Za poduk in kratek eas. V [»orizemcljskcm Riinu. (1'išc Fr. Kovačič.i (Dalje.) V koln, ki ga delata Apijeva in ardcalinska cesla, hc že začenjajo pod zemljo kalakombc s\r. Ralbine, ki so pa deloma že zasule in torej nepristopne. Tukaj je stala nekdaj cerkev sv. Halbine, okoli nje pa dišeči vrlovi, kjer so prvi kristijani nabirali cvelliec za grobove svojih rajnih. Dandanes je tukaj vinograd, od cerkve jc ostalo le malo razvalin. Še nekaj minot, pa smo pri vhodu v Kalislove katakombe. Varstvo nad njimi je izročono Irapistom, ki imajo tukaj svoj samostan in plujcem razkazujejo kalakombe. Pojdi, dragi bralec, z inenoj v ta čudai podzemeljski svet! Globoko v zemljo naju peljejo stopnice v hladne, lemne hodnike, kamor še nikdar ni prisvelilo solnce. Otožno -brli sveča in narn kaže pot med samimi grobovi, zamolklo bobnijo koraki, ker pod narni in nad nami je vse votlo. Kakor nalašč je vstvarjeno rimsko llo za katakombe. — Kjer dandanes stoji Rim, so v davnih časih razsajale ognjene sile, hribi so bruhali ogenj iz sebe, zatorej je prsl okoli Riina podobna zdrobIjeni, prežgani kavi. Lahko se da kopati, drži trdno kakor zid in vleče mokroto v sebe kakor pesek. — V tej zemlji so slari kristijani delali svoje grobove. Paganski Rimljani so svoje mrtve sežigali in pepel v posodah shranjevali v dragocenih, lempljem podobnih grobovih. Kristijani pa, ki so vedeli, da so naša telesa tempelj božji, da se telo kakor seme izroči le za nekaj časa maleri zemlji, so svoje rajne pokapali. Njihovi grobovi pa niso kakor naši, ampak kakor je bil Zveličarjev grob v skalo vsekan, tako so tudi prvi kristijani pod zemljo napravili hodnike in v stenah izdolbli ležišča za mrličo. (irobovi so kakor poliee drug nad drugim, vsakemu je odmerjeno le toliko prostora, kolikor je bilo ravno potrebno za dotičnega mrliča. Na oglih so navadno manjše jamice za pokapanje otrok. Mrliea so zavili v platno, večkrat tudi mazilili in ga položili v izdolbino, potem pa odprtino zazidali. Vkljub neštevilnim grobovom ni bilo v kalakorabah nikakšnega smradu. Mučencem in drugim imenilnim osebam so odmenili ludi več prostora. Tako nahajamo v katakombah kapelam slične prostore, kjer so ob času preganjanja tudi res opravljali sv. opravilo. — Ko so v Rimu padli prvi mučenci za kršeansko vero, so jih imoviti krislijani z velikim spoštovanjem pokopali na svojih zemljiščih, potem so pa tudi druge pokapali okoli njih. Tako so vedno dalje kopali in na ta način so nastali neizmerni podzemeljski prostori, ki se na milje daleč raztezajo. Kako čuden svet je v leh prostorili! Kakor v meslih teko ulice na vse strani, tako so.tukaj vse križem izprepleteni hodniki. Kdor ni vešč, bi se izgubil, da ne bi nikdar veu prišel na svetlo. Kakor.po mcslih zidajo hiSe na veu nadstropij, Utko ludi v katakombah stoji jedno nadstropje nad drugim, v nekaterih kalakombah so Iri, šliri da, celo pet nadstropij, do 28 melrov globoko pod zemljo. lloeni možje so premerili te prostore; ko bi kdo vse katakombe združil in bi se po njih vozil z železnico, potrcboval bi dva dni, če bi liotel videli vse hodnike. V teh prostorih je okoli šliri milijone grobov, pa še ni vse preiskano. Radoveden čitatelj rae bo morda vprašal, kako so mogli prvi kristijani izkopati tako velikanske proslore, da jih neverniki niso zasačili pri delu V Tako vpraša marsikaleri ptujec, ki pride v Rim, toda odgovor je lahek. Nikakor ne smenio misliti, da \c preganjanjc kristijanov vedno trpelo. Nekateri cesarji so krislijanc puslili pri miru in če so jih tudi njihovi nameslniki preganjali po drugih deželah, v Rimu so iineli mir včasih po 10, 20, celo 40 let. V lem času so lahku delali v katakombah in jih nikdo ni molil. Drugič pa — in to je poglavilno — je bila rimska poslava jako natančna in je ostro prepovedovala skrunili počivališča rajnih. Rimljanom, dasi so bi!i pagani, so bila počivališča sveta mesla. C.elo hudodelniki, ki so bili s smrtjo kaznovani, so dobili svoj grob, kateirga ni smel nihče moliti. — Rimska postava je dovoljevala, da so se zlasli ubožnejši Ijudje zbirali v pogrebna društva; vsak je plačal nekaj v skupno blagajnico, potem so mu pa oskrbeli dostojen pokop. S to postavo so se okorislili tudi kristijani. Trebalo je le naznaniti državni oblasti, da se je ustanovilo pogrebno društvo pod tem ali onim imenom, pa je bilo dovolj. V življenju mučencev beremo večkrat, da so kristijani pobrali mrtve ostanke in jih dostojno shrcnili, pa jim nikdo ni za to nič žalega storil. Pokapanje mrličev je bilo pri Rimljanih sveta dolžnost. S početka pa je katakombe varovala tudi lastninska pravica. Imoviti kristijani so dali svoje zemljišče za pokapanje svojih bratov, in če so lastniki pustili kopati na svojem zcmljišču, kaj to druge briga? Toda, ko je začelo preganjanje hujše besneti, vse postave in pravice niso nič pomagale. V mirnih časih so se kristijani v zasebnih hišah shajali k službi božji; ko se je pa začelo preganjanje in v mestu niso bili več varni, tedaj so se v kalakombah shajali. Toda rimski cesarji so kmalu prepovedali, da se ne smejo shajati v katakombah, ko pa lo ni nič pomagalo, so katakombe zaplenili in zaprli. A krislijani so imeli skrivne uhode in so se vkljub temu zbirali na grobovih svojih rajnih. Večkrat jih je paganska drhal napadla v katakombah in mnogi so našli ondi mučeniško smrt. — Posebno na smrtni dan imenitnih mučencev, so se v velikem številu zbirali na njihovih grobovih in opravljali službo božjo. (Dalje prih.) Smešnica. Oče vpraša učitelja: »Kako se pa kaj moj sinek v šoli uči?« — Učitelj: Še velja; pa glave nima!« — Oče: Kaj, glave nima? Ali jo je zgubil?