Stran 406.
Kmetijstvo.
Združena kmetija.
Za vsak sodni okraj ustanoviti se ima obligatorna kmetska zadruga in za vso provincijo jedna. To se zgodi pa še le tedaj, kadar dotični deželni zbor sklene vršilni zakon. Deželni zbori imajo tudi sklepati o nekih podrobnostih kakor, če naj se tudi take občinske zadruge snujejo, ali se morajo bajtarji in veleposestniki kot udje udeležiti te organizacije itd.
Smoter teh kmetskih zadrug je, da pomagajo povzdigniti kmeta nravstveno in gmotno na boljše, da negujejo zadružnega duha, da se kmetje mej sabo poučujejo, podpirajo, da si vzdržijo stanovsko zavest, da branijo svoje stanovske in gospodarske koristi proti drugim stanovom, oziroma jim iste spravljajo v spomin. *(Naše gospodarstvo vse nivelira in s kako zvanimi stanovi srednjega veka je pri kraji).
Posamezna bi bila naloga teh zadrug: prodaja poljedelskih pridelkov na ponudbo in na račun zadružnikov, komisionelni nakup stvari, ki jih kmetija rabi, nakup poljedelskih  strojev, ustanavljanje in pospeševanje
Stran 407.
pridobivnih in gospodarskih zadrug v prilog naprave zadružnih magacinov za shrambo poljedelskih produktov, ustanavljanje zadružnih hranilnic, posojilnic v prilog osebnega in menjiškega kredita, posredovanje komertacije nezdravih hipotečnih posojil, uravnava vsega zavarovanja, sodelovanje pri izpeljavi kulture!aih, kmetijo zadevajočih zakonov, pospeševanje poljedelskega pouka, posredovanje prilik za delo poljedelskih delavcev, posredovanje pravdnega zastopstva. (Advokatje so fevdalcem jako nepriljubljeni ljudje). Te zadruge kmetov imajo po tem načrtu oddajati mnenja o poljedelsko-kulturelnih vprašanjih deželnim in državnim zastopstvom in uradom, osobito glede vprašanj subvencije in melioriacije.
Stroški teh zadrug se pokrijejo po doneskih zadružnikov, ki se z davkom iztirjajo in imajo isto prednost, kakor davki. Deželna postavodaja določuje visokosti teh doneskov. Vlada ima zastopstvo v teh zadrugah ter nadzorstvo. (Torej drž. socializem na kmetiji).
Tako misli avstrijska fevdaliteta kmeta organizirati, to je ona velika agrarna reforma, katero oznanjajo zadnja leta, in katero že zdaj poljedelski ministri gmotno podpirajo. Te zadruge imajo skupno delati z že obstoječimi zadružnimi kmečkimi posojilnicami. Dr. ErtI pravi: „In der landwirtschaftlichen Berufgenossenschaft muss die alte Wirtschaftsgemeinde in moderner Form wieder er-stehen. Dabei werden die Berufsgenossenschaften Hand in Hand mit den in ihrem Sprengel bestehenden und durch sie beeinflussten landwirtschaftlichen Wirtsschafts-genossenschaften zu wirken haben. Sie werden diese mit jenen ethischen Momenten gemeinwirtschaftlicher Anffas-sung auszustatten verneogen, welche deren Geschafts-betrieb uber den Gesicbtskreis eines gesellschaftlichen Privatunternehmens hinausheben. Ueberall macht sich heute das Streben geltend, eine Ordnung zwischen den privaten Bechten des einzelnen Wirtschaftes und dem Gesammtinteresse der Ailgemeinheit zu schaften. Die Berufsgenossenschaften in ihrer Verbindung mit den wirtschaftsgenossenschaftlichen Organismen werden dem Individum die freie Bethatigung belassen und nur ftir dieselbe durch Einfiigung von Zwischengliedern zwischen privatwirtschaftlichen und gemeinwirtschaftlichen Inte-ressen das Mass bestimmen8.
Tu ne moremo toliko pisati o tem, kako naša doba sodi o uravnavi gospodarstva, ali toliko je gotovo, da se najboljši agrarci v nemškem rajhu, ali na Francozkem, ali v Angliji ne vedo kam dati s temi vprašanji. — To je gotovo, da korporacija v vsem delu v gospodarsko razvitih državah sili na dan in tudi v kmetskem delu; ali dobro razviti drugi, neavstrijski kmetje so mnenja, da se ne da nič prehiteti in kmetija, ta glavna podlaga vsega gospodarstva ne v postavno šablono utesniti. Največje še oddaljen kmet od zadružnega gospodarenja, ki ima voditi v bodi kako že kolektivistično gospodarstvo; o kmetu je še vedno res, kar pravijo socialni demokrati, da je namreč „antikolektistika kmetska butica". Nemci v rajhu,   mej  katerimi imajo  agrarci  največ veljave v
državni vladi, si že 50 let ubijajo glave kako postaviti kmetijo na trdno podlago. Imajo zakon, ki pomaga velika posestva razkosati in takozvane „Bentengutera ustvarjati; država daje veliko denarja v namen, da se srednje kmetije ustanavljajo in zmanjšajo latifundije. Nemški kmet je v nekaterih krajih, kakor le mogoče, omikan in vender še ti Nemci avstrijskih Falkenhaynov ne posnemajo. Ertl piše nekje, da bo Avstrija, če se navedeni zakon uvede, prva, ki bo najmodernijšo in najboljšo agrarno reformo izvedla. — (Bože, kdaj je še Avstrija kaj naprednega ustvarila)!
Gotovo leži na roki, da korperirane kmetske družbe več uspehov dosežejo, ali le tedaj, če se tudi obdelovanje polja tako uvedejo, da se zbrišejo parcele, da se skupno polje skupno obdelava in skupno gospodari, dasi ni treba iti v komunizem ter se individualizem varuje. Vse kmetske komunistične družbe v Ameriki, v Avstraliji so čez nekaj časa šle na kant, in tudi če jih je kaka verska navdušenost vezala. In ti Američani se vender ne morejo prispodabljati Avstrijcem, o kateri omikanejši narodi pravijo: Halbasien! — Fevdalci uvidevajo, da je njihova vloga v gospodarstvu doigrana; slutijo pa, da gospodarstvo proste lastine in mašine vodi v neko združevanje. Socializem, kakor ga socialni demokrati razpravljajo, sovražijo iz vse duše kakor mi; ali nekak socializem, ki bi jih postavil za voditelje in reditelje zdajšnjega kmet-skega gospodarstva, to bi jim bilo prav. Kmeta odločiti od druzega gospodarstva, to bi jim bilo prav. Kmeta odločiti od druzega gospodarstva, stanovsko ga organizirati; za njega posebne postave dobiti, posebna učilišča in oni bi bili knjigovodje, voditelji te stanovske organizacije, tega kmetovanja! — S to organizacijo bi se meščanskim slojem najložje prišlo do tilnika. Kaj že pravi malo preodkritosrčni dr. Ertl: In der Berufgenossenschaft muss die alte Wirtschaftsgemeinde in moderner Form wieder erstehen!