek Klemen, papa, Felicita, m. 24 Tork Janoš od Križa, Chrizogon, muč 25 Sreda Katarina, dev. muč. Mozeš, muč. P Četrtek Silvester, apat. Leonard P., sp. ^' Petek Virgilij, piišp. Bernard. Foški 28 Sobota GregorijHI.papa.JakobM. sp.@ Od slednje sodbe. Lk. 21, 25-33 29 Nedela Prva Adv., Izseljenska ned. 30 Pondelek Andrej (Hrabroslav), apoštol Posvečeni božemi Deteti Jožefi. DECEMBER BOŽIČ Ma 31 dni ZAPISNIK Lucija krati den, je znano vsem liidem. 1—12. vetrovno mrzlo. 12— 16. hladno, sneg. 17—26. jasno, mrzlo, 2G—31. ve-ter, mrzlo, proti novnmi leti veliki mraz i sneg. 15 1 Tork Edmund i t, Natalija 2 Sreda Bibijana, dev.m., Pavlina, m. 3 Četrtek J Frančišek Ksaverij, spozn. 4 Petek Barbara,d.m. PeterChrizolog^ 5 Sobota Saba apat, Krispin, muč. Ivan Krst. pošle svoja vuč. k Jezuši. Mt. 11, 2-10 6 Nedela 2. advent. ned. Mikloš, piišp. 7 Pondelek Ambrozij piiš i c. vuč. Vrban, p 8 Tork Nevtepenopoprij. Mar. Dev. 9 Sreda Peter Fourir, piišpek, Delfina 10 Četrtek Lauretanska Mati boža. Mclhiac 11 Petek Damaz, papa, Hugolin puščavn. 12 Sobota Aldksander m., Dionizija, m. Ivan Krst. svedoči od Kristuša. Jan. 1, 19-28 13 Nedela 3. advent. ned Lucija, d., m. 14 Pondelek Konrad Of., Spiridion, apat @ 15 Tork Kristina, dekla, Valerijan, piišp 16 Sreda f Kvatre. Euzebij, pM Albina, d. 17 Četrtek Lazar, piišp., Vivina, devica 18 Petek f f Kvatre. Gracij., piišp., Teotini 19 Sobota jKvatre. Vrban V, papa.Fausta Ivar. Krst. pozvani v sliižbo predhod. Lk.3, 1-6 20 Nedela 4. advent. ned. Eug. i Mak., m. 21 Pondelek Tomaž, ap., Severin, piišp. 22 Tork Demitrij, muč., Flor, muč. C 23 | Sreda Viktorija (Zmagoslava), dev., m. 24 Četrtek tf Adam i Eva, Hermina, dev. 25 Petek Božič. Rojstvo Gospodovo 26 Sobota Štefan, prvl muč.* Marin, m. Simeon i Ana oznaniijeta Gospoda. Lk. 2,33-40 27 Nedela Po božiči. Janoš Ev. 28 Pondelek Nedužna deca. Kastor muč. © 29 Tork Tomaž, piišp., muč. David, krao 30 Sreda < Eugenij, p., Liberij, piiš. Nicefor 31 Četrtek Silvester, papa. Melanija______ Srce Jezušovo. V Tevi dve reči se je v na-ših časaj zgostila liibezen boža. Svet šče vladati dnes brez Boga, proti Bogi, On si je pa dao od-preti svojo stran... Izvoljene dii-še, ki jim je Bog dao posebna razodetja, pravijo, da je vojakova sulica prebodnola desno Gospo-dovo stran, tak so gledali v za-meknjenji. Kak če ne bi viipalo orožje iti po najkračišoj poti, ne-go si je dugšo zebralo. Tiidi mi prihajamo k Njemi večinoma po dugšoj poli, gda se vračamo iz greha kak zgiibleni bratje i sestre, kak deca Njegova, kak blodeče ovce. Sam Diih boži piše v psal-mi, v cerkvenoj pesmi i katoli-čanski diihovniki molijo to vsak-ši den: Či te čiili Njegov glas, ne zakrknite svojih src. — I ka nam pravi Jezuš? Včite se od mene, ar sem kratek i iz srca ponizen! Samo to pravi, naj se od Njega včimo, nej gučati tak lepo, da se vnožine ne bi mogle od nas ločiti, kak od Njega neso mogle; ne čiide delati, ne nikaj drugoga, samo to, naj bi naše srce Njegovomispodobno bilo.— Srce, ki od njega pesmi po-novno ne henjajo gučati, driigo nikdar ne žele, samo naj naše srce, ki tak sladko nemirno bije, če smo poleg liiblene osebe .. . spodobno je Gospodovomi. Samo to Srce, ki je Svoje bogate obliibe razodelo skritoj re-dovnici, je zmožno v toj diihovnoj zimi rešavati diiše. Cerkev je od-ložila že vso posvetno oblast pa jo le tak silno napadajo, ar čii-tijo njeni sovražniki, da je zdaj tem vekša njena diihovna sila, ki vsigdar bole raste, najbole od časa, gda je veliki papa Leon XIII. vse človečanstvo posveto Jezu-šovomi Srci, gda je tiidi povedao, da se je prikazalo novo zname-nje na nebi: ne samo križ kak negda casari Konstantini, nego Gospodovo Srce, plameneče od žarkov liibezni, nad Njim samo — križec... Nikdar naše trplenje ne dosegne Gospodovoga, vsik-dar koraka On pred nami, vsik-dar kaže Srce, ki tak liibi. Do konca sveta je bo kazao i vabo vse, po sodbi slednjoj je bo pa dao vživati samo izvoljenim: so-deliijmo z božov miloščov, da bomo med njimi! 16 PIJ XI. nKo na sveti vse razpada, neminlivo eden vlada," tak pravi himna od vidnih poglavarov sv. Cerkve, štero je nastavo Kristuš sam i njoj postavo sv. Petra za poglavara, da jo je vodo do svoje smrti. Sv. Peter je vmro v Rimi kak rimski piišpek, nje-govo vrhovno poglavarstvo pa je naravno prišlo na njegove na-slednike. Od vsega začetka pa so se sovražniki zaganjaii v sv. Cer-kev i njenoga vidnoga poglava, rimskoga papo, a vse njihovo razdiralno delo je bilo zaman. Zriišile so se že vnoge mogočne države i slavni casarski prestoli, sv. Cerkev pa stoji na trdnoj pečini sv. Petra, vodi jo modri i delavni papa Pij XI. Mlada leta. Domovina Pija XI. je severna Italija, rojstni kraj pa ves Desio, ki leži v bližini mesta Milana. V toj vesi je živela skro-mna, pobožna driižina Frančiška Rattija. Dobre krščanske stariše je Bog blagoslovo s petero dece, tretje dete je bio sin Ahil, zdajšnji papa, Pij XI. Rodio se je 31. maja 1857. Že v ranoj mladosti je meo velko veselje do šole, ali težko je bilo misltti, da bi ga domači mogli poslati v šole, ar gmotne razmere so toga ne dopuščale. Tii je prišeo na pomoč diihovnik Jožef Vo-lonteri, ki je dobro poznao nadarjenoga dečka. Spravo ga je v malo semenišče v mesteci Monzi. Mladi Ahil Ratli je lepo naprediivao tak v šoli kak tiidi v svojem vzglednom živlenji. Bio je skoro povsedi prvi, goreči Marijin driižbenik, dober tovariš i prajatel vsem. Po dokončanoj šoli v Monzi je stopo v milansko bogoslovje, da se pripravi za diihovniški stan. Ali ne je bio dugo v Milani; ar je bio jako nadarjeni, so ga njegovi predstojniki poslali v Rim študirat. Leta v rimskom bogoslovji so hitro pretekla. Prišeo je čas posvečenja i nove meše, štero je v Rimi 20. decembra 1879. v tridvajstom leti svoje starosti prikazao Bogi. Po novoj meši je ostao nadele v Rimi šče dve leti, da je dovršo študije i napravo doktorat iz bogoslovja, filozofije i cerkvenoga prava; nato se je povrno v svojo domovino na malo faro za dušnoga pastera. Znanstvenik i diihovnik. Kratka je bila doba njegovoga diihovnoga pasterovanja. Boža Previdnost ga je določila za driigo delo. Pozvali so ga leta 1882. v Milan za bogoslovnoga profesora. Od tistoga časa je bio Milan kraj njegovoga nevtriidnoga delovanje za napredek cerkvene znanosti i za diišni blagor vernikov. Vučenost dr. Ahila Rattija so dobro poznali v Milani, zato so ga 1887. leta postavili za skriptora (zapisnikara) na svetovnoznanoj knjižnici sv. Ambrozija; to sliižbo je opravlao 10 let, gda je po smrti monsignora Cesianija postano načelnik knjižnice. Delo v knjiž- 2 17 nici je dr. Ahila Rattija veselilo, mogeo se je popunoma poglo-biti v znanstveni študij, sam se je triido, da si pridobi šče vekše znanje, poleg toga pa je mnogo pisao tak, da je njegovo ime med znanstveniki zaslovelo. Pa duhovnikova naloga je ne samo kakše znanstveno delo, nego, da z rečjov i vzgledom vodi diiše k Bogi. Znanstvenik Ratti je to znao i se po tom ravnao. Bio je vzoren i delaven diihovnik. Znano je, da so razmere velkih mest v verskom po-gledi jako slabe i da je posebno mladina izpostavlena verskomi i jakostnomi prepadi; zato je za njo poliebna posebna skrb i liibeznivo očinsko vodstvo. Med mladinov je dr. Ratti najšeo svoje driigo delavno pole. Zbirao je okoli sebe mJadence, hodo v Marijine dekliške driižbe, v delavske driižbe, povsedi je s pri-jaznov rečjov včio i opominao k dobromi krščanskomi živlenji. Svetovna bojna, ki je katoličanskoj Cerkvi povzročila mnogo škode, je spremenila evropske države. Nastano je novi položaj i nove naloge so čakale katoličansko Cerkev. Papa Benedikt XV. je dr. Rattija, ki je bio že od leta 1914. v Rimi načelnik vatikan-ske knjižnice, poslao 1918. leta v novo državo Polsko, da spo-zna in vredi tamošnje cerkvene razmere; naslednje leto ga je že imeniivao za nuncija v Varšavi i njemi dao nadptišpekijo v Le-panti, polski kardinal, Krakovski piišpek, pa ga je posveto v Varšavi za piišpeka. Napravo je šče mnogo dobroga za katol. Cerkev na Polskom, da so v ustavi katoličansko vero postavili na prvo mesto, rešo je tiidi več katoličanov iz bolševiškoga robstva. Leta 1921. ga je Benedikt XV. pozvao nazaj v Rim, ime-niivao ga za kardinala i njemi podelo milansko nadpiišpekijo. Milančani so dr. Rattija z veseljom sprijali, on se je pa s po-gumom poprijeo dela; mladino vzgajati v krščanskom diihi, je najbole potrebno, vzrastejo dobri katoličani iz nje, zato je po-treben krščanski navuk v šoli; to je kardinal Ratti s pomočjov vernoga liistva priboro za mesto Milan od liberalnoga mestnoga odbora. V velko radost njemi je bilo, gda je odpro katoličan-sko univerzo Srca Jezušovoga v Milani. To je novo središče krščanskoga znanstvenoga dela, gde se bo iskala prava istina i odkec se bo širo pravi krščanski diih med izobraženi svet. Poglavar sv. Cerkve. Čas pasterovanja kardinala Rattija v Milani je bio kratek. Že 6. februara 1922. je bio izvoljeni za papo. Zaseo je papov prestol kak 261. naslednik sv. Petra. Bog njemi je podelo naj-višišo sliižbo, štero more človek dosegnoti na zemli. Pij XI. — to ime si je zvolo — vodi sv. Cerkev že trinajst let; to so leta puna borb i dela za sloboščino kat. Cerkve i za njeni napredek. V glavnom zavzema tri smeri delo Pija XI. 1. Katoliška akcija se je pod vodstvom i po navodilih Pija XI. razširila že po vseh katoličanskih deželah i lepo obnovila krščansko živlenje« Svetovna vojska je razdinjala narode, za vero i jakost so se 18 liidje že malo brigali, med verne se je širila mlačnost. Pij XI. je vido v nevarnost, da se lehko na te način verniki odtiijijo Cerkvi. Že prva njegova okrožnica ,,Urbi arcano Dei consilio" od 23. dec. 1922. podaja razrvane razmere i velko hiido, ki je zadelo človeštyo, sovraštvo med narodi, razredni boji, prepad družine; vzrok tomi pa je medsebojno sovražtvo, žela po boga-stvi i moči, po mesenosti, i v tom, da so zavrgli Boga v javnom živlenji, v državi, v driižini i v vzgoji mladine. Rešitev pa je v kralestvi Kristušovom. Zato vsebiije ta okrožnica velki program: yse prenoviti v Kristuši! Sledilo je šče več okrožnic, kak se naj svet prerodi v Kri-stuši; okrožnica ,,Mens nostra" od diihovnih vaj, okrožnica wDi-vini illius magistri" od katoličanske vzgoje mladine 31. dec. 1929., okrožnica ,,Casti connubii" 31. dec. 1930., v šteroj so navodila za pravo krščansko zakonsko živlenje. Po navuki teh okrožnic naj živejo katoličanci, naj pomagajo diihovnikom i piišpekom prenoviti vse v liibezni Kristušovoj. 2. Velka delavnost se je pokazala v misijonih, posebno od leta 1925, gda je misijonska razstava v Rimi zbiidila velko za-nimanje za misijone. Evropa je poslala mnogo misijonarov v poganske dežele, a dosta več je šče vredna skrb Pija XI., dase v misijonskih pokrajinah vzgojijo diihovniki domačini. To jako olajša širjenje Kristušove vere; domačinom diihovnikom je ne potrebno se včiti jezika, ar ga že znajo, poznajo tiidi posebne šege svojega naroda, poleg toga so ne v takšoj nevarnosti kak misijonari iz Evrope, če nastane kakše nacijonalno gibanje i ščejo vse nedomačine pregnati. Delo misijonarov je za vladanja Pija XI. rodilo že velki uspeh, število novih katoličanov |e pri-raslo že za več kak deset miljonov. 3. Katoličansko socialno zamiseo driižabnoga reda je pri-nesla Pijova okrožnica wQuadragesimo anno" 15. maja 1931. V toj okrožnici je pokazana prava pot iz socialne i gospodarske stiske, pot do nove stanovske vreditve države na podlagi krščan-ske pravičnosti i liibezni. Pij XI. je srečno rešo odnošaje sv. Cerkve do nešternih držav s posebnimi pogodbami, s konkordati. Najvažnejši je kon-kordat z Italijov i lateranska pogodba, z šterov se je obnovila cerkvena država, ki je že obstojala od leta 756. pa do 1870., gda so jo Italijani zavzeli. Lateranska pogodba je 11. februara 1929. obnovila cerkveno državo, ki zdaj obsega samo trg i cer-kev sv. Petra, vatikanske palače i ograde. Papa pa je neodvisen i samostojen v svojoj državi. Tiidi z Jugoslavijov se je letos skleno konkordat. Leta 1929. je Pij XI. obsliižavao zlato mešo, letos pa 78. rojstni den. Čiravno je že v visikoj starosti, vendar skrbno vodi sv. Cerkev i se zanima za vse pojave njenoga živlenja. Bog nam ga naj šče dugo ohrani i občuva! 19 Materi. Mati Slovenska krajina, Kruha tam daleč dovolj je, revna zakaj si, da sina, komu godi se res bolje, hčer marsikatero zgubiš, a hrane tam ni za duha, ker v svet jih, na tuje podiš. ki vteši naj želje srca. Ljuba ti zemljica naša, Duša po domu se joče, bol ti tujina prinaša k svojim vrniti se hoče, in krike in vzdihe otrok, kjer cvete veselje, radost, po svetu blodečih okrog. pozabi se vsaka grenkost. O, mati, otrok svojih bol ponesi pred božji prestol, da srečno se bodo vrnili, nikoli Boga zapustili! P—a. Eucharistični kongres v Ljubljani. Najvekša krščanska istina, najglobša skrivnost svete vere je navzočnostv Boga samoga v podobi kruha i vina, presvete Eucharistija. Če se zamislimo v to globoko istino, nam mora napuniti diišo sveto poštiivanje pred Bogom, ki prebivle med nami v poniznoj vesničkoj cerkvici kak v krasmh mestnih ka-tedralah. Liibezen do presvetoga Oltarskoga Svestva nas mora tak zajeli, da nam bo vse naše živlenje potekalo v zavesti, da je tisti Bog, ki nas bo sodo, zdaj med nami kak Pot, Istina i Živlenje, Da bi pokazali zahvalnosl za to veliko, nezasliiženo milost i da bi nam ta sveta istina živo stopila pred oči, smo se zbrali na velikom eucharističnom kongresi v Ljubljani. Eucharistični kongresi ali shodi so slavnosti na čast svetomi Oltarskomi Svestvi, pri šterih se verni katoličani zahvaliijejo Bogi za vse dobrote, ki nam jih deli posebno po najvekšem Svestvi, Qa prosijo za potreboče krščanskoga liidstva, izkaziijejo Bogi dužno čast. Tiidi jugoslovanski katoličani nesmo šteli v tom za-ostati za drtigimi narodi. Že 1. 1930. se je vršio I. jugoslovanski eucharistični kongres i to v Zagrebi. Za driigoga pa je bila do-ločena naša Ljubljana, srce Slovenije, Vršio se je 28. 29. i 30. ju-nija 1935. Bio je to v tom težkom časi najrazveseljivejši dogo-dek za jugoslovanske katoličane, posebno za nas Slovence. Naš kalendar nesmi tiho iti mimo toga velikoga dogodka. Že mesece i mesece pred kongresom so se pripravlala verna srca, posebno na Slovenskom, na to lepo slovesnost. Vej zvii-nešnje slavnosti kongresa ne smejo biti pokrivalo za zamazano notrašnjost, nego zvunešnja lepota naj bo izraz šče lepše notraš-njosti, lepše čistosti diiš. Zato so se vršile po vsoj Sloveniji eucharistične tridnevnice, predgarje so pripravlali vernike, spo-vedniki čistili srca. Mesece i mesece so se zdigavale iz naših 20 svetišč mvlitve, se dariivale žrtve za blagoslovleni uspeh i srečen potek kongresa: da bi najmre Jezuš v tabernakli zakraliivao v vseh naših srcaj, zavladao v javnom živlenji naše domovine. Svečani dnevi so se naglo približali. Zadnje tri dni junija so bile oči vseh Slovencov obrnjene v Ljubljano. Prihajale so vnožine naroda od vsnh krajov. Več stotin romarov iz Slovenske krajine se je pripelalo v Ljubljano opoldne 28. junija pod vod-stvom g. Jožefa Klekla i drugih diihovnikov. Bela Ljubljana se je?/oblekla v zeleno i pisano odelo vencov i zastav. Skoro vsi škofje i nadškofje^naše države, z papovim nuncijom v Belgradi, 21 Čiidodelna Marijina podoba z Brezij na Štadioni. Pod Njenim varstvom se je odičilo presv. Olt. Svestvo. Hermenegildom Pelegrinettijom vred, so prišli na slavnost, Vse je bilo v radostnom razpoloženji, posebno tiidi zato, ar so sv. oča imeniivali za svojega odposlanca Nj. Eminenco kardinala dr. Avgusta Hlonda, primaša Poljske, ki je salezijanec i je že prle bio v Ljubljani. Nepozabne slovesnosti so se začnole v petek odvečera, 28. juni/a, na svetek Srca Jezušovoga. Ob 4. odvečera je bila vsa Ljub-ljana na vulicaj i posebno okoli stolnice se je zbralo na jezere liidi. Slovensko pobožno liidstvo je čakalo svojo kralico ,,Marijo iz Brezij". LJubljanski škof dr. Rozman, ki se je največ triido za kongres, je najmre določo, naj se vrši kongres pod zavetjom Matere iz Brezja, ki jo vse slovensko liidstvo časti i liibi. Ta liibezen se je pokazala v prisrčnom sprejemi. Verniki, od prepro-stih do sivolasoga nadškofa dr. Jegliča, so klečali pred milostnov slikov. Celo noč so verniki spevajoč i moleč častili Sina po Materi. Ob 6. odvečera so pa zazvonili zvonovje vseh cerkvi. Pri-pelao se je s posebnim vlakom papov odposlanec kardinal dr. Hlond. Na vseh postajaj so ga pozdravlali, posebno slovesno je bio sprejeti v Maribori, kde ga je pozdiavo naš Prezvišeni nad-pastir. Ljubljanske vulice so bile pune liidstva. V stolnici so ča-kali kardinala škofje, stotine diihovnikov, redovnikov i bogoslov-cov. Kardinal je počastio Najsvetejše, molo pred brezjanskov Marijov, nato pa je bio začetek kongresa. Ljubljanski škof je pozvao sv. Diiha, prečtelo se je pismo sv. oče, ki je poslao vsem posebni apoštolski blagoslov. Nato je predgao slovenski krški škof dr. Srebrnič. Ob 8. večer so bile v vseh driigih farnih i samostanskih cerkvah otvoritvene slovesnosti. Ponoči je bka Ljubljana razsvetlena. Zasijao je Iepi den, svetek apoUolov Petra i Pavla. Glavna slovesnost predpoldne je bila mladinska. Vršila se je na štadijoni. Te velikanski ograjeni prostor, na šterom so se vršile vse glavne slovesnosti, lehko sprejme več kak 100.000 liidi. Na zvišenom kraji (na tribuni) je bio oltar, da so ga vsi vidili i po zvočnikaj je lehko vsaki vse čiio. Okoli 7. je akademska mladina prenesla na štadijon Marijo iz Brezij. Na štadijoni je bilo zbranih okoli 30.000 dece. Papov odposlanec je meo sv. mešo predgao je ljub-ljanski škof. Deca so krasno spevala i okoli 26.000 jih je med sv. mešov pristopilo k sv. obhajili. Prečiščavalo je 70 duhnvnikov. Što je vido to pobožnost, je pravo, da je bilo to najlepše na kongresi. Med tem pa so bile po vseh cerkvah škofovske sv. meše, nato pa spraviita za vse stanove, v več kak 20 dvoranah. Na vseh teh zborovanjih so govorniki slavili sv. Olt. Svestvo i delali so se sklepi za bodoče delo med našim krščanskim liidstvom. Odvečera te den je bilo /, skiipno slavno zborovanje na šta-dijoni. Vdeležili so se ga škofje, zastopniki vlade (notrašnji mi-nister dr. Anton Korošec), mnogi driigi dostojanstveniki i nad 50.000 vernikov. Bili so štirje lepi govori. Najvekši vtis je na-pravo slovenski govor kardinala, kije vse pozdravo v imeni sv. oče, ki z lubeznijov skrbi za nas. Želo je, da bi te kongres bio 22 mmm Nastopila je nepozabna noč. Vsa Ljubljana ie bila na nogai je zbrala na vuhcaj i korakala na štadijon k polnlZcl Nasprot! 23 Kardinal-legat, dr. Hlond Auguštin, prihaja na Štadion. Vse ga iz celoga srca pozdravla. niki so lehko vidili, da je slovenski narod šče katoličanski, veren. Procesija je trpela od 10. vore,v pa zadnji so prišli na štadijon, kda je že polnočnica minola. Škof dr. Rožman je neseo sv. Reš-nje Telo na štadijon. Nedopisen prizor! Temna noč, goreče bakle — znamenje žive vere moških i dečkov v Jezuša, ki je bio med njimi v beloj hošliji! Na štadijoni je dariivao polnočnico i po-vedao krasne reči dečkom i moškim škof dr. Rožman. Moški i dečki so spevali, prejeli so sv. obhajilo: bila je to istinsko sv. Nočna procesija 40 jezero moškov v Ljubljani na štadion k polnočnici. Moški brez Jezuša v Olt. Svestvi je rob. Bodite z Jezušom vsi slobodni. večerja, kda se je okoli 70 diihovnikov popašČilo s kelihi med nepregledne vrste i delilo boži kriih. Med tem so bile po cerkvah škofovske polnočnice za ženske. V stolnici so jo opravili naš prezv. g. škof. Spovedavanje je trpelo te dni kesno v noč. Glavni den kongresa je bila nedela 30. junija. Nepregledne množine liidstva so se že zaran paščile proti štadijoni, tak, da 24 so bile ceste ščista pune. Zbrani so bili verniki iz vseh sloven-skih krajov, ešče iz Amerike so prišli. Vseh je bilo nad 100.000. Ob 9. je bila na štadijoni slovesna pontifikalna sv. meša papo-voga odposlanca. Prelepo latinsko MAngelsko mešo" je spevao mogočen pevski zbor. Predgao je ljubljanski škof i povdarjao, kak naj bo presv. Eucharistija podlaga naše vere, viipanja i lubezni. Nato je bilo drugo skiipno spravišče s tremi govori, ki so po-vdarjali našo vernost do sv. Olt. Svestva, sv. vere i sv. oče. Najveličastnejša slovesnost euch. kongresa je bila sklepna proccsija v nedelo odvečera. Ob 3. so se začale velikanske mno-žine gibati proli štadijoni, kama so prišli zadnji komaj ob 6. vori. Pri toj procesiji je bilo okoli 40 godb, med temi iz črensovske fare, okoli 3000 zastav, 7000 mladine v slavnostnom oblačili. Vseh vernikov je šlo v procesiji okoli 100.000, kakših 50.000 jih je pa delalo špalir. Zastopane so bile znan vse slovenske fare, močna po števili je bila skiipina iz naše krajine z diihovniki i bogoslovci. Poleg Najsvetejšega so stopali visoki cerkveni i svetni dostojanstveniki. Na štadijoni so bile, kak prvejši den, slovesne lauretanske lifanije, nato je papov odposlanec zadnjikrat dao blagoslov z Najsvetejšim. Sonce se je nagibalo k zatoni, kda je zapiiščao Bog v hošliji štadijon, kde Njemi je ludstvo klečeč izročilo svoje molitve, kak zadnji pozdrav tenajvekše katoličanske slavnosti slovenskoga naroda. Oglasila se je pesem Mariji na čast, nato pa se Marija vrnila nazaj na Brezje, med potjov s cvetjom obsipana i s pesmijov pozdravlena. Slovesnosti v Ljubljani so se tak v najlepšem redi i brez vekše nesreče končale. Driigi den je odposlanec kardinal obiskao Brezje, kam je prišeo tiidi dr. Korošec. Dne 2. julija se je kar-dinal v Maribori poslovo od Jugoslavije, blagoslavlajoč dragi njemi slovenski narod. Kratek je te popis i nepopolen, ar vsega, ka je bilo lepoga tam, človek nemre napisati. Što se je vdeležo kongresa, ga ne bo nikdar pozabo. Naj bi kongres obrodo v vseh srcih te sad: da bi se oklenili z velikov liibeznijov Jezuša v Oltarskom Svestvi i vsikdar živeli po Njegovoj voli. Naš program naj bodo reči kongresne himne: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj! (bb) Vsi so venci beli... Prekmurska narodna. Vsi so venci beli, Či bi moje skuze samo moj zeleni, na kamen spadnole, ar ga jaz zalevam kamen bi se razklao s svojimi skuzami. na dvoje, na troje ... 25 Slovo. Črna zverina puha v daljavo, naglo zapušča tiho planjavo. Na delo, za kruhom hitimo, od doma proč, daleč bežimo... Oj, z Bogom, prelepa krajina, ti naša si zdaj bolečina: daleč oditi moramo v svet, kdaj videli bomo te spet? Tiho logovi se klanjajo, polja rumena pa sanjajo... Mar usoda naša jih boli? Tudi veter skozi gozd ječi... Hišice bele v senci dreves, vitki zvoniki in cerkvice vmes, tonejo v nemo molčanje: žalost zdaj tudi je zanje. Otožno in grenko je v nas... Bi jokali radi na glas, da čulo bi se do doma: nazaj tja srce nam roma. Polja za nami minevajo... V žalosli lica nam sevajo. Vlak pa drvi le dalje, naprej, pelje nas proč od ljubljenih mej. Z Bogom vsi dragi, lepi naš kraj! Ljubezen med nami bo naj, ki lajšala bo nam gorje, na tujem tešila srce! P-a. Prekmursko muzejsko društvo. Vsaki narod mora skrbeti ne samo za naprediivanje svojega gospodarskoga živlenja, liki ravno tak za svoje diiševno živlenje. Vsakovrstne šole, knige, listi itd. — vse to skrbi za diiševno živ-lenje. Narod pa mora zlasti spoznavati samoga sebe, svojo pre-minočnost. Skrbeti pa moratiidi, da njegovi potomci dobijo dobro sliko našega zdajšnjega živlenja. Zato imamo tiidi Slovenci mnoga znanstvena driištva, štera preiskavajo vse strani narodnoga živlenja: jezik, zgodovino, šege i narode itd. Imamo tiidi muzeje, to je hiše, v šterih se shranjujejo najrazličnejši predmeti, ki svedočijo od nas i našega časa, od prilik, v šterih živemo. Da trbe tiidi našo Slovensko krajino znanstveno preiskavati, od toga smo pisali v kalendari 1934 v članki MStarine Slovenske krajine" (str. 18—20). Tam smo zapisali, da je naš narodni bii-diteo dr. Franc Ivanocy v prvom kalendari 1904 pozavao, da trbe »obilnejše zgodovinsko popisati eto krajino, njene lepe spo-menike". Tam je bilo tudi zapisano: »Viipamo se, da se naskori zbere driištvo izobraženih liidi iz Slovenske krajine, ki bo skrbelo za očiivanje i spoznavanje, naših starin, za naš muzej!" Dnes lejko z veseljom zapišemo, da se je to že zgodilo, 23. junija 1935 se je v Soboti nastavilo Prekmursko muzejsko društvo. Na te den se je vršo ustanovni občni zbor, šteroga se je zlasti v obilnom števili udeležilo vučitelstvo i visokošolsko dijaštvo. Zborovanje je vodo šolski upravitelj Fran Gumilar. Pri-prave za ustanovitev driištva je na zbori popisao abs. jurist Vlad. Škrlak. Nato je popisao namen novoga driištva prof. Vilko Novak. Za tem je v imeni zgodovinskoga društva v Maribori pozdravo 26 novo naše driištvo prelat dr. Franc Kovačič. Zgodovinsko driištvo v Maribori je dozdaj že 30 let skrbelo i za preiskavanje naše krajine. Zbor je izvolo driištvi sledeči odbor: predsednik Fran Gumilar, šolski uprayitelj v Lipovcih, podpredsednik Vilko Novak, profesor v Maribori, tajnik Vladimir Škrlak, abs. pravnik v Soboti, knjižničar Ivan Zelko, novomešnik — bogoslovec v Maribori, bla-gajnik Rudolf Mušič, profesor v Soboti, arhivar Andrej Šavli, šolski upravitelj v Predanovcih, gospodar Janez Nemec, tehnik v Soboti, preglednika Gašper Lipovšek, sreski načelnik v Soboti i Anton Koder, notar v Soboti. Kakši namen ima to driištvo? Zbirati starine Slovenske krajine v muzeji v Soboti i preiskavati našo krajino v znanstve-nom pogledi. To je na kratci povedano. Društvo nameni najprle dobiti mesto za muzej. Najpriprav-nejši prostor za to bi bio v sobočkom gradi, kak je bilo že več-krat pisano. Naš muzej ne bo tak veliki, kak je ljubljanski ali mariborski, potreben pa je, ar našiva glavniva muzeja nemreta zbrati telko predmetov iz naše krajine, kak je potrebno. Naš muzej v Soboti pa lejko za par let pokaže nam i vsem, ki ob-iščejo našo krajino, lepo sJiko naše preminočnosti i našega de-nešnjega živlenja, dobra šola nam bo, v šteroj se bomo spoz-navali i dobivali moč i pobiido za novo delo. Znamo, da ima naša krajina svojo posebno zgodovino i svoje posebno mesto, svoje posebnosti. Ka postavimo v naš muzej? Po vsoj krajini moramo zbrati vse, ka ma zgodovinsko vrednost. Tak n. pr. listine, pisma naših občin; iz gomil dobimo lejko ešče dosta svedočan-stev nekdašnjega živlenja v našoj krajini: skratka vse vidne pred-mete, šteri so imeli gda kakšikoli pomen za našo krajino. Zbrati moramo tiidi vse, ka je znak živlenja našega ludstva na vesnici. teda vse narodopisno blago. Poiskati trbe ostanke stare nošnje, indašnjega pohištva (starinske škrinje), orodje; na-dale fotografije i slike starinskih hiš i vseh njihovih delov, slike iz živlenja vesničkoga liidstva pri deli (žetva, mlatitev itd.) i pri veselji (proščenje, gostiivanje itd.). Posebno mesto v muzeji morajo meti naše umetniške sta-rine, v prvoj vrsti naše cerkvi: slike njihove zvunešnjosti nam naj natenci pokažejo njihov značaj i pomen. Kak malo liidi pri nas zna, da skrivlejo stene naših cerkvi v Tornišči, Martjancih i v Seli velko bogastvo slik! Na vse to trbe navaditi posebno mladino, da spozna našo zgodovino. Posebno važna pa je kniinica, to je velka zbirka knig, štera kaže, ka so naši domači liidje v našem narečji napisali. Zato moramo zbrati vse starinske knige, ki se brezi haska kotajo i trgajo po naših hižaj. Poleg teh knig pa moramo zbrati tiidi vse knige i časopise, v šterih je kajkoli pisano od živlenja Slovenske krajine. Tiidi vse to bo velkoga pomena za našo dijaško mladino, da leži i globše spoznava svojo zemlo. To bi bio kratki pregled samo vidlivih predmetov, štere mora dobiti naš novi muzej. Poleg toga bo pa muzejsko društvo 27 skrbelo tiidi za preiskavanje vsega našega živlenja: zgodovine, zemljepisa, narodopisje knjižeževnosli, umetnosli itd, Člani drii-štva so po vseh krajaj naše krajine, zato bo samo iak mogoče zbrati kem več vsega, ka je potrebno za preiskavanje naše kra-jine. Posebno skrb moramo nieti za nabiranje narodnoga blaga to je narodnih pripovesti, pregovorov, pesmi, vgank, vraž (com-; prnij), navad, v šterih se kaže diiša i mišlenje našega liidstva; Posebno naše mnogoštevilno dijaštvo se mora bole kak dozdai poprijeti toga dela i zapisavati vse, ka čiije med liidstvom. Vse nabrano narodno blago i vsi spisi, šteii bi pokazali našo zgodovino, jezik, književnost i narodopisje, pa bi se naj objavlalo v posebnom znanstvenom časopisi, šteroga bi izdavalo naše mii/ejsko driištvo. Tak bi bilo na ednom mesti zbrano vse i bi se vsaki tem ležej spoznao svojo krajino. Dužnost nas vseh je, da prepotrebno delo muzejskoga driištva podpiramo s tem, da postanemo njegovi člani, da de-larno za njegove namene i radi darujemo predmete za naš mu-zej. Ide za našo čast, zato naj se nišče ne odtegne lomi deli! Spoznavanje Slovenske krajine. Neprestanoma povdarjamo v našem tiski, da moramo svojo krajino dobro poznati v vsakom pogledi. Zato pozdravlamo vsakši spis, ki nam kaj novoga pove o našoj krajini. V leti 1935 je izišlo več takših spisov, Tii ščemo opomenoti samo na dvoje najvažnejših knig. Za Viizem smo dobili knigo ,,Slovenska krajma. Zbornik ob petnajsti obletnici osvobojenja. Uredil Vilko Novak. Beltinci. 1935." Devet spisov opisiije našo krajino z različnih strani. V zemlepisnom pogledi je tii našo zemlo obprvim našerci popisao dr. Svetozar Kešič. Kak se deli naše ludstvo po priimkaj i jeziki, je popisao naš rojak dr. Avgust Pavel. — Zgodovino naše kra-jine od naselitve Slovencov do prihoda Vogrov popistije dr. Milko Kos, profesor Ljubljanskoga vseučilišča. — Našo umet-nost nam kaže dr. France Stele. Tii spoznamo naše stare umet-nine: cerkev v Seli, Martjancih i Tornišči, posebno znamenite stenske slike v njih. Popisane so tiidi novejše cerkve i spome-niki. K tomi spisi je dodanih 13 lepih slik. — Vilko Novak kaže delo naših pisatelov; v driigom članki pa zveze, štere so od nigda bile med našov krajinov i Slovenci prek Miire. — Posebno vrednost imata spisa dr. Matije Slaviča: prvi razlaga, da smo mi Slovenci i ne Hrvatje; posebno važna pa je zgodovina na-šega oslobodjenja, kak se je godilo na mirovnoj konferenci v Parizi i doma. — Franjo Baš določiije mesto Slovenske krajine v slovenskoj zemli, štero zavzema po naturi zemle i človeka.— Dodani je ešče urednikov natenčen popis vseh spisov, ki so od 1827. leta dale v mnogih jezikaj gučali o našoj krajini. Ta tiidi po zviinešnjosti lepa kniga je bila z veseljom sprejeta. Mora jo imeti vsaka šola i občina i vsaki izobraženec. 28 brugo vekše delo je namenjeno našoj umetnosti, V velkorrl deli »Spomeniki slovenske umetnosti" (Monumenta artis slovenicae) prinaša 4. zvezek opis dela slikara Johannesa Akvile, ki je na-pravo slike v Martjancih i ništerne v Tornišči, 5. zvezek pa pri-naša opis ladje torjanske stare cerkvi i slike iz nje. Ništerni driigi zvezki toga dela ttidi prinašajo ništerne slike iz naše kra-jine. Popis umetnin je preskrbo dr. Fr. Stele v slovenskom i francuskom jeziki (4 strani). Vsaki zvezek prinaša 8 slik na finom papiri i v velkoj obliki. Tiidi to delo nam znova svedoči, kakše drage umetnine imamo v našoj krajini, tak n. pr. slike stare torjanske eerkvi imeniije najbolši poznavalec dr. Stele, da so v umetnosti srednjega veka v Sloveniji na prvom mesti, — so pa tiidi med najzanimivejšimi deli srednjeveške umetnosti v srednjoj Evropi! — Tiidi mimo toga dela naše izobraženstvo nesmi iti. 200-letnica rojstva Miklosa Kuzmiča. Velki človek nikdar nesmi vmreti v spomini svojega naroda, velki človek zasliiži, da se njemipostavi spomenik... Pred sto letami je zasipao prekmurski zgodovinar od Mikloša Kiizmiča stedeče: Dokečkoli se bo nad Slovenskom nebo plavilo, vnetoga plebanoša bo vsako dobro serce slavilo. Slovensko liid-stvo ga ma v dobrom spomini i ga, skoro bi djao, kak svetca v poštenji drži". — Dnes te reči ne držijo v punoj meri. Med našim liidstvom ne najdemo več živoga spomina na našega vel-koda pisatela i gorečega duhovnika Mikloša Kiizmiča. Dvesto-letnica rojstva M. Kiizmiča se približavle i zato je ne čiidno, da je spomin na njega postao medloven i dnešnji rod komaj pozna to ime. Mikloš Kiizmič se je narodo 1. 1737. na Dolnji Slaveči. Leta 1763. je bio že duhovnik i svoje prvo diišnopastirsko delo je opravlao kak kaplan v gornje-lendavskom gradi. Po trej mesecaj je zapiisto gornje-lendavski grad i postao plebanoš pri Bedeniki, gde je živo do svoje smrti 11. aprila 1804. Tii je tiidi zakopani. Duga leta je bio vice-ošporoš (dekan) Slovenske okrogline. Mikloš Kiizmič je prvi i najstarejši prekmurski katoličanski pisateo. Kak prvi brez predhodnikov je morao v trdo orati na knižnom poli i polagati fundament, na šteroga so dale zidali poznejši prekmurski katoličanski pisatelje. (Števan Kiizmič je toti že pred njim pisao, liki luteranske knige). V kratkom časi je napisao ali za tisk pripravo vsej sedem knig, štere je na svetlo dao. Brezi pretiravanja lehko trdimo, da so knige M. Kiizmiča od prvoga začetka, kak so vddane bile — i do dnes vsikdar v rokaj pobožnoga našega liidstva. Mikloš Kiizmič je vmro, liki njegove knige so ostale i živele naprej med prekmurskim liid-stvom vse do zadnjega časa i ešče živejo. Knige Mikloša Kiiz-miča so doživele največ ponatisov zmed vsej našij pisatelov. Njegove knige so sledeče: 29 1. nSveti evangeliomi poleg kalenddrioma i reda rimskoga na vse nedelne i svetešnje dni... na stari slovenski jezik obrnjeni..." Ta evangeliomska kniga je^vodana 1. 1780. i je prva prekmurska katoličanska tiskana kniga. Škoda, da nam je ta kniga ne popu-voma občuvana. Edini primer te knige ]e v muzejskoj knižnici v Črensovcaj v Našem domi. Nekaj strani naprej i odzaja je od-padnolo, a srednji del knige je šče dobro občuvani. — Ponovno so bili wSv. Evangeliumi" vodani 1. 1804. i celo dvakrat na leto. Do dnešnjega dneva je bilo natisnjeno najmenje 12 izdaj. Vse so ešče ne ugotovlene. 2. »Slovenski Silabikdr, z Iteroga se deca šteti more navtiti... ...V Šoproni ...1780". Do zdaj je dognano, da je te abecedar najmenje šestokrat ponovno bio natisnjeni. 3. »Krdtka lumma velikoga katekizmuM z spitavanjem i od-govarjanjem...", tiidi 1.1780. prvikrat vodana i sledkar več kak petkrat ponovno natisnjena. Gotovo je doživela šče yeč izdaj, a ne je šče raziskano. 4. ,,Staroga i nouvoga teltamenta svete historie kratka šumma t..na desni strani slovenski jezik objema..." prvikrat natisnjena po 1. 1780. Ugotovlene so samo štiri izdaje, a bilo jih je več. 5. »Beteimm i mirajoučim — tou je: Nike molitvi, z šterimi redovnik beteznoga^ali mirajouiega i na smrt osodjenoga grejšnika more pomagati... v Šoproni... 1781". Ta kniga je ne bila niti ednok ponatisnjena. 6. nKniga molitvena, v Iteroj se nahajajo razločne ponizne molitvi......Štampana v Šoproni pri Siess Jdnoši vu leti 1783". Sledkar (1. 1864.) je dobila ta kniga naslov: »Kniga molitvena staroslovenska..." Doživela je največ ponatisov. Dozdaj je ugo-tovleno, da je bilo dvajstienkrat vodana. Pri ponalisih sta med driigimi sodelovala Jožef Borovnjak i Jožef Sakovič, ki sta prvejšo knigo ali zboušala ali povekšala. 7. nABC knilica na narodni šoul hasek... v Biidini ...1790". To je takzvani velki abecednik Mikloša Kiizmiča, ki je pa ne bio znova natisnjeni. To je kratek pregled žiylenja i dela M. Kiizmiča, šteroga dvestoletnico rojstva bomo prišestno leto obhajali. Dužnost cele Slovenske krajine je, da se ob toj obletnici spomni velkoga sina Slovenske krajine i spominski den dostojno proslavi. Ar se je pred kratkim pri nas nastavilo ^Prekmursko muzejsko društvo", smo osvedočeni, da se to driištvo zayzeme za postavitev spome-nika Mikloši Kiizmiči i tak v javnosti pokaže, da poštiije i se zanima za one liidi, ki so slovenskomi liistvi diihovno i diiševno hrano davali, da je moglo živeti i se kak dobro i zavedno slo vensko liistvo ohranili do dnešnjega dneva. Ob dvestoletnici bo po možnosti izdani tiidi dugši žilenjepis pa delo Mikloša Kuzmiča. 30 Bistrički Ferko: v _ Ciida na brejgi. Veselje za ploutom. Tistoga leta je pšenica jako dobro davala. Križ je dao korčič. Tou je dosta. V siišnoj letini pa navadno samo škaf. Piickova so si nej znali kaj, ka ne bi svoje mlace vsakši čas poglednoli. Mala, bole debela ženkica, so bili ta Piickova, malo krofasta. Pa tou se je nej jako vidilo, zato ka so velki vozeo sigdar napravili pod gutom, da so si robec zvezali, pa so si krof sigdar zakrili. »Joj» joj, fala Gospodnomi Bougi, na jaz jemi nemrem za-dosta zafaliti, kakšo pšenico nam je dao." Pa so bili veseli, da jim je priletelo zrno v lice ali v rokou. Li so se kotali okoli mlacov, se šengarili ž njij. rVi Piickovi te mogli sploj pogače jesti," se je nasmejao Leginičkin i pokazao velke, bele zobe. WE, ka bi, Bog moj, vište ka nas je dosta. Nekaj smo si sposodili, lekaj že dva korčiča, ka me je sram povedati. Viš, ka ti je to takšoj držini, kak je naša." Stopili so k ritovini pa jo badlali i gladili. ,,Le s čista, le s čista dečki. Eti sam pa najšla tri zrna." Mlacom pa so že Piickova presedali. ,,Nekaj napravimo staroj, ka ta vrajža baba noude sploj pri nas na giimli", si je zgučao Ošlajov, da stare Piickovice ne bilo poleg. ,,A]da, ajda!" je silo Horvat. Ka bi staro zvezali, to ne bi bilo lepo, pa domači mlaci sou. Te je naednok Ošlajov cepe ta liičo, pa si je v glavou segno. ,,No, ka ti pa je?" ,,Si odnoro?" Ošlajov pa ide v ograd pa po pouti gleda gor pa dol. Nikoga. ,,Hej viiva dičaka! Čiijeta, ota malo nazaj!" Copotov pa Hozjanov dičak sta se šla koupat. ,,To Piickovi mlaci zovejo. Radi bi naj zvezali," si zguči Copotov. ,,E, Ošlajov naj noude vezao, odiva nazaj." ,,Cujeta viiva", njima breči Ošlajov, da že bliže prldeta. ,31 štela iti v štacun?" ,,Po koj?" ,,Malo zmenjene kave prineseta". Dičako sta ga pa samo pisano gledala pa sta ne znala, či ma istino ali norijo. Ošlajov pa njima je dao dva dinara. Za edttoga naj pri-neseta kavo, drugoga pa lejko njeva mata. Ošlajov je pripravo kanto z vodov. Horvat in Legeničkin sta pa le nej znala ka 3 toga boli. 31 Dičaka sta si kiipila za eden dinar sebi cuker, za ednoga pa kavo. Ošlajov začne drobiti kavo v vodou. To je pa nastalo tak lepo vino i pretak. Tou je nanč nej mogoče povedati. Žut-kasto farbo je melo, tak kak tisto, — što poumli — sedemnaj-stoga \eta. Samo teka je takšega nej bilou. Da si je Horvat malo gutnu, je včasi vo pliinu. Pa ka bi kavino vodou. wLe grujnski človik si ti Ošlaj", si Legeničkin zgučij. ,,Ka boš pa s tem?" wStaroj damo, vrajža baba naj pije. Sploj je na giimli. Človik si nemre poštene rejči zgučati ... Viš, viš deco, kak po-slušajo. Ta šla!" Ošlajov ]e deco stirao na pout. Pa sta nej deleč bežala. Copotov se je stavo pa pravo: ,,Ti za plot se skrijva, ka va vidila, kak do se Piickova botra držali, da do to gnojšnico pilij. Esi se potegniva." Po-tegnola sta se za plout pa skoz liikala. Na giimli pa je že Ošla-jov spejvao pa se delao pijanoga. Posili je piio. Horvat pa Legeničkin sta tiidi pomagala. Vsi so se vkup držali tak, ka so vesničarje, ki so se pelali mimo po kamen, mislili, ka sakši čas piic pride pa je cdpela. Piickovica so vo s preklita poliiknoli. Strašno so se pre-strašili. Ka mislite, njiivi mlaci pa liicko vino pijejo. Jezuš, ve jim pa zadosta davlejo. Puckova so nazaj v kiihnjo pribežali pa so se brez zroka kregali čez Baro. wJa ka pa si mislijo, ka bi jim več vina dala. Tou je nej red. Na zliik nam to delajo. Znaš Bara, vino so si kiipili." WE, ve so si znam nej. Tou jim je što dao." wMisliš?" Te sta že obej vo gledale na pijane mlace. wOte draga botra, ote, kouštajte našo dobro kaplico. Traj-lala, trajlala . . . Konjički škrablajo ker vince pelajo Siatko vince piti tou me veseli — Ka se date tak triicati? Botra, Bara, pijta, pijta." Kak je le mogeo tou vse napraviti Ošlajov. Puckovica pa so se samo na smej držali kak sneha, natou so si popravili roubec, ka jim ne bi krofa vido. ,,Pijte vsi, pa dobre voule bojte", je natakau Ošlajov pa se pijan zibau. »Jezuš Kristuš, botra do pilij, pilij boudu", si je globoko odihavao Hozjanov za ploutom. Nanč megnola sta nej, da so si Puckovica kupico žute kaplice k zobam nesli. wDrži me drži, prejk čreva me drži, ka ne počim", je bre-čao Copotov. ,,Hozjanek mrteo bun". Vujška je noge držao, vo z zoub so se njemi pa sline cidile, tak se je majao Copotov. Hozjanov pa je nej mogeo driigo povedati kak: botra so spilij, te ga je pa smej v trcke liičao. Ja, velko je bilou veselje za ploutom. 32 Lejpa slika. »Vseedno si Karas, Ošlaj," se je smejao Legeničkin, kda so vsi trije mlaci ležali v ogradi po obedi. Pa Ošlaj je bio bedak. Piickovice istina ne bilo več na giimlo, samo v skledi se je pri vsakšoj hrani poznalo. Sče beliti so stara ne dali tak, kak bi moglo biti. Bedak je bio Ošlaj. ,,Naj bo, či bun ravno lačen, samo ka stare nun gledao na gumli," si je dostakrat zgučao Ošlaj. Za parmov je v miri lehko delao slamenoga deda. Dol s hiše je nanoso stare kapute, lače, eden cali čreveo pa ednoga pou. Nendri za tramom je najšeo gasmasko, ka so šče stari Piicko — Bog jim daj diiši dobro — z boja prinesli. S tov gasmaskov bi skoro komedijo napravo. Deda je postavo v škegnji na stolec, noge njemi je dao nazkriž, levo nogou, ka je pou črevla falilo, je s cotami zamotau. Ded se je nazaj držau. V čobaj je meo pipo, pred seov pa nekše stare kalendare. Kda so ga že vekša deca ovarala, so samo tiio potegnola mimo hiže, ka se je za njimi kadilo. Nikomi je ne prišlo na miseo, ka bi ga zadjo s kamnom. Šče staromi človeki je bilo groza, kda je ovarao deda z gasmaskov. Balažicovi so meli težake. Lekaj so želi. Čiravno Balažicovi slabo davlejo težakom jesti, seedno vsakši rad ide k njim delat. Takša bogatija, pa šparajo z mesom pa zevsim boušim. Ve Ba-lažička nosijo lače pri hiži. Oni tou vse delajo, škrtlajo kak mo-rejo. Šče pred domačimi zakleplejo čebre. Ženska se pa samo skrivle v kamri za dverami, kda ovi odidejo delat, se zaklene i jej, strašno jej. Ve istina, ma človik bole gustuš, kda je okoli njega vse tiio, samo miihe brnijo, on pa požira cele falate mesa pa kolbasi. Gustuš je, samo lepo je nej. Pa Balažicovi vseedno majo dosta težakov. Te so tlidi meli, kda so pri Puckovij bili mlaci, Ošlaj pa oviva. Ravno so za obid jeli pod lugašom. Dolnji Joško, ka njemi je mlin rokou zdriizno, je ravno nekaj pripovidayao. Krehlao |e, pa si sploj z ednov rokouv mustač popravlao. Naednok pa postane dreveni. V škednji so stali Piickov ciizek, na njem ded z gasmaskov, okoli pa Puckovi mlaci. Ravno tak so stali, kak je včasi viditi na staroj sliki Franca Joška i njegovo spremstvo kda ide vo na parado. Pri reomatični betegat za masiranie> pri trganJ» vu skiepaj, pri -----------------------------------------2—i bolečinaj v križi, lica tak i na celom teli je dobro, či držiš Fellerov Elsafluid stalno pri hiši. — Pravi Fellerov Elsafluid se že več kak 36 let niica kak domače vrastvo za okreple-nje tela i njega branenje proti vsakšemi betegi. Onim, ki so preveč občiitlivi, naglo se rashladijo, dobijo našec i boli ji šinjek, gut, dobijo trošenjeod mraza, slabo spijo, je Fellerov Elsafiuid zviinredno hasnoviti Dobi se v apotekaj i yu bautaj po 6- Din, 9- Din i 26- Din. — Po pošti najmenje 1 pak (9 poskusni, ali 6 dvojniva, ali 2 velikiva specijalniva. glaža) za 58- Din, štiri takši pakov samo za 173- Din pri apotekari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št. 823. (Savska banovina). 3 33 Med Balažicovimi težaki se je nišče nej geno. Kda pa je Ošlaj za fegeša proso, so vsi prasnoli v smej. »Ve smo mi nej mlaci, Ošlaj," je brečao dolnji Joško. wNe-raamo fegeša." wVe pa bar čorno olje nam dajte ka —" MKa bi si cipe mazali", njemi skoči v rejč dolnji Joško. ,,Nej, ka Puckove kubiie stiskavle." ,,Bedak si, Ošlaj, bedak, kak tvoj oča." Tak si radi naši liidje gučijo bodikaj v špajsi, šče raj pa v čemeraj. ,,Kak je pa s piicom, ti Balažic", se je obrno dolnji Joško k verti. Težaki so se vsi smejali. Med tem je odišeo domači Imri v ograd i po tiio šou odzaja k mlacom i včesno z bičom po žrebeti. Zobstom sta lovila Horvat pa Ošlaj ciizeka za šinjek. Gornji tao deda z gasmaskov pa se je prevrgeo na Legenički-noga. Na ciizeki so samo ostale noge pa črevli zato ka sta bile z vajatjon privezanivi. Cabalankale sta okoli ciizeka pa tukle po nogaj ka je kalop bežao po pouti proti domi. Te se je zgoudilo nekaj, od koj se je po vesi dugo gučalo. Skoro vse ženske majo tou navado, ka či več dice ma, več je naklada na koula. Tak naklajena koula z dicouv je srečao Piickov ciizek, z dedovimi nogami. Krampačova Rozina se je pelala po travo. Kda so krave ovarale ciizeka, so nazaskoup bežale po Makutrovon oranji. Rozina je Boga na pomoč zaza-vala, deca so pa pomali dol s kou kapala i v eden glas bre-čala. Krave so zavinole v kukarico i potrle rud. Deca so ostala na njivi, Rozina pa je krave po kukarici lovila. Piickova Bara je na oseke dol sela, kda je žrebe pribežalo z nogami domou, tak se je smejala. Ošlaj pa Horvat pa za njim. ,,Kde je pa šče driigi tao deda?" ,,Legen nese", je pravo Horvat, pa se čouvao. Ošlaj pa je tiio šou v štalo i ciizeka prvezao. Stara Piickovica so vse tou, ka se je zgoudilo, skoz okno vidili. Mignoli so z glavouv, ka je vozeo na krof skočo. »Nikaj, sčista nikaj nun pravila. Nikaj! Samo tej mlacov nikdar več noumo meJi." Noč. Dosta slaboga se gučij od mlinarov. Či bi što samo malo probao njiivo živlenje, bi spoznao, ka tiidi pri mlini pečene ftice v zoube ne letijo. Na vse kraje se je ogrizavle rekši: Nemarjacje BAHOVEC — PLANINKA ČAJ. Najlepšo nagradosprime i - . ¦ r ¦. ¦. ¦ r . i .¦ •_.—--------- clovek v starosti, ce si je telo v pravom časi učrstvo proti onemoglosti v starosti i te pri dobrom svo-jem zdravji lehko vidi, kak se driigi morejo boriti proti slabosti srca, glavo-bola, šiima v viihaj, nesposobnosti za delo, reumatizmi i preranomi povapnenji žil. Edno pravilno izvedeno zdravlenje s pomočjov zdravilnih sokov, osyežiije celo telo, oživla obtok krvi, drži prebavne organe v redi i čuva proti prera-nomi staranji. Iz takšega preizkiišenoga zdravilnoga zelišča se dela »Planinka"-čaj Bahovec, šteri se dnes najbole niica i to za čiščenje kryi i celoga tela, 34 soii, iežijo, ka trava pod njimi žuti. Liki kelke noči, kda driigi sladko spijo, oni delajo. Tiidi Janči je bio mlinar. Liibo je kadilo i pilo, pa grozno dosta je pojo. K mlini njemi je nej mogla žena k sakšemi mali nesti jesti. Prnesla njemi je poudne za večerjo tudi. On je pa vse poudne pojo. Tisti večer njemi je pa žena večerjo prnesla za poudne tiidi, zato ka je nendri težake balila. Pa Janči je bio zadovolen. Eli pojej poudne tiidi večerjo, eli večer obid. Rejsan se je najo do sitosti, te je pa nikak nej mogeo za-spati. V želoci njemi je gor pa dol briililo, on se je pa preme-tavao po kloupi. Tisto noč bi lejko spao, zato ka je kukarico mleo. Kukarico pa nej sila gor nositi. ,,Eh, Bog moj, kelko človik trpij," obrno se je k steni i posili vkup tiskao očij. Skoz okno ga je pa gledao Ošlaj. Kapo si je dol vzeo i skoz brežno okno špejhao Jančija. Včasi si je dol počiično, kak je Janči nogou skliičo eli zdehno. Na brejgi pa je v travi ležao Horvat. »Spij?" je sikno Horvat. Ošlaj je nikaj nej odgovoro, liki je po opori potiio šou na brejg. ,,Spij?", pali pita Horvat. ,,Gde je Legeničkin", si zgučij Ošlaj, kak da Horvata ne bi čiio. Legeničkin pa je biio za kukaricov. Odihavao si je pa si popravlao slamo za velki stari kaput, ka ga je meo ded z gas-maskov. V kapuli je šče slamo kamata trpo, liki v lačaj jemi je bilou strašno naopačno. Kda je šteo nogou skliičiti, ga je jako jejžalo. Zviin toga je bio Legeničkin preci velki babjek. V cum-pernije je vorvao. Zdaj si je pa mislo, ka s toga vsega nikaj noude, či Jančija zosagajo, ka se tiidi njemi lehko kaj takšega zgodij. Lehko šče v Miiro spadne. ,,Si kredi Legen?" ,,Kredi? Nej. Znata ka me tak po nogaj jejža." ,,Ne boj deca Legen! Ve tou že pretrpiš," je kunou Ošlaj. ,,Slamo vo z lač denimo", pravi Horvat. S čemerami je pomagao jemati Ošlaj s Horvatom slamo vo z Legenovij lač. Zdaj je bio viditi Legeničkin strašno šorek v odzgoranjom tali, odspodi v lačaj pa ga je nikaj nej bilou. Z njim je prišeo tiidi Piickov Pinči, jako nemaren pes, či si ga dele pošilau, dele je biio. Njega so zvezali za noge pa ga djali pred Legeničkoga na oporo. Pinči je samo malo stujao, te je pa ležao kak so ge djali. Legeničkin pa je začno trepetati na opori, kda jemi je Ošlaj popravlao gasmasko na obrazi. wTi Ošlaj, ve gasmaske nej sila, jako mi je vrouče", je Legen proso Ošlaja. ,,Tiio boj, ka Janči noude čiio". Horvat si je pa pripravlao elektriko, ka de svejto v Legena, kda se Janči obidij. 55 »feojta kredi! Kda jaz siknen, te tij Horvat posvejti, tij Le-gen se pa vednako drži, pa samo v okno gledaj". wDobro bi bilou", šepeče Horvat wče bi meo Legen na sebi lilahen.* Lepše bi bilou". MKde ga pa maš Legen? Ve li ga je pa Bara dala", je biio ščista iz sebe Ošlaj. ,,E, te se Janči preveč zosaga". Pa Ošlaj |e prneso od ku-karice lilahen, ga lepo djao na Legena. Zdaj pa je biio Legen rejsan strašen viditi. Vse je biio bejli, samo gasmaske čorne. Šče Pinči ga je prestrašeno gledao. Ošlaj je pali odišeo po opori v mlin. Jako tiio je vse delao, ka ne bi Janči prle vido, kakše vragolije začinjajo Piickovi tnlaci. Pa Janči je že spao. Ošlaj ga je dugo gledao, na bregi sta pa oviva kumaj odihavala. Čakala sta, kda Ošlaj sikne, ka te začneta svoje delo: Ošlaj posveti, Legen se pa mirno podržij i gleda v okno. Legeničkomi je škrab šou po tejli, kda se je zmislo, ka de zdaj on preminoči. Že je Boga proso, ka njemi naj tou ne zeme za grej, zato ka ga je Ošlaj napelao. Ošlaj je bodikaj človik. Vse tou si je premišlavao, ie se naednouk posveti v njega. Pred seov je nikaj nej vido. Med klepetanjom mlina je čiio Ošlaja. Jaj, jajjaj" — je nemilo javkau Ošlaj. wJaj — jaj, Janči, stani, Janči — jaj". Tak nevarno je djao Ošlaj, kak da bi prišeo z ovoga svejta. Iz prvoga sna se je obiido Janči. Zdigno je glavou i po-sliihno. Tak se jemi je vidilo, ka je nešče joukao. ,,Jaj, jaj. Stani Janči", je pali zjavkao Ošlaj. Jančija je liičilo dol s klopij, skoz okno pa je vido na brejgi čiido. Nekaj bejloga je sedelo na opori pa je na glavi nekaj melo. Stisnolo ga je v grli, ka je nanč nej mogeo požirati. V okomegnanji je nažgao posvejt. »Jezuš, Jezuš, nekaj je voni". Janči je bejžao v mlin, pa viižgao drugi lampaš. šteo je staviti mlin, pa je nej znao sam za sebe. Vse je trepetalo ž njim. Legeničkin pa je nej več zdržao. Že se je sam strašno bojao, ka njega zdaj kaj ne bi zosagalo. ,,Ošlaj, odimo!" zazove Ošlaja. — MZakaj?" wEh, odimo, se zgovarja Legen, me že tiščij". ,,Vrajži, zakoj si pa nej šteo meti slame v lačaj",se krejga Ošlaj od kuče. MHorvat, nekšo blanjo njemi deni pod zadnjico". Horvat je začno okoli sebe iskati blanjo. Ošlaj pa je skoz reške gledao Jančija, ki je klečao pri grodi pa roke gor držao: ^Sveta Mati Boža, vsi sveci i vse svetnice". — Ošlaj pa za kučov: Jaj, jaj, Janči, stžni, Janči. Janči,kda je toučiio.je gor skočo,bejžao k okni i brečaov nouč: »Pomagajte mi! Napomouč! Jezuš, na pomouč!" Mlinarje so vkiip bejžali, Piickovi mlaci so pa skočiii. Na opori so pozabili zvezanoga Pinčija, ki je v strahi cmiinckao. Tak se je včasi driigi den zvedilo, ka so napravili mlaci. Janči je kunou, mlace je sram bilou, driigi liidje so se pa smijali. * iilahen prt za posteo. 3$ Slovenska krajina i misijoni. Med slovenskim narodom se je zanimanje za misijonstvo po boji, posebno pa v zadnjem desetletji, izredno poživilo. Največ pač po prizadevanji mesečnika Katoliški misijoni, Misijonskoga koledara i driigih misijonskih listov. Dosta pomagajo tiidi mi-sijonske prireditve, ki se vršijo vsako leto na misijonsko nedelo, to je predzadnjo nedelo v oktobri. Zato se nesmimo čiidivati, če leto za letom tak močno narašča število slovenskih misijo-narov i misijonark. Z najvekšim veseljom pa moremo naznaniti, da je ravno naša Slovenska krajina izmed vseh slovenskih pokrajin najbole blagoslovlena z misijonskimi poklici, pozvanji. Če Bog da, bo mela naša krajina za nekelko let telko misijonarov, kak skoro vsa ostala Slovcnija. Kak to? Razumlivo nam bo to, če poglednemo na misi-jonsko delo doma i nato na delo naših v misijonih. Delo za misijone doma. Kleklovo delo. Misijonska miseo je pri nas ne nepoznana. Naš Marijin list, ki izhaja že od 1904. leta, je večkrat pisao od misijonstva; od naše duznosti, da podpiramo misijonare pri njii-vom velkom i težkom deli. Potom svojih listov je g. Klekl Jožef seznano naše liidstvo z misijonstvom. Začno je pobirati tudi pej-neze za misijone. Za misijone v Afriki se je pošilalo Driižbi sv. Petra Klaverja v Ljubljano. Tiidi med našim ludstvom se je po-biralo za misijonsko hišo v Grobljah. Lazaristom, misijonarom v Celji, je g. Klekl poslao lepo šumo pejnez s trojnoga namena: 1. Da bi se pri nas v vseh že obstoječih ali v bodoče se nastajajočih slovenskih (tiidi mešanih) farah v Slovenskoj krajini, če te spadajo v Jugoslavijo ali pa ne, konči vsako deseto leto obhajao sv. misijon v slovenskom jeziki. 2. Da bi se v Slovenskoj krajini pozidala misijonska hiša, kde bi se vsako leto opravile po ednok dlihovne vaje za možke, ženske, dekle, dečke i šolsko mladino v slovenskom jeziki. 3. Da bi se vzdržavala konči edna misijonska oostaja slo-venskih lazaristov ali med pogani ali med razkolniki. A kda bi meli svoje lastne misijonare, bi se podpiralo predvsem te. Takše načrte je meo g. Klekl že pred prevratom! I viipajmo, da se ednok uresničijo tej načrti, štere je meo g. Klekl že te, kda smo šče bili pod Madjari. Iz nabranih pejnez je neimre on na-meno napraviti posebno fundacijo (ustanovo) i je že oproso bo- PoŠtiivane ČtCVCe našega kalendara s tem opominamo na vsepov-— sedi poznane i obliiblene zdravilske proizvode »Thierr^-Balsam" i BThierryova Centifolijska mast" iz lekarne Angeli Čuvari, Adolfa pl. Thierry-a nasled., Pregrada, br. 48. via Zagreb, Jugoslavija. Poglej ddbro kliširane oglase (oglase z zakonom zaščitenim znakom) v našem kalendari 37 gojanskoga plivanoša Bašo, naj prevzeme oskrbo te ustanove. A šče prle, kak se je to delo v red postavilo, so zaprli sombo-telskoga škofa, pregnali ravnatela škofijske pisarne dr. Rogača i g. Klekl pa Baša sta mogla bežati. Priznati moramo, da je g. Klekl s svojim diišnopastirskim delom i tiskom biidio poleg duhovniških i redovniških pozvanj tiidi misijonske. Na misijonsko fundacijo je v črensovsko poso-jilnico vložo Klekl Jožef 5000 Din. iz svoje poslanske plače, nabrano se je pa izročilo č. g. Lazaristom v Celje. Stalno zaslediije spazlivostjov delovanje naših misijonarov i misijonark tiidi zdaj. Posebno v preminočem leti (1935) je v svojij listaj, Marijinom listi i v Novinaj, priobčo prece misijon-skih pisem i zastoni (kšenki) njim pošila Marijin list. Radohovo delo. Driigomi, šteromi mora biti Slovenska kra-jina zahvalna za tak velko število svojih mladih misijonarov, je g. Radoha Jozef, salezijanski diihovnik. Zato te goreči sin naše krajine zasliiži, da se naš Kalendar ob toj priliki stavi nekelko tiidi pri njem i pove slovenskoj javnosti par reči o njegovom občiidovanja vrednom deli. Je sin kmetskih starišov. Narodo se je v Nedelici, v tur-niškoj fari, 24. septembra 1887. K salezijancom je odišeo pred tresetimi leti (1906.) v Italijo, v zavod Cavaglia. Posvečeni je bio 15. jun. 1919. v Krakovi na Poljskom. Že dugo sodeliije pri našem domačem tiski, posebno pri Marijinom listi. Vnogo je pisao. Pisao je lepe članke pa tiidi pesmice. Leta 1923. je priŠeo kak ravnateo v Soboto i začno zbirati za dijaški zavod Martinišče. V petih letaj je s pomočjov naših vodilnih domačih diihovnikov (f Baša, Klekl, Slepec, Jerič i.t. d.) večinoma med našim liidstvom telko nabrao, da je mogeo 1928. začnoti z zidanjem velkoga dija-škoga zavoda prigimnaziji.Ravnateo Martinišča je bio od 1923-1930. Kak velko delo je bilo to, more pravično presoditi samo tisti, ki zna, kelko trpljenja i skrbi je mogeo g. Radoha prestati pri zidanji toga zavoda. S kakšov lubeznijov je zato tiidi spreje-mao v svoj zavod predvsem naše nadarjene domače, kmetske sinove! Tak je skrbo, da je mela naša gimnazija dobre, vzorne dijake i naše liidstvo zadosta duhovniških poklicov iz svojih krajov. Zato so lehko pravili naš prejšnji škof dr. Andrej Karlin, da je Martinišče njuvo drugo malo semenišče, ar prece Radovih gojencov je prišlo v mariborsko bogoslovje, Med tem, kda se je g. Radoha telko trudo i se skrbo za naše Martinišče, je opravlao driigo, izredno važno delo, velko Liidje, šteri igrajo, so srečni. s ppmočjov praktičnih nasvetov _____.__l_________S___i__l_______________svetske firme Meinel & Herold se lehko odrastli kak tiidi deca z lehkotov navčijoigrati na štero šte glazbilo. Firma davle vsakomi brezplačne nasvete i glazbila sama se dobijo pri njoj po najfalejših cenaj, ar ona kiipiije glazbila ravno od tvornice, to je od nje-noga skladišča. Zavolo čistoče njiivih glasov i zavolo dobre kvalitete vživlejo ta glazbila vrednost po celom sveti. Jugoslovenska prodajna centrala tvornice glazbil Meinel & Herold v Maribori št. 217. pošle ščista kšenki na"prošnjo svoj lepi ilustrirani cenik. 38 poslanstvo. Začno je zbirati tiidi delavce za Gospodove gorice v misijonih. V počitnicaj, kda so bili njegovi gojenci, dijaki pri svojih domačih, je zbirao okoli sebe tiste dečke, ki so čiitili v sebi misijonsko pozvanje. Pet let zaporedoma (1925—1929) jih je sam osebno vodo v Italijo, v salezijanske zavode, kde so se pripravlali za misijonsko delovanje. Pri njem v Martinišči so se vpisali listi, ki so nakanoli iti v Italijo. Vsako leto avgusta meseca so bili v Martinišči, kde so se včili italjanskoga jezika. Te mesec je bio čas preizkiišnje. Nesposobni so ostali doma. V tom meseci so se navčili telko italjanščine, da so mogli v Italiji začnoti brez velkih težav tak zvani pripravljalni tečaj. Bole nadarjeni so v tom tečaji tak na-prediivali, da so okoli božiča že stopili v prvi razred i se z Ita-Ijani vkiip včili. Bili so celo takši, ki so bili prvi v svojem raz-redi i pisali lepše it?ljanske naloge kak Italjani sami. Naše dečke so meli predstojniki radi. Šče driigim so je postavlali v vzgled. Zdajšnji vrhovni predstojnik salezijanskoga reda, g. Rikaldone, ki je bio tistoga časa vrhovni prefekt, je pred 150 bogoslovci, zbranimi iz vsega sveta v salezijanskom medna-rodnom semenišči, jako lepo pripovidavao od Radohovih misijo-narčkov. G. Radohi samomi so sal. gospodje večkrat častitali i ga prosili, naj njim pošle več i več dečkov. Vsi so bili sprejeti brezplačno. Samo za pot, obleko i knjige so mogli stariši dati. Šolali so se na račun milodarov. Tiidi ne-šterne misijonske provincije — pokrajine, predvsem južnoame-riške, kde je malo poklicov, so pošilale tem zavodom na pomoč. Pač z namenom, da bi tiidi njim pošilali misijonare. Zato je razum-livo, zakaj telko naših misijonarčkov deliije ravno v Jtižnoj Ameriki. Naši dečki so se v teh zavodaj počiitili nad vse srečne. Se zna, da so ne vsi ostali tam. Nešterne so želeli nazaj stariši, drugim so predstojniki tak svetiivali, da naj včenie pustijo. Ne-šterni so pa mogli zavolo slaboga zdravja oditi. Edni pa na slo-venskih sal. zavodaj nadaljavajo svoje včenje. Eden med njimi, Pozvek Viljem z Vidonec pa je v Cumiani 1932. leta mro. Bio je pravi angelček. Dvanajst Radohovih misijonarčkov je v preminočem leti (1935) že delalo v misijonaj v raznij delaj sveta. To so: Antolin Avguštin, Meolic Štefan, Dominko Štefan, Geld Karel, Ozmec Ignac, Maroša Martin, Schnurer Franjo, Horvat Aleksander, Sočak Štefan, Kreslin Ignac, Zver Alojzij i Fras Alojzij. Tak že Rado-hovo delo ide v klasje. A če Bog da, jih ešče skoro dvakrat telko pride za temi v Gospodove misijonske gorice! Lastni hasek vsakoga betežnika,št^žeieodnaduheozdra- **-------------------------1 viti, zahteva, da si naroči brezplačno i poštnine prosto poučno knižico s slikami i da se posliiži pov- sod poznane firme Puhlmann ¦____----- nego samo z rednov obravnavov kože, vlasi, viist i zobi. Za to je potrebno, da se obravnavamo siste-matično stalno z ednoistimi nashajnimi zdravniškimi vrastvami, ar z preminjavanjem toga dela se Iehko razdraždžijo kožni organi. Zato dobro činijo oni, ki ostanejo pri zdravniški nashajni Fellerovi Elsa vrastyaj: Fellerova kaukaska Elsa pomada za branitev lica i kože, Fellerova močna Elsa pomada za rast vlasi (2 lončiča edne pomade, ali 1 lončič od oboje pomade franko 40--) Din. Fellerove Elsa žajfe zdravja i snage (7 vrst: lilijova-mlečna, kremžajfa, glicerinova, žučak boraksoya, katranova i za brijanje), 5 falatov različni Elsa žajfe franko 521- Din. Elsa-Shampoon, Elsadont-krema itd. Po pošti posle apotekar Eugen V. Feller, Stubica Donja št. 823. (Savska banovina). 46 Misijonskomi koledari, pa tiidi Marijinomi iisti i našemi Kalen-dari. A tiidi Slovenec je večkrat prineseo njegova pisma. V naših misijonskih listih je dosta fotografij, slik iz Kere-covih misijonov. Kerec je tiidi goreči zbirateo misijonskih reči za misijonski muzej, ki je zdaj v Grobljah. Dosta znamenitih i dra-gocenih reči je že v njega poslao. Zato se nesmimo čudivati, če je Kerec eden izmed najbole znanih misijonarov v Sloveniji! Driigi naš misijonar na Kitajskom je Geder Joief. Rojenje 17. februara 1901. pri sv. Jiiriji (Rogaševci). Šolao se je pri sa-lezijancih v Veržeji. V novicijati je bio na Poljskom v Kelzci. Dele se je včiio v Krakovi, asistenco pa opravo v Ljubljani. Geder Jožef Leta 1925. je odišeo v ttalijo (Foglizzo). Posvečeni je bio 1929 lela. Oktobra toga leta je odišeo v misijone na Kitajsko, kama je prišeo 22. novembra. V Hongkongi je prišeo vkiiper s Kere-com. Pri njem je ostao dva meseca. Zavolo boja, ki se je vršio v tistoj pokrajini, kama je bio Geder namenjeni, je ne mogeo iti naprej. Pri Kereci se je začno včiti kitajskoga jezika. Prvo Gederovo misijonsko pole je bilo mesto Siu Čao (Shiu Chow). Tii je bila osnovna i srednja šola i zavetišče za onemogle. Na toj misijonskoj postaji je prebivao tiidi škof Alojzij Versiglia, ki je naskori po Gederovom prihodi, 25. febr. 1930. leta mro mu-čeniške smrti. Oktobra 1930. leta je odišeo Geder v Lin-Chow, kde je ostao pol leta. Na svetek sv. Jožefa 1931. leta je pri- 47 šeo v Tung-Pi, kde je šče zdaj. Tung-Pi leži v severozapadnom deli velke kvantunške province. Gederovi misijoni dosta trpijo zavolo komunistov i roparov. Že večkrat je mogeo cerkvene reČi sposkriti i bežati pred ko-munisti, ropari. Dugo deluje v Tung-Pi-ji, a njegova čreda je šče mala. Najvekše viipanje ma tiidi on v mladini. Ma dve šoli z okoli 200 vučeniki. Težko delo ma. A vseedno ne obviipa. Sveta vera njemi davle moč i neodrešene diiše ga priganjajo k deli! Njegova misijonska pisma i slike iz njegovoga misijona prinaša Salezijanski vestnik, Katoliški misijoni, Slovenec, kak tiidi naš domači tisk. Salezijanski brat Meolic Štefan je tretji naš misijonar na Kitajskom. Rojeni je v Krogi 22. decembra 1904. Bio je šoštar. Kak triindvajsti letni je odišeo 1927. v Italijo v Turin (Foglizzo). V novicijati je bio v Villa Moglia. Na Kitajsko je odišeo 1931. Deliije kak misijonski brat v Macau-i. Svoja misijonska poročila pošlje navadno g. Klekli i je najdemo natisnjena v Novinaj i Marijinom listi. Na Kitajskom mamo tiidi edno svojo misijonarko. Premi-nočo jesen (1935) je odišia v kitajske misijone Jug Cerinija iz Gederovec. Je usmiljenka. Palestina. V Betlehemi je Žitek Marija, sestra Marije Pomoč-nice. Rojena je 10. marca 1904. vKrogi. Vmisijone je odišla vjeseni. Japonska. Tudi na Japonskom mamo svojega mladoga mi-sijonara — Antolin Avgnsta. Narodo se je 22. maja 1911. v Beltinci. Po opravlenoj osnovnoj šoli je hodo štiri leta v sobočko gimnazijo. V jeseni 1927. je odišeo v Italijo. Tri leta je bio v Turini (Foglizzo). V novicijati je bio v Villa Moglia. Po štiri-letnom prebivanji v Iialiji je prišeo nazaj v Slovenijo. bludentat (višjo gimnazijoj je opravo na Radni. Po odsliiženoj vojaščini je asistirao edno leto v Zagrebi. Na Japonsko je iz Turina odpo-tiivao 13. decembra 1934. Na japonsko je prišeo 11. jan. 1935. Najprle je bio v Miyazaki-ji, v mesti, ki leži na otoki Kiyushn i ki ma do 80.000 stanovnikov. Tu majo salezijanci svoj misijon, sirotišče i malo semenišče za domačine. Kda se je g. Antolin navado nekelko japonskoga jezika, je včio v filozovskom štu-dentati (višja gimnazija) razne predmete. A na tom mesti je ne bio dugo. Predstojniki so ga prestavili v Tokiyo, glayno mesto na Japonskom, ki ma sedem miljonov stanovnikov. Krščenikoy je tii jako malo. Tii dela naš mladi misijonar v tiskarni i med mladinov. — Njegova misijonska pisma se objavljajo v Mariji-nom listi i Salezijanskom vestniki. Zakai bi troell oc* reumatizma i betega v kosteh (protina), gda to ne ----------2________L_----- potrebno ? Vzemite BNIBOL" tablete-Bahovec, štere Vam lehko olajšajo trpljenje. I pri živčnih betegaj, proti glavo- i zoboboli kak i pri betegi od prehlada i gripe vzemite »NIBOL" tablete-Bahovec, i bo-dete zadovolni! Zahtevajte v lekarnaj izrečno samo p r a v e BNIBOL" tablete-Bahovec v originalnih glažkaj po Din 20- ali Din 34*-znapisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, ki Vatn na zahtevo pošle brezplačno obširno poučno brošurb. Reg. s. br. 17979 od 2^. vi. 1935. 48 A f rika. V Afriki sta dva našiva misijonarčka, Geld Karol i Dotninko Stefan. Oba sta v Tunisi. Vkiip sta potiivala na svoja nova mesta, kama sta prišla decembra meseca 1934. Geld Karol se je narodo 1. maja 1913. v Lipovci, župnija Beltinci. V Italijo je odišeo 1927. Tri leta je bio v Foglizzo i edno v Bagnolo. V novicijati je bio v Villa Moglia. V študentati (višja gimnazija) je bio v Foglizzo. Novembra 28. 1934. je iz Turina odpotiivao v Tunis (mesto). Tunis ma okoii 270.000 sta-novnikov. Večinoma so Tiirki. Evropcov je do 80.000, večinoma Italjani i nekaj Francozov. Liidje gučijo večinoma arabski, a uradni jezik je francoski. Istočasno z Geldom je potiivao v Tunis Dominko Štefan. Rojeni 22. januara 1916. v Gumilicaj (fara Turnišče). V Italijo je odišeo 1927. i je bio v tistij zavodaj kak Geld. Bila sta sošolca ves čas. V Tunisi je v la Marsa. K u b a. Kuba je otok med Severnov i Jiižnov Amerikov. Znani je po ,,kuba" cigaraj. Na Kubi deliije Ozmec Ignac z Melinec. Rojen je 29. januara 1911. Po liidskoj šoli na Melincaj jejiodo edno leto v sobočko gimnazijo. V Italijo je odišeo 1925. Štiri leta je bio v Foglizzo. V novicijati i študentati je bio na Radni. Po vo-jaščini je asistirao edno leto v Zagrebi. Novembra 6. 1934. je odpotiivao na Kubo, kama je prišeo 3. decembra istoga leta. — Njegova pisma se objavlajo v Salezijanskom vestniki, Novinaj i Marijinom listi. M e h i k a. ^Naš najstarejši delavec v misijonaj je Gomboši Anton. Rojen jev Šalamencih (fara sv. Sebeščan) 29. aprila 1894. Leta 1909. je odišeo k salezijancom v Italijo. Dve leti je bio v Cavaglii, edno v Ivreji i dve v Turini. V Mehiko je odišeo 1913. Po trinajstih letih (1926) je prišeo za kratki čas domo i nato je prek Turina i Rima odpotiivao na Kubo. Tii je nekelko časa bio i nato je šo nazaj v Mehiko. Iz pisem, štere piše domo, se vidi, da preživla težke čase. Stalno je v velkoj nevarnosti za živlenje. Deliije kak misijonski brat. J u ž n a A m e r i k a. Največ svojih misijonarčkov i misijonark pa mamo v Jiižnoj Ameriki. So^v raznij državaj kak v Ecuadori, Braziliji, Columbiji i v Chile (Čile). Vseh je v Jiižnoj Ameriki deset. PodujJŠai Sl Živienle. ^ *om Pfedmeti je izišla jako zanimiva kni- ----------2------—----------------:—1 gica, štero čtevci dobijo kšenki, či jo s kar- tov zahtevlejo od poštnoga zbirališča Ernst Pasternack, Berlin SO, Michael- kirchplatz 13. Abt. C XV. V ostalom si lehko čtevci na driigom mesti preč- tejo v tom kalendari od te reči. 4 49 Ekvador (Ecuador). V Guayaquili misijonari Bakan Veronikč* sestra Marije Pomočnice iz Dokležovja (fara Beltinci). Rojena je 28. oktobra 1905. Po opravlenoj osnovnoj šoli je bila doma. Kak dvajstiletna ]e šla 1925. v Italijo, kde je bila štiri leta. V misi-jone je šla 28. novembra 1929. i decembra 23. je prišla v Guayaquil v Ekvadori. — Slka njena se nahaja tiidi v Misijonskom koledari (1931, str. 68). — Deliije med zapiiščenov ekvadorskov ženskov mladinov. Brazilija. VBraziliji so štirje: Ščančar Margareta,Zver Alojz, Fras Alojz i Špilak Kata. Ščančar Margareta, sestra Marije Pomočnice, je rojena 15. maja 1910. v Ljutomeri. Njeni stariši so z Melinec. Nekaj časa Bakan Veronika so bili v Ljutomeri, a zdaj pa prebivlejo na Melinci. V Italijo je odišJa 1927.ito vTurin.VBrazilijo je odpotuvala7. septembra 1932. Drugi, ki deluje v Braziliji, je Zver Alojz. Rojen je 8. aprila 1913. v Dokležovji. V Italijo (Foglizzo) je odišeo 1926. Tii je bio Štiri leta. V Brazilifo je odišeo 1930. v Lavrinhas. Tii je opravo novicijat i študenat. Na asistenci je bio v Rio de Janeiro. Zdaj je v Cachoeira do Campo. Tiidi Fras Alojz je iz Dokležovja. Rojeni je 4. maja 1904. Po opravlenoj osnovnoj šoli je hodo dve leti v meščansko šolo v Soboto. Kak tiidvajsti letni dečko je odišeo 1927. v Turin (Fo-glizzo). Tu je bio tri leta i edno leto v Bagnolo. V Brazilijo je odišeo 1931. v Lavrinhas, kde je bio v novicijati i študentati. V Lavrinhasi je tiidi zdaj na asistenci. 50 Špilak Kata Štefana, šolska sesfra, iz Brezovice, deliije od 1. 1930. kak prednica bolnice v Catanduva Estado, Sao Paolo i to z velikom uspehom med betežniki. Kolumbija. Pred tremi leti, marca 1933., je prišeo v Kolum-bijo Kreslin Ignac. Narodo se je 22. januara 1917. na Gornjoj Bistrici. V Italijo je odišeo 1928. Dve leti je bio v Castelnuovo i dve v Bagnolo. Kraj njegovoga delovanja je Mosquera. Chile (Cile). Štirje naši mladi misijonarje delujejo v toj državi, Maroša Martin, Schnurer Franjo, Horvat Aleksander i Sočak Štefan. Prvi med njimi je prišeo v Čile Marola Martin iz Melinec. Narodo se je 2. novembra 1912. v Chicagi. V liidsko šolo je hodo na Melinci i edno leto v gimnazijo v Soboti. V Italijo je odišeo 1926. V Foglizzi je bio tri leta. Oktobra 1929. je odpo-tiivao iz Turina v Jiižno Ameriko. Decembra toga leta je prišeo na svoje novo mesto, v Santiago (Macul). Novicijat je opravo 1931. Dve leti kesnej je že delovao med gojenci v glaynom salezijanskom zavodi v Sanliago. Prišestno leto (1934) je bio premeščeni v Magallanes (Magaljanes), čisto na jug države. Tii je najšeo jugoslovanske izseljence. Magaljanes ma okoli 25.000 stanovnikov. Jugoslovanskih izseljencov je tu vnogo, kakši 5000, večinoma Dalmatinci. Ž njiivov decov jih je nad 10.000. Živeli so v velkoj zapiiščenosti. Dugo so ne meli niti svojega diihovnika. Dela ma Maroša jako dosta. V zavodi je vučiteo, organist i pevovodja. Pa vseedno je začno med jugoslovanskimi izsel-jenci goreče delovati. L. 1934. je pripravo tem liidem lepo ciril-metodijsko proslavo v njiivom maternom jeziki. wDa bi vidli", piše sam, ,,kak so bili zadovolni vsi tej naši Jugoslovani, da so znova začiili v tiijini svojo milo materino govorico — — —, da so znova začiili svoje narodne pesmi. Dosta starčkov sem vido, kak so se od velkoga veselja jokali. S skuznatimi očmi so mi pravili: ,Prvokrat je to ttt, da se nam je kaj takšega napravilo. Dozdaj smo bili kak pozableni. Zdaj pa vidimo, da mamo tii ednoga, ki misli na nas i na našo deco, ki nas liibi'." O svetom Cirili i Metodi je v španščini napisao edno lepo igro, štero so že večkrat tam igrali. Za časa jugoslovanskoga kongresa v Ljubljani, so napravili ¦D El J3ElIi W STI neškodlive SLATINSKE tablete za hiijšanje, sestavlene iz naravnih mineralnih soli i rastlinskih sokov. Pr.°ei-—, 200 tabl. Din 74-— Reg. br. 1423 od 10. VII. 1934. 51 tam v Magaljanes-i tiidi lepi eucharistični kongres, pri šterom je tiidi g. Maroša sodeliivao. Pisaojesvoja poročila Katoliškim misijonom, Salezijanskomi vestniki i v preminočem Ieti tiidi našim listom, Novinam i Mari-jinomi listi. Edno leto za g. Marošom je prišeo v Santiago Schnurer Franjo. Narodo se je v Topolovcih (fara Cankova) 23. avgusta 1913. V liidsko šolo je hodo na Cankovi. V ItaJijo je odišeo 1926. V Foglizzi je bio štiri leta. V Južno Ameriko je odišeo1 1930. V novicijati je bio v Maculi pri Santiagi, v študentati pa^ v Santiagi. Nato pa je bio na asistenci v Ia Serena. Slovenski salezijanski bogoslovci v Čile. Od leve na desno: Sočak Štefan, Maroša Martm, magister novincev preč. g. Grasso Valentin, Horvat Aleksander, Schnurer Franjo. Decembra 1932. pa sta prišla v Čile Horvat Aleksander i Sočak Štefan. Horvat Aleksander je rojen v Pečarovcih 11. marca 1914. V Italijo je odišeo 1928. Dve leti je bio v Castelnuovo i dve v Bagnolo. Po prihodi v J. Ameriko je bio v Maculi v no-vicijati i nato v Santiagi v študentati. Preminočo jesen (1935) je začno delati med zapiiščenov mladinov. — Svoja pisma pošila v Marijin list i Novine. $2 Sočak Štefan pa je bio rojeni 30. maja 1915. v Severnoj Ameriki v Bridgeporti. Starši so z Bukovnice. V osnovno šolo je hodo v Bogojino. V Italijo je odišeo 1928., kak Horvat A!ek-sander. Ves čas sta si bila sošolca i sta vkiiper odišla v Jiižno Ameriko i sta tiidi tam ves čas vkiiper bila. Santiago, kde oba deliijeta, je glavno mesto republike Chile. Mesto ma jako lepo lego. Okoli i okoli ga obdnjajo visikegore. Mesto samo pa leži v lepoj dolini. Tii majo salezijanci velki i lepi zavod. To so naši delavci i delavke v misijonih. Mogoče te se pitali, zakaj že tak mladi nešterni odidejo v misijone. To zato, ar se mladi človek leži privadi podnebji (vremeni) i razmeram v misijonskih krajih i se ležej navči jezika tistoga kraja, kama ga zove boži glas. V Italiji se jih šče dosta pripravla za misijonsko delo. Ti so: Kreslin Jožef iz G. Bistrice, Magdič Ivan iz Renkovec, Diih Štefan z Melinec, Jakob Avgust iz Lipovec, Pintarič Štefan iz Dokležovja, Ritlop Ignac z G. Bistrice, Sraka Avgust iz Lipovec, Zver Štefan iz Gumilic, Horvat Štefan z Brezovice, Jerebic Franc iz Melinec, Zorko Štefan iz Ižakovec, Ž;lavec Anton iz Domajinec, Kouter Štefan iz Biikovnice, Kreslin Martin iz G. Bistrice — sami kleriki, bodoči diihovniki. Tii sta tiidi dva sobrata: Benko Ivan iz Nemščaka i Bobovec Karel iz Lipovec. Na Poriugalskom so trije: Maučec Anton iz Bakovec, Lebar Ignac iz Male Polane i Utroša Ivan iz Srednjev Bistrice. A Zelko Ivan iz Cankove, Bru-nec Mihael iz Melinec, Ščančar Martin iz Melinec, Cigan Ivan iz Gančan, Sraka Vincenc iz Lipovec i Matjašec Jožef od Lipe, vsi Radohovi ,,misijonaraki" so živeli v preminočeni leti v našoj državi, največ zavolo vojaščine. Med misijonare Brezmadežne Device Marije je stopo Lang Jakob iz Ropoč. Vodstvo reda ga je poslalo v semenišče na Korziko v Albini Vico. To so naši najmlajši, ki se pripravljajo za delo v misijonih. Molimo, dosta molimo za vse tiste, ki so že v misijonih, mo-limo pa tiidi za te, ki se šče pripravlajo. Vsem želemo, da bi z velkov gorečnostjov in pozrtvoval-nostjov delali v misijonskih pokrajinah za zveličanje diiš i se tak zahvalni skazali svojemi nebeskomi oči za dar misijonskoga po-zvanja i tak z zlatimi črkami zapisali svoja imena v zgodovino misijonov svete katoličanske Cerkve! Škafar Ivan. Zavolo vašeofa staroga betegfa bo hasnovito za Vas, če v _______________2--------------2-------------2— nasem kalendan prectete objavo od glasovitih zdravilskih sredstev Thiery-Balzam i Thieryova Centi- folijska mast, za štere so poslane vnoge zahvale i priznanja za uspehe. Pre6? tite zato objave apoteke Thierry na vaš lastiven hasek. 53 Gde je zrok betegiivanja? To je najvažnejše pitanje, či nas kaj gder boli, ar uspeh lehšanja v prvom redi od toga visi, či pravi zrok betega gornajdemo. Na vsakši način je jako 1 dobro, či vsikdar tnamo pri ? hiši zdravniško poznano hišno sredstvo, kakše je pravi Fel-lerov Elsafluid, šteri se že t više 36 let niica za gajenje tela i za obarvanje proti vno-? gim bolečinam. Fellerov Elsafluid naro-7 čito je hasnoviti za one, šteri so preveč občiitlivi za prehlad. »Lehko se prehladijo, majo hladne noge, nagibni so na šinjeka bolezen, rada jih glava boli, slabo i celo nemrejo spati. Vnogi hvalijo Fellerov Elsafluid, šteroga so vosprobali pri občiitenji slabosti i nedovolnoga toka krvi, ar so jitn oslabeli živci i mišice. Či je človek diiševno i telovno zmantrani, včasi se nači čiiti, či nikeliko kaplic lepodišečega Elsafluida vu mleki, vu čaji, ali kavi notri vzeme, šteri ga očrstvi i krepkejšega včini. Oni, ki nucajo mazalo proti betegi reumatičnoga obolenja, trganja, v križi i ledevjaj rezanja, je do-bro, či Fellerov Elsafluid nestanoma držijo pri hiži Nuca se pri zviinešnjoj i znotrašnjoj bolezni Fellerov Elsafluid i izvrstno sliiži tiidi kak desin-fekcionsko sredstvo i kozmetikum za roke, lica, zobe, lampe i dihala i. t. d. Vu vodo pomešani se niica za grgranje, ar od-strani sline i zroke kašla, zamuknjenosti, pa vugodno dellije pri betegaj. Fellerov Elsafluid se dobi vapotekaj i v spodob-nih trgovinaj vu poskiisni glažaj po 6 Din., v dvojni glažaj po 9 ali spec. glažaj po 26 Din. S poštov pride, či ga što naednok več naroči, 1 paket z 9 glaži, ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnima glažoma z ednim pa-kivanjom s poštninov samo 58 Din. Dva takšiva paketa za 102 Din, šest takših paketov samo 250 Din (mesto 6 krat 58 Din.) Či je štoj ne v redi vu probavnom organi tela, dobro njemi de-nejo Fellerove Elsa-pilule, povsem so ne-škodlive, nedražijo črva i Iehko stolico na-pravijo. Fellerove Elsa-pilule popravijo že-lodec i čistijo telo, z ednim čistijo krv. 6 škatul 30 Din, 12 škatiil 50 Din, z pakivan-jom i poštninov, Kašli I motenje pri odihavanji lehko postanejo po- sledica pliičnoga betega, či se zanemarijo. Zato dobro včinijo tisti, ki se z pilom pravoga Zagorskega ,,Elsa" soka od lekarnika Fellera zasigurajo.Flaša Din 15.50, po pošti 2 flaši 50 Din franko. Dober tek Vam Želemo! Če Vam želodec ednok nebi bio v redi, či Vam prebava nebi bila, kakša bi mogla biti, te vzemhe nekelko kaplic Elsa-švedske tinkture od le-karnika Fellera. Flaša Din 15.50, po pošti 2 flaši 50 Din franko. Elsa ribji oli vala vsakomi/po-sebno je pa za slabe ženske, flaša Din 20.— Elsadont krema za zobe Din 8 80. Elsa zobni prašek samo d 6.60 Elsa kina železno vino, za slabe liidi Din 1650 Elsa zagorski sok proti kašii i bolečin prs, flaša Din 13,20 Elsa sladkorne pastile proti glistam Din 11,— Elsa mentolni klinčič proti bolenji glave Din 10.— Najbogša francuska vinovica origi-nal .RadicumMlaša Din 19.80 PRAVA METODA ZA GO-JENJE NOG Za kureče oči I 2Ule Itd. Vam pomaga brez bolečin, brez noža i nevarnosti zagiftanja krvi hitro i gvišno delajoči Fellorov Elsa turistnl flaJSter. Mali karton 4.40, veliki 6.60 Din. Dale: Tekoča turistna Elsa tinktura, glaž z pemzlnom 11 D. Elsa prah za posipanje tela i nog i škatiila z rešetkov 7.70 Din. Elsa prah zako-pel 6 60 Din. E!sa-Sachet proti pisnivosti gvanta y omari 6 Din. ZA NEGO SNAJŽNOSTl: Fellerova kaukazka Elsa-pomada čisti lice i kožo,po-mladi povejnjeno, grbavo i hrapavo kožo lica, šinjeka i rok piiščaje, brlizge odpra-vla, izvrstna proti sunčnim krpam. En glažek 12 D. Po pošti franko 2 glažka 40 D. Fellerova močna Elsa-po-mada za rast vlasi, en gla-žek 12 Din. Elsa-Shampoon za pranje vlasi i glave, paket 3.30 Din. Felierovo Elsa iajfe za snago 7 vrst: lilijina mlečna žajfa, lilijn krem, žučakova, glice-rinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za brijanje. Po pošti 5 falatov franko 52 Din. Elsa-Depllatorium proti ko-sminji 34 Din. Elsa Sumskl dlSec za sobe 16.50 Din. Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja št. 823. SXU) Opominamo Vas, da dinare naprej pošlete, ar poštnina po povzetji košta 10 Din več. če se ti preperati položijo k Elsa-fluidi, Elsa pomadi ali k Elsa-žajfi, se poštnina pri-špara, stroški se kak najfalej zračunajo posebi. Odobreno od min. soc. in nar. zdravja, Sp, br. 609 o* 24. III. 1932______________ Bože stopinje. Či vidiš po cesti bežati auto ali v zraki leteti aeroplan, praviš, da auto vodi šofer, aeroplan pa pilot. Či pogledaš v driižino, gde vlada lepi mer i red, gde vse katrige opravlajo svoje delo, moraš priznati,ka ta hiža ma dobrogagospodara. Ravnotak, či v državi vla-da red i mer, praviš, da jo vodi moder vladar. Vse to pameten človek prizna, čiravno ne vidi šofera, pilota, gospodara i vladara. Arabca v puščavi so pitali: ,,AU je Bog?" ,,Je", se je glaso odgovor. ,,Odkod to znaš?" ,,Poglejte! Ali vidite te stopinje v puščavskom pesiki? Lejko mi je spoznati, če so te stopinje člo-veče ali kameline. Či pa obračam pogled okoli po širokom sveti i vsešerom opazim stopinje najvišiše modrosti, potem ravnotak lejko pravim: nBog je šo tii mimo". Postojimo ttidi mi malo. Poiščimo šofera, pilota, gospodara i vladara vsega vesolstva. Poiščimo ,,Bože stopinje". •55- Poglej večer proti nebi. Posvet za posvetom se vužiga na njem tak dugo, dokeč vso nebo ne zagori v celom morji zvez-dic. Dokeč so vučenjaki ne meli dalnogledov (rešpeterov), so mislili, ka je vseh zvezd komaj par jezero. Zdai jih računajo na par sto milijonov. Zmerom odkrivajo nove, dozdaj nevidne zve-zde. Dobro človeče oko zapazi pri tak zvanih wDvojčkih" komaj par zvezd, z dalnogledom pa več kak3000! Gda je ponoči lepa vedrina. vidimo prek po celom nebi tenek megleni obok. Tomi so dali ime ,,Rimska cesta". Či na njo gledamo skoz dal-nogled, se nam vidi, kak da bi gori migetale bele snežinke. Milijon i milijon jih migeta nad nami i vsaka snežinka je zve-zda. Pa zvezde so ne snežinke. Zvezde so velikanske, večino-ma vekše kak naša zemla. Ne-šterne so ešče vekše kak sunce. Zvezda Uranus je 14 kratve-kša od zemle, Saturnus 93 krat, Jupiter 1280 krat. Pa ka so te zvezde v primeri s sun-com, štero tiidi spada med zvezde! Sunce je milijom 300 jezerkrat vekše od zemle. To pomeni, ka bi se dalo iz nje-ga napraviti milijon 300 jezer zemel. Ali znaš, ka je to mi-lijon? Či zdevleš milijon kart edno na ovo, dobiš 1000 me-trov visoko goro. Pa Vi ešče ne vejte, da je naš mehanik (šlosar) FRITZ ŠTEFAN, DOLNJA LENDAVA, Kolodvorska ul. št. 5.! On Vam da bici-klikline, šivalne mašine i tej vse potrebne dele n a j f a 1 e j, a montiranje i popravilo vrši včasi i kšenki. Kak tiidi vsa popravila biciklov, šivalnih mašinov, motorov i parnih mašinov i (monb- metrov) viir auto- genično pa san je itd. se vrši hitro i najfalej. 55 Na sunci vlada strašna vročina. Odzviina na površini znaša do 4000 gradov. Kakša pa je vročina v notrašnjosti, si človek ne more niti misliti. Zvezdoznanci večkrat vidijo na sunci stra-hjvite vulkanske izmečke. To pride iz notrašnjosti sunca, gde vse vre. Do 500 jezer km. visiko letijo žareče gore i znova spad-nejo nazaj na sunce. Vučeni zvezdoznanec pater Sekki pravi, ka sunce znotra ma do 6 milijonov gradov vročine. Zdaj pa po-misli, da je n. pr. zvezda Sirius 12 krat vekša od sunca i 30 krat bole vroče. Pa je mnogo mnogo zvezd, štere tiidi to zvezdo prekašajo v velikosti i vročini. Ešče bole nas prevzeme veličastvo božega stvarstva, či po-mislimo, da te velikanske zvezde (tiidi sunce, mesec i zemla) ne miriijejo, nego se giblejo, vrtijo v čiidovitom redi okoli sebe i edna okoli driige. Vsaka zvezda ma svojo določeno pot. Či bi samo edna zapiistiJa to pot, bi se poriišo ves svet. Milijon i mili-jon je teh gibajočih se zvezd, pa itak naša zemla leti okoli sunca 30 km. na sekundo. Izstreljena krugla iz štiika preleti v ednoj sekundi samo pol km. Zvezda Aldebaran napravi v sekundi 50 km., Poluks 53, Arkturus 674. V tom letenji naše zemle pa je čiidno tiidi to, da mi te bliskovite naglice ne zapazimo i ne čii-timo. Vsešerom vlada mer. Niti listič se ne gene od toga vrtenja, mi pa letimo skoz neizmerne prostore. Što vse to vodi? Odgo-varja nara zvezdoslovec Heršel: (wJedino navzočnost neskončno modroga Boga, nam reši vse težave v tom". Pa poglejmo dale. Od nas do sunca je 150 milijonov ktn. To je tak daleč, ka bi najhitrejši brzovlak, šteri prevozi na voro 100 km., do sunca polrebiivzo celih 170 let. Svetlost od sunca do nas potrebuje 8 i pol minute, čiravno ka se v sekundi napravi 300 jezero km. Zvezda Severnica je tak daleč, ka njena svetloba ,,Svetovni" beteg. (Piše Josip Horvath, Zagreb). Poznamo betege, ki nastopajo samo v nešternih krajaj zemle, kak n. pr. malanja, spalna bolezen i vnogi driigi. So pa tiidi vnogi betegi, na šterih trpijo skoro vsi liidje na sveti i k takšim betegom spadajo vprvoj vrsti tisli, ki izvirajo iz prehlajenja i štere poznamo kak nato, reumo, gripo i influenco. Te betege bi po svojoj razširjenosti mogli po pravici nazvati »svetovne" betege. Samo po sebi naravno je, da se je zdravniška znanost zavolo vnožine podro-čij, štero je moraia proučili,že davno začala baviti z betegi, kiizvirajo iz prehlada. Najšlo se je vnogo sredstev i zdravil, prle kak se je posrečilč stvoriti nAspirin". Gnes nas loči že 35 let od odkritjo Aspirina i v tom časi si je Aspirin osyojo v pravom pomeni celi svet. Tisti, ki je kak jaz, samo ednok stao pred vsikdar se vrtečimi stroji, ki izdelujejo Aspirin, što je zaslediivao njihove naprave v več nadstropij, si more približno predočiti velikansko potrebo po Aspirini po celom sveti, te zna, da je število onih, ki z zaviipanjom segajo po tom sredstvi, več miljonov. Pogled na te blesteče, svetle prostore brez prahii, na lesketajoče se dele strojov, je takši dokaz za velko čistočo, skrblivost i higijeno, da človck samo obstane i ga prevzeme popuno zaviipan'e do tehnične i higijenske po-punosti teh naprav. Gda človek zapiišča prostore, gde se tovarniško izdeliije Aspirin, te šče komaj dobro razmi, zakaj Bayerov križ, kije vtisnjeni na vsakšoj tableti, po celom sveti vala kak zagotovilo za kakovost i čistočo, 56 pride do nas v 40 letih. Zvezda Perzeja pa v 170 letih. Svetloba vseh tistih milijon i milijon zvezd, štere so na »Rimskoj cesti", rabi 20 jezero let. Driige več i znova več. Koliko? Gde je konec? Kaj se skrivle za temi brezmejnimi daljavami. Vučenjak Pasteur je pri sprejemi v francosko akademijo med driigim djao: wKa se skrivle za zvezdnatim nebom? Novo zyezdnato nebo. Pa ka se skrivle za tem? Človečoj pameti se znova i znova postavla pitanje: Ka je za vsemi zvezdami? Nikaj ne hasnijo sledeči od-govori: Tam je brezmejni prostor, čas, veličina. Nikaj driigo nam ne preostane, kak spadnoti na koiena pred Stvarnikom". * Obrnimo pogled od teh brezmejnih višav na zemlo. Najprle iščimo bože stopinje pri njenom vladari. Človek je to. Nepopisno več čiidovitih reči je v človeki kak tam gori. Je pač stvorjeni po božoj podobi. Ne par rendic, ne edna kniga, nego na jezere knig, ne bi moglo obdržati, či bi se popisalo vse natenko, ka je samo v Človečem teli. Zato omenimo samo srce, pliiča, krv i žile. V prsah maš falaček mesa, nekaj vekše kak pesnica. Ime njemi je srce. Dela brezi prestanka podnevi i ponoči, tiidi te, gda oči, viiha, roke možgani počivlejo. Vsako minuto napravi 70 vdarcov. Tak v ednom samom dnevi napravi 87 jezero kilogra-mometrov. Ka je to? To je toliko moči, koliko je potrebno člo-veki, či 100 kg. težko breme nese 870 m. visiko. Zdaj pa pomisli, da to drobčkeno srce vrši svoje delo 50, 60, 80 let! Vsaki mašin se počasi izrabi i mora v popravilo. Srce se pa samo popravla te, gda sliiži celomi teli. Ono najmre vsakih 20 sekund požene v pliiča i žile do 5 litrov krvi, kelko je ravno potrebiije odraš-čeni človek. — To znaš, ka so pliiča mehka, ne veš pa, ka so sestavlena iz 1800 drobnih meherčkov. Či bi te meherčke raz-tegno, bi zavzeli površino 200 kvadratnih metrov. — Ali znaš, ka v vsakšem kubičnom milimetri tvoje krvi plava pet milijonov rdečih i belih krvnih telesc, šterih dužnost je neprestano krožiti po teli, skrbeti za njegovo dobro i či trbe, žrtviivati svoje živ-lenje v boji proti njegovim sovražnikom? — Samo ešče edno. Celo telo je čiidovito prepleteno z gostov mrežov. To je ožilje. Razdeljene so te žilice v jezero i jezero lasastih končičov, po šterih prihaja hrana i moč vsem 50 ali 60 milijardam stanic, iz šterih je sestavleno naše telo. Ali lehko bolečine merimo? Vsaki pozna staro svajo: Če si dya gučita od svojega betega, šče vsakši prepričati driigoga od toga, da so njegove bolečine vekše. V takšoj svaji je celo neprizadetomi i nepristranskomi opazovalci žmetno razsoditi, šteri ma prav, ar merila ali aparata za merjenje bolečin znanost ne pozna. Bolečine samo lehko občiitimo, s trpečim sočiistviijenio i njemi tanačivamo, kak se bolečine olajšajo i odstranijo. Aspirin naimre olajša bolečine, da v kratkom časi henjajo. Kak nam je olajšala zdravniška znanost boj proti bo-lečinam! V lekarni si vzememo par tablet Aspirina i hitro se znova bolše počiitimo. 57 Oglas je registr. pod S. Br. 6704 od 1. III. 1935 V začetki sv. Pisma čtemo: «Šesti den je Bog pravo: Zemla naj rodi živali vsake vrste*. Oh, koliko je teh vrst i kak lepo je za nje preskrbleno! Vse njihovo telo je že tak stvor-jeno, ka si morejo pridobivati potrebno hrano. Edne majo bistro oko, da morejo že iz velike daljave zapaziti svoj živež. Driige si poleti nabirajo za zimo. Pa kak lepo to de-lajo! Miš vsakomi zrni od-grizne kal, da pod zemlov ne zide. Drugim živalim se pod kožov nabira maščoba, od štere živejo pozimi. Ftice selivke že rano v jesen odidejo. Kak znajo, ka pozimi za nje ne bo hrane? Pesečna osa nosi svo- jim mladim gosenice. Či bi nosila v luknjo mrtve, bi tam zagnilile, či pa žive, bi one pojele miadiče. Zato osa piči gosenico devetkrat tak, da jo samo omami. Kukavica sama ne vali. Znese do 20 jajčk in to samo v gnjezde takših ftic, štere svojim mladim nosijo hrano, kakšo jej kukavica. Kvočka čiidovito lepo zna obračati belice pod sebov. Ka naj povemo od včele, od pavuka, od mravle ? Kak zna krava zbirati med zelišči? Dognali so, ka popase 276 trav, piisti pa 218 driigih, zato ka bi njoj te znale naškoditi. Ovca poje 387 trav piisti pa 141. Znamo, ka je koza grozno požrešna, parovna, pa itak trga samo 446 zelišč, 126 pa se ne dotekne. Vsaka žival ma svoje sovražnike, šteri od nje živejo. Zato ma žival posebno orožje za obrambo. Ftice, štere majo bele belice i so zato bole vidne, nesejo na bole skritom kraji. Štere pa majo pisane ali žučkaste belice, se tak ne skrivlejo. Živali, štere sliižijo driigim za hrano, se strašno hitro množijo. Lasto-vica na den polovi do 5000 muh. Zato edna sama samica muha v svojem kratkom živlenji da do 500 miljonov mladih miih. Či pri žavalih vidimo tak čiidovite reči, je ne zato, ka bi one mele pamet, nego zato, ar jim je Stvoriteo položo v naluro takši nagon. Bože stopinje! * Za človekom i živalmi pride rastlinstvo. Pa ali je mogoče najti med neznatnov travicov sled božo? Poglejmo. Večina ra-stlinfc požene iz semena. Ali je ne čudno, da je v tom, dosta-krat jako malom semeni, zbrane toliko nevidne sile, da se sča- 58 soma iz njega razvije več metrov visiko drevo, štero bo potem stoletja kliibovalo viherom? Kak je to mogoče, da se iz toga zrnca prikažejo vse lastnosti rastline — matere ? Zemla ma to lastnost, da si od dežja, šteri spadne na njo, obdrži samo tiste snovi, ki so potrebne rastlinam v rast, driige pa piisti. Seme je spadnolo v zemlo. Nam se čisto naravno vidi, ka mora klica rasti gori proti sunci, koreninica pa doli. Dobro. Ali kak je to, da edna ista sila skrita v semeni, deliije v dve nasprotni smeri? Zakaj ne klije vsa rastlina navzgor ali pa na-vzdol ? Probaj vbosti drot kakši meter globoko v zemlo. Težko bi šlo. Male, kak nit tenke koreninice, pa prederejo kakšte žilavo zemlo i to ne samo meter, nego dosta več. Tak n. pr., vse ko-reninice od ednoga dobro razvitoga tikvinja napiavijo skiipno do 25 km. dugo pot; zaistino orjaško delo opravlajo te koreni-nice. Poslušaj. Listje sto let stare biikve izhiapi (izšvica) v ednom letnom časi 9000 kg vode. I vekši del te vode so vsrkale, zce-cale iz zemle male koreninice. Ne samo vodo, tiidi druge po-trebne snovi za drevo, kak n. pr. vodik, kisik, diišik, žveplo, fosfor, kalij, vapnenec, magnezij itd. so poskrbele globoko v zemli te gingave nitke i to ravno toliko od vsakšega, koliko drevo potrebiije. Ešče bole čiidovito je živlenje i delo listov. Listi so za ra-stlino pliiča, v viista, želodec. Ž njimi diha, osvaja hrano pa jo predelavle. Či je vtak, potem bi močno, visiko drevje moglo meti velike liste. Človek si tak misli pa bi tak napravo. Moder Stvarnik pa je modro napravo. Či bi visiko drevje melo veliko listje, bi je veter razčesao i drevo bi se posiišilo. Tiidi forma vsakšega lističa je takša, kak je za tisto rastlino najbolše. V jako severnih krajih je listje kmično, da tak bole zgrabi redke sunčne trake. V siihom kraji je listje kosmato, da si tak duže obdrži vlago. * Človek, živali pa rastlinstvo potrebiijejo svetlobe, zraka i yode. Od sunčne svetlobe na zemli smo že govorili. Brezi zraka bi ne bilo mogoče živeti. Ka je zrak? Je mešanica raznih pli-nov. V 10.000 Jitrov zraka je: 7900 1 dušika in argona, 2000 1 kisika, 85 1 vodika i 3 1 oglikove kisline. Zdaj pa posliišaj! Če bi v zraki bilo samo malo več oglikove kisline, bi se zadiišili vsi lii-dje i živali. Či bi ga pa bilo malo menje kak ga je, bi se po-siišile vse rastline. Da pa ta mešanica (zrak) ostane takša kak Smrt je na begi. Leta 1840. je od 1000 oseb mrlo povprek 26, a leta 1925 od lOOOliidi samo šče 12. To nazadiivanje smrtnih slučajov je ztnaga znanosti. K zdravilom, ki so omogočila te uspešen boj z betegom i smrtjov, spada svetovno znani Bayerov preparat ASPIRIN. Vsaki den prinaša nove dokaze, kak zaneslivo pomaga pri prehladf, pri gripi, pri reurni. Deliije predhodno^lajša bolečine. Aspirin pojača krvni obtok i s tem pospešiije odstranitev bolezenskih klic. Kak zaneslivo domače zdravilo Aspirin, ne bi smelo menjkati y niednoj driižini. 59 Oglas je registr. pod S. Br. 6704 od 1. III. 1935. je prav za vse, je moderStvo-riteo tiidi poskrbo. To se pa tak vrši. Človek diha iz sebe oglikovo kislino, to pa dihajo v sebe rastline pa jo spremi-njajo v kisik. Da se pa v ra-stlinah to zvrši, pride na po-moč sunčna svetloba. Zato rastline svoje liste obračajo proti sunci. Ešče nekaj. Vso zemlo obdaja široka zračna plast. Te zrak zbira v sebe sunčno to-ploto pa odbija mraz, šteri prihaja iz zemle. Či zrak ne bi opravlao toga dvojnoga dela, potem bi na zemli bila takša zima, ka ne bi bilo ži-voga bitja. Neobhodno potrebna reč na zemli je tiidi voda. Kak lepo je za njo preskrbleno. Na zemli je dvakrat več morja kak siihoga. Morska voda nam pa nikaj ne hasni zato ka je osolena. Ar pa sunčna toplota spreminja vodo v soparo, se iz togo delajo oblaki. Iz oblakov pa že pride na zemlo dobra voda. Da pa mamo vodo tiidi te, gda nega dežja, zato spravi zemla nekaj deževnice, štera pride v stiidence. Morska voda bi se pokvarila i okiižila ves svet, či ne bi bila osolena. Ne solijo je liidje. Bog jo je takšo stvoro. Ešče eden primer. Toplota vsako stvar raztegne i je zato ležejša, zima pa vsako stvar skrči i tak postane žmetnejša. Ta splošna regola dela izjemo pri vodi. Led (zmržnjena voda) je ležejši kak voda. To je za naš svet velika sreča. Či bl led bio žmet-nejši kak voda, bi spadno na dno potokov, voda pa na njega. Sunce ne bi moglo do leda i voda bi znova i znova zmrzavala. Tak bi nastale cele gore leda. * ,,Bog> večni, neskončni, vsevedni i vsemogoči, je šo mimo mene; vido sam ga samo v hrbet, pa sam ostrmeo. Vido sam nekaj njegovih stopinj, štere so vtisnjene v stvarstvo — i v vseh, tiidi v najneznatnejših. Kakša moč, kakša modrost, kakša neza-popadliva popolnost!" (Linne), Opomba. Pri sestavlanji toga spisa sam rabo: knjižico j,Božje sledi" in wPamet in vera". Radoha Jožef, 60 PERSA IVAN Sept. 26. toga leta je prišeo nebeski vrtnar po svojo rožo, ki jo je zasado v svoje grede 2. apr. 1860. v vesi Ižakovci i 14. jul. 1885. je to rožo presado v ograd diihovniški. S tem dnevom so bili pok. plebanoš posvečeni za diihovnika. Novo mešo so meli v svojoj domačoj fari Beltinci. Prvo mesto, gde so zlevali svojo prvo diihovniško gorečnost v diiše vernikov i je posvečiivali, je bio Grad. 1887. leta pa so že bili prestavleni za upravitela fare na Dolnji Senik. Tam so ostali do leia 1894. Od tii so pa bili poslani na Gornji Senik. 1913. malo pred bojom so pa biJi po-stavleni za piebanoša na lepo faro sebeščansko. Tii so vodili svoje ovce sami vse do letošnjega leta, gda so cdišli k svojemi višišemi diihovniki Jezuši — po plačilo, ki so si ga zasliižili v dugij letaj svojega diišnoga pasiirovanja. Pokojni gospod plebancš so bili pri svojih vernikaj vseši-rom priliibleni. Bili so sami sin kmečkih starišov, zato so kmečko liistvo liibili, meli so za njega srce, raztneli so ga, tolažili so ga, bili so njemi vsikdar na pomoč s svojimi nasveti. Zanimali so se pa pokojni gospod tiidi za druge reči kakti n. pr. za lepe grede, sadovnjake i za fiziko. V svojoj hiši so meli celo delavnico, gde so vkiip skladali takzvani ,,perpetuum mobile", to je takši mašin, ki bi se sam od sebe vsikdar vrto. Pa se jim ne posrečo, kak se vnogim driigim do gnes ešče ne posrečo. Na stara leta so pa vse ta piistili, Moči so jim pešale, kak vsakšemi proti konci. Diišno pastirstvo so že težko opravlali. V šole so žadnje čase sploj ne hodili, tiidi predgali so ne. Le-tos so ešče obsliižavali svojo zlato mešo, malo nato pa jih je Bog pozvao k sebi. R. i. p. 61 Slovenska krajina pod bolševiškov oblastjov. ii. Sledovi za zgodovino. Lansko leto smo opisali osloboditev grofa Mikeša, sombo-telskoga piišpeka iz boljševiške oblasti, gda je bilo njegovo ži-vlenje v smrtnoj nevarnosti. Letos bomo pa pokazali samo po-prek na zgodovino i dali takrekoč kazalo, po šterom se zgodo-vina Slovenske krajine mora napisati. Pozvani je mladi rod, da pod vodstvom starih se loti toga lepoga dela. Popisati se morajo ledeči dogodki: 1. Po končanoj bojni organizacije narodnih svetov proti ropom, ki so se vršili predvsem na Dolinskorn, v Beltincih, Črensovcih i teh vzroki, kakti giiljenje notariušov, nesmilenost trgovcov itd. Seja v Soboti v zdajšnjem gimnazijskem poslopji pod predsedstvom vladnoga tajnika madjarske vlade, kda se je zahtevala izjava Slov. krajine za vernost staroj državi, a jo je ta odklonila. ... Shod v Lotmerki, na šterom se prečte Kleklnova izjava za Jugoslavijo. Novine so lelos nekaj od sobočkoga shoda že pisale. Pripomnimo, da ne bilo zabranjeno nikomi, da se iz-javi za Madjarsko, kak ne bilo zabranjeno, da se što izjavi za Jugoslavijo. Zato nišče nema pravice soditi niti g. kanonika Szlepca, zakaj so se izjavili z menjšinov za Madjarsko, niti ni-šče nemore zameriti g. Kleklni, zakaj so izjavili z večinov za Jugoslavijo. Dnes sta obe skiipini vernivi Jugoslaviji, kama smo po božoj voli prišli. Klekl Jožef pred prekim vojaškim sodom v Lendavi ... Junaštva dekana Jeriča, Kiihara železničara itd. Dnes mam slab den. (Piše Josip Horvath, Zagreb). Što iz lastne skušnje ne pozna razlik v splošnom počiitji? So dnevi, gda se počiitimo tak dobro, da bi najraj Bobinoli celi svet". Pridejo pa tiidi dnevi nerazpdloženja, kda se počiitimo slabo i nikaj nemremo napraviti. Ob-haja nas triijava, boli nas glava, nemamo teka — i vse to je vzrok slabe vole. Keliko delavne moči zgiibimo v takših dnevaj, keliko svaje i čemerov ma svoj vzrok v takšem nerazpoloženji. Nekda so bili liidje nasproti takšim dnevom brez moči, čakati so pač tnorali bolših dni. Moderna znanost je pa ugotovila, da ma vsaka sprememba v splošnom počiitji svoj vzrok v človečem organizmi. Po triidapumh znanst-venih raziskavanjih se je posrečilo s Pyramidonom stvoriti odlično sredstvo proti neugodji i bolečinam. Kak lehko nam je dnes pregnati žmetne vore. V lekarni si samo vzememo par tabtet Pyramidona 1 v par minotaj mine glavo — ali zobobol ali henja nerazpoloženje (tiidi maček po preveč zavžitom al-koholi ali nikotini). Tiidi proti rednim ženskim nevolam lehko naznačimo Pyramidon kak preizkiišeno sredstvo. Pogosto sem čiio od znancov, da njim Pyramidon ne pomagao i če sem se te podrobnej zanimao za vzrok, sem najšeo, da je resan vzeo kakšo belo tableto, štero so njemi podteknili kak BPyramidon", ka je pa v istini ne bila. Zato pa vse čtevce opominam na to, da je samo tisti pravi Pyra-midon, ki se lehko spozna po Bayerovom križi, šteri je vtisnjeni na vsako tableto. Če maš, dragi čtevec, pa svoj slab den, se zmisli na to, da se ti za-volo toga ne trbe več mučiti. 62 Ofilas je n-.qi.str. pod S. Br. 6704 od 1. III. 1935. 2. Imeniivanje Obal Bele za vladnoga komisara Slov. krajine, toga sestanek z vodi-teli naroda, z duhovščinov v Beltincih na župnišči pri go-stoliibnom plebanoši, pokoj-nom Kuhar Števani. Obalovo veliko spravišče v Beltincih, štero so pa narodnjaki razbili i Obalova pritožba na višjo cerkveno oblast v Somboteli proti Klekl Jožefi, da je on dao spravišče razbiti. 3. Kleklna pozove Be-rinkey minist. predsednik v Pešto na pogajanje .. . Osta-nejo doma, a se njim po nekom vladnom kuriri ponuja 500.000 Kron za odkiip Novin. 24. dec. prišle v Slov. krajino pod Ju-rišičem jugoslovanske čete. Napad od vogrskestrani, bojna v Soboti, vlovlenje Godine i tovarišov, toga jutiaško oslobod-jenje .. . Mučeništvo Godinove domače hiše. 4. Cerkveni obisk g. grofa Mikeš Janoša, sombotelskoga piišpeka v Slov.krajini. Dogodki v Soboti i na Tišini... Glasna manifestacija v Črensovcih. Bojkot v Turnišči. .. Beltinci od-klonili obisk. Posebna audencija Klekl Jožefa, pri Prezvišenom. 5. Grofa Mikeša vlovijo, Slovenci za njegovo osloboditev... 6. Klekl odklonijo od Zalavske županije ponujene menjšin-ske pravice. 7. Spravišče voditelov naroda pri Klekl Jožefi v Črensovcih, naj se izjavijo, ali so za Madjarsko ali ne. Soglasno so sklenoli, da so za Jugoslavijo, a če bi po mirovnoj pogodbi prišli pod Madjarsko, zahtevajo popolno autonomijo za Slov. krajino pod varstvom Zveze narodov. Zastopnik madjarske oblasti je viinej čakao na sklep velevažnoga spravišča i je po obvestili sklepa potrt zapiisto zgodovinsko niso v Črensovah, ki bi jo ze zdavna morala naša oblast odkiipiti od lastnika Bedernjak Ivana. 8. Boljševizem se razglasi... Tkalec Viljem, boljševiški komisar za Slovensko krajino, zaplenitev Novin i Marijinoga Lista, izdaja bolševiških Novin.. . Smrtna nevarnost za Klekl Jožefa, ar ne šteo širiti boljševiških Novin. Bolševiške Novine neso mele več kak 38 naročniko v, Kleklnove pa 6200. Velika narodna zavest. 9. Bolševiki se ščejo polastiti zlatnine i srebrnine, tiidi cer-kvene. Slabo so obhodili pri Gradi . . . 10. Trdo ravnanje bolševikoy ... V Črensovcih na di!aj z puškami posiiišajo predgo .. . Duhovniki se ne smejo pokazati 63 na vulici. .. Vmešavajo se v cerkvene obrede i zahtevajo od duhovnika krstitela, na kakše ime naj krsti dete... Beli penez... Njihove odredbe... ,,Proletarje sveta združite se." 11. Divjanje boljševikov... Tiill Gezo, plebanoša na Gor-njem Siniki od oltara odvlečejo i zaprejo... Viijde njim g. dr. Rogač Franc, piišpekov tajnik na Semmering v Austriji... Pre-ganjanje Vadovič Rudolfa, tišinskoga i Klekl Jožefa, dolenskoga plebanoša, smrtna nevarnost za črensovskoga Kleklna ... Toga tretjeredniški pevski zbor kak zveza med prestrašenim narodom i njegovimi voditeli... Narod grozno trpi od nasilja... Svetit ne sme... Shajanje prepovedano... Prepovedi za alkohol... 12. Bolševiški komisar, Tkalec i zastopnik oblasti, dr. Ciganj, sreski načelnik v Beltincih pri Klekl Jožefi v Črensovcih pred revolucijov, ki so jo naredile Tkalcove naše domače čete proii vogrskoj boljševiškoj oblasti... Klekl zahteva sodelovanje z ju-goslovanskimi četami. .. Tkalec premagani, Republika: Slovenska Krajina je po treh dnevaj živlenja zakopana . . . 13. Preganjanje diihovnikov... Kiihar, Deli, Lejko bežijo z Beltinec,.. Kereszturi z Cankove, Vadovič z Tišine, Baša z Bo-gojine... Črensovskiva gospoda Čačiča i Haoka zgrabijo, sramo-tijo i v Lendavo odženejo... Kleklna na smrt lščejo... Njihov beg prek Miire. Naša zavedna mladina se zbira v legije... Določen den za napad bolševikov... Velika antanta ne dovoli... Beg dr. Ciganja, sreskoga načelnika prek Miire... Bela garda... Tkalec v Gleichenbergi... Maribori, LjubljanL, zbeži z eskortov vred k vodi Tisi i se bori z belimi proti rdečim v driižbi z dr. Cigan-jom... Sledkar se povrne v Slov. krajino, ga nabijejo, zaprejo, a z lendavske voze se po čiidnoj poti reši... njegovo počinjaje v Medjimurji pred bolševiškov vladov . . . 14. Prepad bolševiške oblasti... prihod jugoslovanskih čet... grozne rekviracije pred padcom rdečih... 15. Velikanski narodni tabor v Beltincih... 16. Nemiri do razmejitve i pri razmejitvi... nevarnosti i trplenje oba Kleklna... Trikratna smrtna nevarnost črensovskoga Kleklna po zaroti, ki pa se ne posrečila... Materina dužnost. Niedna mati, štera opaztije syojo doraščajočo hčer, ne spregledne onih znakov, ki razodevajo nastopajočo telovno zrelost: stopnjevana razdraženost ali nenavadna potreba po opori i naslonitvi pa nagla sprememba farbe lica. Ali je prav, da ptiščamo deco nepripravleno ? Nikak ne! Posebno nežnim deklicam strah lehko vnogo prizadene. Pravočasna i stvarna priprava na do-godek i njegovo enakomerno povrnitev je na vsaki način jako potrebna. Za-volo zdržavanja i zdiganja splošnoga počiitja se morajo med trajanjom pro-cesa vpoštevati predpisi higijene: nikše tesne obleke, pogosta menjaya perila, dnevno zviinešnje umivanje zajtra i večer (ne pa izpiranje) i za olajšavo nevol vzemi večkrat dnevno 1—2 tableti Pyramidona. To ščista neškodliyosredstvo odstrani tiidi krče v organizmi, ki povzročajo bolečine. Pyramidon se dobiv vseh lekarnaj, Vsaka Pyramidon tableta nosi v varstvo proti ponarejiivanji nam poznani Bayerov križ. 64 ASPIRIN- TABLETA ") 7. Desetletnica oslobod-jenja... temne, nevoščene sile na deli, a njihov peklenski namen se je vjalovo... To so kratko povedane točke, štere se morajo izde-lati, če ščemo dobiti točno sliko od zgodovine Slovenske krajine. Naj se vržejo naši mladi na te točke, naj je pre-študirajo, na lici mesta pre-iščejo i potem napišejo pod vodstvom starih, ki so s temi dogodki nesamo zvezani, nego bili središče teh dogodkov. S tern delom i s temi triidi napravijo svojemi narodi vekšo zasliigo i tiidi celoj državi, sebi pa vekšo čast, kak če bi še teliko shodov držali i na njih govorili jezerim pa jezerim z najvekšim odo- bravanjom. Fundament se mora čuvati, zapiiščina častivrednih borcov se mora poštiivati. Če se to dvoje ne z^odi, te naš kraj ravno tak ne bo meo možov, kak jih je ne mela Nola, šterosoRimlani podjarmili. Gda so najmre prišli zastopniki rimske oblasti v Nolo i tii dali vkiip-pozvati može Nolanske na spravišče, nieden ne je prišo. Pa kda pita odposlanec ritnske oblasti, pozvane uradnike: wpa ste po-zvali može na spravišče?* — so odgovorili pitani,"ka »neščo priti«. Hodimo po nje, pravi Rimlan. I pitani je pelajo na poko-pališče i tu na ves glas zovejo pokojne: ,,Možje nolanski, ho-dite na spravišče!" Se zna, ka se nieden ne geno. Pitani so nato Rimlani odgovorili: wČe bi mi meli može, ne bi prišli mi nikdar v vaše roke." Može bo naš narod samo tak meo, če bo mladina poštuvala stare borce za njegovo pravico. OhIjs )¦: roivstr. pod S. Br. 6701 od 1. 193S Precizni Tellus-kronometer elegantni model 1—211. Prva rata^Din 18O.- ostalo po Din 8O.-mesečno. FINE ŠVAJCARSKE VURE naravnost iz fabričkoga skladišča! Zakaj nosite slabe i poceni vlire, kda lejko dobiti prave precizne Tellus-kronometre z 20 letnov garancijov za jako niske cene, celo, če želejo diihovnik/, drž. sliižbe-nici, vučitelje, oficirje, žandarmi, fi-nanci itd. i na večmesečno odplačilo, če zahtevate še dnes brezplačnl ilustrirani katalog od TELLUS - ZAGREB, Karadžičeva 1-a. 65 ZahtevajteypUK;i BREZPLAČNI ^ CENIK Biid n-a z | Chrom anker lzyn K,mD.45.- v(jra Uin35i. Ista, pivo/rstna, 5 letno d brosta-nje Din. 60.- Ista pivovrsti.a z 2 zv^nčkoma 5 letno vura Ista bolše vrste Din. 60.- Ista bolše vrste, tenka Din. 95.- dobrOStanjC D. 76.- | 2-5 letno dobrost.inje. j A, KiHman, Maribor št. 4.| Na 1936. leto do sledeči bieiklini na skladišči pri Weissenstern trgovini v Dolnjoj Lendavi Puch, Styria, Durkopp, Elek-tra, VVitler, VVaffen, Feldpost, Stadion, Viktoria, Dirkalni venus, Kosmos, Marschall, VVanderer i Diamanti. Šivalni stroji Gritzner, Kaiser, Vesta, Neschi, Rast Gaser, Imam tudi male SINGER stroje malo rab-Iene, 1 levo ročni Singer za čevlare, GUMIJEdržim najbolše marke En-glcški Dunlop, Continental i Semnerit. C. kupce viudno zovem, da bi si po-^'ednoli m^je skladišče. Nevidni neprijatelje! Človeško zdravje je povsod v nevarnosti in sicer navadno najbole tam, kde si najmenje mislimo. Krivo bi bilo misliti, da smo obvarovani, če se izogiblemo vidnim nevarnostim. Večino betegov najmre prenašajo i povzro-čajo jako ma!e stvari, bacili ali bakterije zvane, štere so prostim očem ne-vidne i je lehko opazimo komaj ob vnogokratnom mikroskopičnom pove-čanji. Z vsakim vdihom v velikih vnožinaj vderejo v organizem, kde pod gvišnimi pogoji povzročajo žmetne betege, ki jili nemremo spoznati včasi po okuženji, nego se dostakrat lehko ugotovijo komaj di<¦> itipunoma nove vzorce ši fa, kamgarna, ševjota, mel- ^-' to>;a i hlačevine za moško obleko i se osvedočite od ogromne izbere i jako zni-žjtie cene. Vzorci i velki ilustrirani cenik brezplačno! Hu«J(š: (živ. i kram.) 10. marc, 5. jul., 19. augusta, 5. oktobra. Križevci: (živ. i kram.) 16. apr., 4. jun., i 27. okt, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Če spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvešo soboto, Kuzma: (kram.) na Križni četrtek. Krog: (kram.) 4. maja. Martjanci: (živ. i kram.) 6. maja, 6. augusta, 23. oktobra. Sobota: Prvi pond. januara ži- vinsko senje, prvi pond. febr. živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond1 maja živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. aug. živ. i kram., prvi pond. sept. živ., 15. okt. živ. i kram., prvi pond. nov. živ., 6. dec. živ. i kram. Čespadne na prvi pondelek sve-tek, se vrši senje na driigi den. Petrovci: (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. jul., 8. sept., 28. okt. Pužavci: (kram.) 13. julija. Puconci: (živ. i kram.) 28. maja, 10. jul., 10. sept., i 10. nov. Prosenjakovci: (živ. i kratn.) 15. marc, 16. jun., 2. sept. i 28. nov. Rakičan: (živ.) 26. marca, v tork pred Risali, 2. julija, 16. aug. 1 8. oktobra. Selo: (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Bedenik: (kram.) pred pe-pelnicov, po postni kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenski kva-traj i pred koledi vsikdar v pond. Sv. Sebeštjan: (kram.) 20. jan,, 2 nedele po viizmi, 15. junija i 21. decembra. Tišina: (živ. i kram.) 10. aprila i 7. septembra. 68 C I P E L E moške iz kravjega ledra 69 Din. moške iz čarnoga boksa 88 Din. deteče 20 Din. ženske iz čarnoga boksa 65 Din. Velki llustrlrani cenlk I vzorcl kSenkl! Turnišče: (živ. i kram.) v četrtek pred cvetnov nedelov, drugi pond. po Vuzmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Vel. mešov, driigi den po Ma-loj meši, 4. okt. i vsaki četrtek svinjsko senje. Či spadne velko senje na četrtek, te svinjsko senje eden den sledi. Srez Ljutomer. Ljutomer; Živinsko senje 14. jan. 8. aprila, 10. junija, 8. julija, 12. aug., 12. nov., kram. i živinsko senje: 11. febr., 11 marca, 13. maja; (ttidi konjsko), 16. sept., 17. dec; samo konjsko i živ. senje: 14. oktobra. Cven: 7. septembra. Gornja Radgona: 3. februara, 25. maja, 10. aug., 15. novembra. Negova: 8. septembra. Sv. Peter: 17. januara, (29. jun.), 30. jimija, 21. septembra. Sv. Križ: PondeUk po tihoj ne-deli, 3. maja, 26 julija, 6. nov. Maia Nedelia: Četrtek pred ne-delov Sv. Trojstva, 21. ckt. Veržej: 6. maja, 29. sept., 30. nov. Sv. Duh: 24. augusta, 13. dec. Medjimurje. Čakovec: Oetni pond., 29. jun. 13. aug., 3. okt., 25. novembra. Draškovec: V s^edo po Jiirjovom. 7. i 16. aug., 11. novembra. Kotoriba: 9. marca, 27. junija, 30. septembra, 30. novembra. Nedeljišče: 15. junija, pondelek po angel. nedeli. Prelog: Risalski tork, pondelek po jakobovom. Razkriž: 19. maja, 24. jun.. 10. aug., i v sredo po beloj nedeli, 69 TRGOVSKI DOM STERMECKI - CELJE &. 306 TVORNICA RUBLJA I ODELA Trgovina ustanovl. 1849 ŽELEZO. Švcd niajjnet occl BLAGO IZ OCELA, obželenje, zgradb, škeri vsake vrste, železni irami, gotovi šparhati za v steno vzidati, Trboveljski portlandcementl-a, vapno, nadale šivalni mašini, bi-ciklini kak tiidi mašin za F slamo rezati i repo sekati, pliigi se najfalej dobijo v trgovini z železom pri Jurij Tomka v Dolnjoj Lendavi Čevlari, sotlari, lastniki mli-nov i mlatilnih mašinov! i to dvoje vkiip spada, ar je to staro podjetje poznano po celom Prekmurji i če Vam trebe usnje ali ščete odati sirove kože, se zglasite samo pri Bader Hennani. Bader Herman trgovina z usnjem, DOL. LENDAVA i TURNIŠČE (Ksrikova hiša) Kalman Payel k r o j a č D. Lendava, gl. ul. 66. Ma v zalogi vsakše vrste gotove moške i ženske obleke, male obleke za deco, vsakše vrste kape, itd. po najnižišoj ceni. Sprejmejo se vsakovrstne obleke na mero. Obiskiije ttidi sejme. Dobro blago i po ceni. > < Robače za delo, svetešnje i za šport, kak i vse rnoško i žensko | blago iz platna, cefira, oks-\ forda. batista, svsle i šifona, |i kak i toplo zimsko moško ,5 i žensko triko blago. pošle po jako zniženoj ceni CELJE št 306 Velki ilustrirani cenik brezplačno! Ka ne odgovarja, se zamenja ali se vrnejo penezi! I ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI nalagajo svoje prišparane peneze varno pri KMEČKOJ POSOJILNiCl v SOBOTI Cerkvena cesta št. 5. Telefon St. 62. V lastnoj hiši prek od s. dnije. Ček. rac. 15 229. Kmetje, ta kasa je vaša, zato se je posliižiijte i jo tiidi nripora-čajte drugim. - Hranilne vloge sprejema od vsnkoga na hrani:ne knjižice ali tekoči račun ino je obrestiije najbole. - Hranilne v3o-ge znašajo do zdaj prek 7.500.000 D;n. Za te vloge je pa do-broga stanja poleg hiše zdaj 65 000 000 Din, - Letni promet znaša 10 000 000 Din. NOVE VLOGE SE VSAKI ČAS IZPLAČAJO. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulaciio i tiidi na tekoči račun na več let na dužna pisma, po najnižišoj obrestnoj meri. Rentni davek od penez plača Posojilnica SRma. - Kmetje, obrt-niki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te kase, štera podpira v stiski naše liidstvo. !! Pridite v svoj dom, gde te posluženi po svojoj voli !! Za čiščenje krvi rabite ,,Planinka-čaj-Bahovec" Gotovo je že vnogim znano i se nikdar ne da zadosta toplo priporo-čati, ka se morajo človečemi teli od časa do časa, posebno na sprotoletje z naravnim zdravlenjom dcdevati takše snovi, štere telo očistijo razpad-kov i obnovijo krv. Da pa napravite tak krv kak najbole friško, pijte po lekarnari Mr. L. Bahovec v Ljubljani,sestavleni, krv osvežiijoči i krv čistilni ,,PLANINKA"-čaj, šteri je najuspešnejše preizkiišeni. Kak razvfdimo že iz imena, je ,,PLANINKA"-čaj sestayleni po ve-čini iz planinskih zdravilnih zelišč. Posebno je skrblivo izbrani čas trga-nja poedinih zelišč, ar ne je vseedno, v šterom letnom časi se zelišča nabirajo, Zdravilna zelišča, štera se niicajo za sestavo krv osvežiijočega i kry čistečega ,,PLANINKA"-čaja, se najmre nabirajo v onom časi, kda se v njih nahajajo zdravilni soki v najvekšoj meri. Kak bcmo iz odspodi napisanoga včasi razyidili, se ,,PLANINKA"-čaj zavolo svoje sestave i zavolo zdravilnih snovi zelišč z u-spehom lehko rabi pri slede-čij betegaj: pri zaprtjl, pri slaboj prebavi, pri naduvanji tela zavolo črevnih plinov, pri slabom deluvanji črev, pri betegaj jeter i žuča i pri žučnom kamli, pri hemoroidih (zlatoj žili), pri prekmernoj debelosti, pri različnih kožnih betegaj kak pri mozolaj, spiiš-čajih i, t. d. pri povapnenji žil. Da se ognete vsem teni betegom i se lehko veselite stalnoga zdravja, je pametno i se ysakomi vsikdar pripo-rača, da se vsako leto vrači skoz 6—12 tjednov s „Planinka"-čajom Bahovec, šteri je po večini sestavleni iz najbolših zdravilnih pla-ninskih zelišč. Zahtevlite v apotekaj iz-kliično nP 1 a n i n k aa-čaj Bahovec v dol zapečatenih paketaj z napisom proizvajalca LEKARNA Mr. L. BAHOVEC, LJUBLJANA. Reg. Sp, br. 2834 od 23 I. 1935 T0VARf1APECILA-in-08LEH CELJE št. 306. 76, 90, 98 Din obleka 260, 265, 280 Din plašči 58, 66 Din suknje 33, 42 Din bluze Pišite včasi po velki ilustrirani cenik i najmo-dernejše vzorce, štere dobite brezplačno! Jeli se pliicni betegi dajo ozdraviti? S tem pitanjom se muči jo vsi, ki trpijo na astmi, katari pliični vršičkov, zastarelom kašli i zasli-njenosti, dugotrpečoj zamuknjenosti i gripi, z šteri betegov so se do etimao ne mogli zvračiiti. Vsi lej betežniki dobijo od nas edno ŠENKANO KNIGO S KEJPAMI, šteroje eden imenitnidoktor, bivšišef zavoda za fizenkuru spisao: Dr. nied. Guttman ,,Jeli se plučni betegi dajo zvračiti?" Vsakomi betežniki tak priliko poniidimo, da spozna svoj beteg, i kak se naj te vrači. Zato smo se odločili, da vsakomi to knigo brezplačno i brez poštni stroškov pošlemo,šteri de je na ednoj karti (frankirano z 175 Din.) proso od Puhlmann & Co., Berlin 408. Miiggelstrasse 25-25a. Za gospe i gospodične velka izbera krasno izdelanih oblek ori Thierrv-ov Balzam edino pravi samo po zakonsko zaščitenim Pečatom ,,Zelena apatica" i ime Thierry. Brzojavni naslov: Th 'erry -Preg-ada. Te Thierry-ov Balzam je napravleni iz zdravilne trave i že več desetin let ga narod niica pri slaboj prebavi, podrigavanji, žgaravici, napinjanji, pomenjkanji teka, krčaj v želodci, bolennaj v črevi i proti driski. Nadale pri mučnini, onemoglosti, omedlevici i pri dečinskih betegaj. Narod ga niica proti zoboboli, razredčeno^a z mlačnov vodov za grgranje, pri bolezni viist i grla, nazadnje za olejšanje bolečin i trganja. Thierry-ov Balzam je poznani že več let tiidi v ino- zemstvi kak razkiiževalno sredstvo. Thierry-ov Balzam se dobi v apotekaj; mali gla- žek 10 Din, veliki specialni 50 Din, a gde ga nedobite v gori označenim zaščitenim pečatom, naročite si ga nšravnost od: Lekarne Angela Čuvara Adolf-a pl. Thierry-a nasled. Pregrada, Br. 48. (via Zagreb), Savska Banovina. Cene Thierry-Balzama skiipno z ovojom i s poštninov: 6 glažki: Din 60*— 12 glažki: Din 108— 24 glažki: Din 192-— 36 glaži: Din 2701— 1 velka posebna kanta Din 55'— 2 veliki specialni glaži: Din 100 —. Pri vekšoj narofnini znaten popiist! Pošle sepopovzetji ali padase penezpošlenaprej. JEDINO PRAVI BALZAM IZ LJEKARNE KANGJELU ČUVARU THIERRY,PREGRADA. (JUGOSLAVIJA). To je zaščitni znak pravoga Thierry balžama. Čuvajte se ponarejanj. Oglas po uver. Min. Nar. Zdr. i Soc. pol. S. br. 12947 od 7. VI. 1934. Thierry-ova Centifolijska mast Prz.nasl,: Thierry-Pregrada. (mast za rane) je edino prava, samo po zakonsko zaščitenim znakom kri-ža z zavitov kačov, v sredini križa roža Centifolije. Ta Thierry-ova mast iz Centifolije je mast, ki lejša bolečino, vleče iz rane nečistobo, poinore kaserana zaceh, vtiša razne bolečine i se priporoča pri naj-različnejših ranah, ar je razkiiževalno sredstvo, štero je kak antiseptikum i desinficiens že leta tii i v inozemstvi poznano. Thierry-ova mast iz Centifolije se dobi v apo- tekaj, a gde je ne dobite z gori omenjenov za- varvanov niarkov, naročite jo naravnoč od: Lekarne Angela Čuvara Adolf-a pl. Thierry-a nasled. Pregrada, Br. 48. (via Zagreb), Sav. Banovina. CeneThierry-oye masti skiipno z ovojom i poštninoy: 4 lončki Din 48—, 6 lončkov Din66'—, 12 lončkov Din 114-—, 24 lončkov Din 180 -. Pri vekšoj naročnini znaten popiist! Pošle se po povzelji ali da se penez pošle naprej 'To.:je zaščitni^ziiak pravoga Thierry Oglaspo uver. Min. Nar. Zdr. iSoc. pol. S. br. 12948. od7. VI, 1934 masti. Čuvajte se porarejanj- V Sest velkij istin v glazbi Či ste ne goslar, ščete igrati! od Din 6O. 1) Ona oplemeniti diišo 2) Razvedriije čiite 3) Pa pamet bistri. 4) Prijetne nas včini v driištvi. 5) Da po njoj pozabimo na bridkosti i razočaranje G) Sliiži kak prijateo. Dobro glazbilo je teda prijateo v celom živlenji, odrasli kak tiidi deca se lehko brez vučitela z leh-kotov navčijo igrati na šteromšte glazbili, ar svet-ska firma glazbil Meinel & Herold pošle vsakomi brezplačno učno knižico »Kak posta- nem dober goslar." Glaz- bilo dobite najfalejše štero se kiipiije tiarav-nost od tvornice, to je od njenoga skladišča III Ci ste goslar, bole ščete igrati! kšenki od Din 59.— j a m s t v o daje tvrdka za vsako glazbilo, štero dobite na 8 dni na probo. dobite na prošnjo lepi ilustrirani cenik, naročite si ga na karti od firme: Dopuščena izmena! MEINEL & HEROLD d. s o j.ski. tvornice glazbil i harmonik MARIBOR št. 217. Ppšilatelj o J* o c u - L e g w C8 CO Q, C o - > « v Q Elegantni i šparavni gospodje naročajo svojo obleko zraven "7\ v fabriki, z jako bogatov izberov! I \ 210 Din obleka iz hlačevine j 264 Din obleka iz meltona 2 499 Din obleka iz kamgarna 200 Din kratki zimski kaput 370 Din dugi zimski kaput 280 Din hubertus 215 Din gumijasli kaput 70, 95, 130, 180 Din obleč za dečke DOM TVDH1ICA-RUBL3A I-ODELA CEUE št. 306. PiŠite včasi po vzorce i velki ilustrirani cenik! Zahtevajte BREZPLACNO i POŠTNINE PROSTO velki ilustrirani cenik za viire, zlatnino i srebrnino od svetovno znane firme H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 895. Lastna fabrika vor na Švicarskom. Čudili se bodete nizkimcenam! Žepne vore že od D.35.-naprej. Biidilke že od Din. 44.- nadale i vore na roko od Din. 98,- Za vse pismena garancija! ! Pazite! Gospodinje, snehe, matere! Dugi zimski večeri so tii. Ali ste si že naročili perje ? Če nej, pridite v trgovino Kocet Iv.niii. Crensovci. V toj trgovini dobite naj-bolše i najfalejše perje. Zviin toga pa dobite vso špecerijsko blago, kak tiidi vso ž e 1 e z n i n o, leder, podplate, deske i vse, ka potrebiijete! ,,NIBOL" tablete-Bahovec jemlemo pri obolelosti zavolo prehlada, kak i pri gripi, pri trganji v kotrigaj, pri bolečinaj v gležnjaj pri glavo-i zoboboli. Ravnotak včiinejo bolečine pri reumi, protini i išiaši. Zahtevajte v lekarnaj izrečno prave ,,NIBOL" tablete-Bahovec v original-nih glažkaj po Din 20- i Din 34-znapisom proizvajalca : Apoteka Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana, kiVam na zahtevo brezplačno pošle poučno obširno brošuro za betežnike. Reg, s, br, i78ie od 24, vi. 1935. PROTI OBOLENJU VSLED SEČNE KISLINE NIBOL IZVLEČEK NAJNOVEJŠEGA SUKANOGA CENIKA "^ 38, 40 Din 12.50, 16 Din 14, 7 Din 2, 4 Din 8, 14 Din 13 Din 44 55 Din 28 32 Din 52, 65 Din 11, 24, 33 Din 14, kJ0, 21Din par 10 25,3.50,5 25 D TOVARNA SPODNJEGA I GORNJEGA OBLEČA TRGOVSKI DOM - STERMECKI CELJE št. 306. Ka ne odgovarja, se lejko znamenja ! Cene izredno nizke ! Izbera ogromna ! Y domovini ročni harmonik, v nemškom Klingenthali, že prek 40 let stoji velika svetska fabrika muzikalni inštrumentov Meinel i Herold, štera prinas ma oddavno podriižnico. Njene harmonike od navadne i bogše sorte notri do najbogših zgotovleni kromatični umetniŠki inštru- mentov, se na celom sveti za najbogše računajo i cene so jakb nisike, ar pri njej se kupi naravnoč z fabrike ali z fabričnoga skladišča. Dve velevaž-nivi novosti v gradbi harmonik. 1. Vse naše kromatične piano (klavir) harmonike so cpremlene s novimi gla-sovi, šteri so briišeni po dužini. (Dozdaj so se briisili poprek). To je ncni z patentom zavarvani način izde-lavanja glasov. Tej glasi se nemrejo po-Ireti, so jako zvočni i zviinredno lehko odgovarjajo. — 2. Vse naše štiri- i pet-vrstne krom. harmonike so opremlene z novov melodijskov jeklenov klavijaturov (notrašnjost prijemalke, štera je naŠ lastni patent). Velka prednost jeklene klavijature obstoji v tom, ka je pritisk tipk v vseh vrstah vednaki i zvttn-redno lehek. Pri driigih harmonikah z Jesenov klavijafurov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i v nadalnih vrstah vsikdar bole žmeten, ka jako ovira pri igranji, — Velko preberanje najdete v velkom ceniki, vu šterom so vsa najinteresantnejša nova dela za najti na poli izdelanja moderni ročni harmonik. Cenik vam brezplačno pošle firma MEINEL & HEROLD, SKL. TVORNICE GLASBENIH INŠTRUMENTOV MARIBOR ŠT. 217.