List 29. rr v • lecaj XLVI1I i / in na r Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 ki četrt leta 1 gld. 10 kr Ljubljani 16. julija 1890 Obseg: Kreolin v vrtnarstvu, sadni mošt moten in kako ga čistiti, dopisi. — Novičar. Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. Bledica hruševega drevja Zakaj postane Vprašanja in odgovori Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nasi Gospodarske stvari. Kreolin vrtnarstvu. zadnji številki „Novic* popisujemo kreoliD kot Da přeženeš kaparje s trt in breskev, namaži konec oktobra ali o pričetku meseca novembra njih debla in veje povsod, koder se jih zajedalci drže. Kaparje na trti, to so samice, katere krijejo zalego, pa moraš z močnejšo kreolinovo vodo zatirati. pa sredstvo proti mnogoterim beleznim. Kreolin kakor trdi njegov iznajditelj gospod Zmerzlikar ima 5 Uši přeženeš z drevja z dunajskim kreolinovim tudi milom. Na pet litrov mlačne vode vzemi do deka veliko vrednost v vrtnarstvu On piše »m. : Da se mlado grama takega mila in na vsak liter te raztopine pol drevje obvaruje žlice kreolina. S to tekočino lahko ugonobiš tudi krvno zajcev, mažejo je uš, gosenice, razne hrošče, polže itd. z apnom, tolščobo, katranom itd. ; s tem mazanjem se imajo sedaj trtne škropilnice, bodo pa te gotovo še bolj Gospod Zmerzlikar je za škropljenje izumil pripravo katero kaže podoba 1. Po naših vinorodnih krajih, koder ugajale. pa luknicekoži za-mažejo, in drevje se vsled tega ne >3 v foiou tuga v debeli, vzameš u Crtica o kmetovalčevem izobraževanji. na en liter vode 5 navadnih žlic kreolina dobro in s tem opereš in utreš deblo , pa dobi drevesna lu-bad duh in okus da » se je noben zajec ne loti, ob enem pa ugonobiš vso zalego in činke raznih mr česov. Da (Konec.) Večkrat se čuje, da imajo vlastelji (veleposestniki) pri obširnih svojih posestvih mnogo več ugodnosti, tako da so z večimi podjetji ob pravilnem gospodarstvu združeni tudi veči dohodki. Toda ne smemo zabiti, da imajo tudi manjša posestva svoje dobrote, s katerimi se vlastelji ne morejo okoristiti; pač pa se lahko manjši gospodarji, če se združijo, dokopljejo do prednosti večih gospodarstev Mnoge mlekarske, sirarske in različne druge zadruge in društva » ki po nekaterih krajih pod dež Podoba kreolina ne izpere poškropi potem deblo še z beležem. Tudi stara debla je priporočeno iz-mivati s tako vodo, ker s tem ugonobiš vso zalego pod razpokano lubadjo. dobrim vodstvom tako blagodejno delujejo, porok so nam za to in kažejo jasno, da imajo kmetovalci še potov, da si izboljšajo svoj stan. Po nekaterih krajih z gotovih vzrokov nedostaje delavnih moči, ter so delavci zelo dragi, ali pa se celo delo pravi čas opraviti ne more. Zato si pomagajo vlastelji s kmetijskimi stroji. Manjši gospodar pa more storiti. Ako pa se združi več kmetovalcev, pride na enega malo stroškov, pa vendar mu opravi stroj vse delo. Najboljše bi bilo, ako kupi vodstvo krajnega kmetijskega društva toliko strojev, kolikor jih je za tist kraj treba, in društveniki jih proti malemu plačilu dobivajo v porabo. Će bi pa bili stroški za društvo preveliki, plačajo naj jih društveniki po razmerji svojih potreb. Nekaj let sem čuje se po deželi večkrat o brezvestnih agentih, ki vsiljujejo kmetovalcem slabe kmetijske stroje in, če ne gre drugače, pomajajo si tudi z goljufijo. Odškodovani kmetovalci si potem ne vedo pomagati. Vsega tega bi ne bilo treba. Kmetovalci naj se obrnejo do tajništva kmetijske družbe, in rado jim bode postreglo. Povedalo jim bode za poštene tovarnarje ali pa celo samo naročilo potrebnega orodja, in kmetovalci bodo imeli pri tem dvojen dobiček: 1.) dobili bodo gotovo dobro orodje in 2) mnogo ceneje, nego pa, če si ga sami naroče. Enako slabo godi se kmetovalcem pri prodaji svojih pridelkov. Zviti prekupci vedo vedno ubrati pravo pot, da potisnejo ceno pri pridelovalcih kolikor moči nizko, pri uživalcih pa jo poženo do skrajne visočine. In tako so odškodovani pridelovalci in uživalci ; masten dobiček pa spravljajo prekupci v svoje žepe. To se godi mnogokrat pri Kupčiji po deželi, po najmanjših trgih in mestih, pa tudi po svetovnih mestih po mejnarodnih trgih za kmetijske pridelke, koder se jim navadno tudi cena dela. Načini, s katerimi znajo te vrste ljudje tržno ceno zniževati in si blago zagotovljati, pretkani so res prav zvito. Kdor se želi o tem bolj natačno poučiti, pregleda naj nekoliko zadnje letnike „dunajskega kmetijskega lista". Toda to ni še vse, ko bi še vse blago prišlo med poštene ljudi bi še bilo. Ali mnogo se ga pokvari, zmeša, prenaredi in ponaredi. Ni čuda, da se potem pridelovalci pritožujejo zaradi nizkih cen svojih pridelkov, uživalci pa zaradi slabega blaga in slabega živeža sploh. Da se to prepreči, treba se bode kolikor moči med sabo pogajati društvom pridelovalcev in uživalcev, ne glede na prekupce.*) Pogajajo naj se tudi društva, a ne vedno posamezniki. S tem pa nikdar ni rečeno, naj se prosti medsebojni promet ustavi ; saj to sploh ni mogoče. A mnogokrat je ob velikih potrebščinah neprilično od posameznikov kupovati, dasi bi bilo ob sedanjih razmerah v gmotnem oziru ugodnejše. In kupci se obrnejo rajši do gotovih podjetnikov, kateri jim dajo zaželenega blaga ob določenih časih, določene množine in na določenih krajih. V takih slučajih ni vedno cena in kakovost, ampak mnogokrat točnost prva stvar. Vzgled nam je zalaganje c. in kr. vojne. Dasi bi bilo neposredno zalaganje vojne z živili po kmetovalcih cenejše in boljše, vendar se dosedanji vojni ministri zaradi manj priličnega nakupovanja niso mogli zadosti ogreti za to. Kmetovalci bi tej nepriliki kaj lahko od- *) Da tukaj ne mislim poštenega in potrebnega trgovskega stanu, pač mi ni treba še posebe poudarjati. pomogli. Vsak bi naznanil društvenemu vodstvu, oziro ma družbenemu odboru množino pridelkov, ki jih ima na prodaj, in društva bi potem lahko tekmovala pri do-bovah z vsakim podjetnikom. — Ravno taka je z drugimi društvi uživalcev in zasebniki, ki potrebujejo tega ali onega. Nič drugega bi ne bilo treba, nego obrniti se do kmetijske družbe, in postreglo bi se jim z najboljšim blagom. Pri tem bi mnogo bolje izhajali pridelovalci in uživalci, ker bi se dobiček, katerega sedaj spravljajo prekupci, porazdelil med obe stranki ; pri delovalci bi draže prodajali, uživalci ceneje kupovali. Korak dalje pa bi se storil, če bi se ustanovila zadružna, ali pa tudi deželna skladišča, kamor bi kmetovalci oddajali gotove svoje pridelke in bi prejeli, ako bi želeli, nekaj predplačila na svoje blago, dokler bi se ne prodalo. Po teh skladiščih razvrstilo bi se blago po kakovosti, in kupci bi kupovali blago prav po svoji volji. Vsakemu blagu poviša se z varnostjo vrednost prav zelo. Če človek ve, da mu je varno imetje, ali pa, da bode dobil odškodnino, ako ga zadene kaka nesreča : koliko laže, koliko mirneje mu je pri srci. Važnost različnih zavarovalnic je toraj očitna. Vsaka naprava za splošno korist je toliko boljša, kolikor veče ugodnosti ponuja onim, kateri se je hočejo poslužiti, in kolikor manj plačila zahteva za to. Mnogo zavarovalnic pa je v rokah kapitalistov. Toraj ima kapital tudi iz tega vira 8voj pritok. Denarja pa je od njega dobiti le pod trdimi pogoji. Poskušali so že po nekaterih krajih, iu sicer so z uspehom osnovali društvene zavarovalnice. Če primerjamo tako društveno, deželno ali državno zavarovalnico z navadnimi, pokaže se nam jasno nje prednost. Kakor se tam nabira denar v velike glavnice, katere potem iz nova izvabljajo iz ljudstva denarnih žrtev, ostajajo tukaj vsi preostanki doma. Zato se vplačila sčasoma lahko znižajo na najmanjše zneske, kar je gotovo zavarovancem v korist, ali pa he porabi denar pri upravi ter se zavarovancem znižajo davki. Na vsak način ostane vsa korist udeležencem. Posebno ugodne bi bile državne zavarovalnice, ker bi se zavarovalnina lahko pobirala z davki in bi vsa uprava silno malo stala. Zato naj bi država vsaj kako važnejše zavarovanje, na pr. prisilno zavarovanje proti ognju, vzela v svojo oskrbo. V obče manj važna zavarovanja oskrbujejo naj se prosto, saj tako za prosto ljudstvo niso posebne važnosti. Iz tega kratkega premišljevanja razvidimo, da bode le društvena podjetnost pravilno vzgojenega in pravilno izobraženega ljudstva prevladala kapitalizem, povečala ljudstvu dohodke in zmanjšala mu stroške. S tem se bodo gospodarske razmere izdatno izboljšale. Ljudstvo naj toraj ne trpi, da prihajajo tuji kapitalisti med nje ter si potem osvajajo vsa boljša podjetja, ljudstvo samo pa mora služiti. Ni nam vsak denar koristen, kateri pride med nas. Saj se da z dobro in pravilno osno- vanimi društvi jako mnogo doseči, in kmetijstvo, obrt • ^ * in trgovina, to bode ostalo pri srednjem stanu in pri domačem ljudstvu. Dobrim društvom pa je treba zdravih Ako si mošt uže presoel v prvič, pa je potem W - ™ J . -- ■ K ^ r^ — Œ 1 - r ' __. načel in trdne podloge že pri ustanovitvi, pri delovanji moten postal vsled drugega kipenja, čakaj, da pokipi » pa dobre, trde gotoviti povolj vanji društev, volj in V8trajnosti ? ko hočejo za- potem ga pa precej zopet pretoči. uspeh Seveda tu Le mislim o sno kakeršna so z večine delniška društva Ona so v rokah kapitalistov Naša društva pa naj bi Moten mošt očistiš z žolčem, t. j. z očiščenim klejem (limom), katerega sedaj lahko skoraj povsod dobiš. Dva Žolč ravno nasprotno delovala. Torej naj bi bila društva pri bi svoje pridelke bolj' tri grame žolči na en hektoliter zadostuje. delovalcev, osnovana zato da do dobro izperi, namakaj jo nekaj ur v kakem lonci, in spečavali da bi pridelki prihajali uživalcem pristni epokvarjeni v roke. To bi bilo zdravo načelo, pri ka terem n pitalizem" nima ničesar opraviti Pregledali smo ob kratkem kmetijske razmere in izpoznali, da je kmetijski stan jako važen, pa tudi jako težaven, da pravilno kmetovanje in gospodarjenje ni tako priprosto, kakor si marsikdo domišlja, da so sedanje sicer v moštu, potem jo pa pri ognji počasi popolnoma razstopi. Shlajeno kuhano žolč vlij v vino ter jo dobro premešaj. Žolč se spoji z čreslovino moštovo, skrkne, usede se na dno in potegne za seboj tudi vso drugo nesnago iz vina. Dostikrat ti pa tako čiščenje neče pomagati, in sicer zato ne, ker vinu nedostaje čreslovine. tem slučaji kupi v lekarni tanina in ga dodeni, predno čistiš razmere kmetijske slabe in da bode še nmogo dela 5 kake tri do štiri grame na hektoliter mošta osem do deset dni čez Če Da predno se povoljno urede Videli smo, da se mora kme tovalec mnogo učiti o gospodarstvu mnogo misliti in ne, poskusi o delati ter v vseh oče, toliko več se bode od nega naučil sin, kateri bode vsled tega toliko računiti. Mora pa tudi trdo in vstraj rečeh ščediti. Čim boljši gospodar laže izhajal pozneje pri izobraževanji pri delu Iskrena želja vsakega človekoljuba mora biti » da se tudi kmetijski stan kaj kmalu povzdignil do boljših razmer. A žele naj to sosebno in tudi kaj store kmetovalci sami. P oprimejo naj se krepko vsake ugodne prilike. Bog daj, da bi tudi te vrstice kaj pripomogle napredku ! se je učistil, ga pretoči moreš presoditi, ali ti je treba tanina ali najprvo očistiti eno steklenko mošta. Izkušnja ti potem pokaže, kaj bodeš naredil. Slišali smo naše gospodarje trditi, da ni dobro pretakati mošta, zlasti ne večkrat, ker itak ne kaj močni sadjevec s tem preveč slabimo. To nikakor ni res. Pretočen mošt ali pa pretočeno vino precej res nima dobrega okusa, pijača je prazna in plehka, a to je navidezno : čez kake tri ali štiri tedne i ko vino zopet ustanovi, pa se mu ne povrne prvotni okus, marveč F. postane zelo boljši. Mošt naj kipi v toplem prostoru, ki ima kakih 18 Celzijevih stopinj toplote, in precej, ko Bledica hruševega drevja. je prvo sod. Bledica po nekaterih krajih prav mnogo škoduje hruševemu drevju, zlasti pa pritliKavcem. burno kipenje ponehalo, pretoči ga v snažen božiči pretoči ga drugič in o veliki noči pa tretjič. Po leti ob košnji imel bodeš mošt, ki je boljša Proti tej bo- pijača nego žganje ali pa kaka vinska zavrelica od ka- lezni je prav dobro sredstvo škropljenje drevja z vodo, kega hrvaškega juda v kateri je bilo raztopljene 2 odstotka zelene galice. Zelena ali železna galica je žveplenokislo železo, katerega je v vsaki špecerijski prodajalni dobiti, ker ga rabijo čevljarji. Zelena galica je prav ceno. Škropiti je kake trikrat, in sicer zvečer, ko solnce zaide. Jeseni, ko listje odpade, pa gnoji takemu bolnemu drevju s straniškim gnojem, kateremu priaeneš blizu 1 odstotek železne galice. Sredstvo je neki jako gotovo, zato je tudi našim sadjarjem priporočamo. Ako pa bledica ni bolezen, ampak nasledek plitve in nerodovitne zemlje, ali pa so po- Ti rumeni črvi so ličinke od pokalice topli pomladi se škodovali korenine ogrci » pa seveda to sredstvo ni uspešno. V tem slučaji pa ne kaže drugega, nego zemljo zboljšati, oziroma zmenjati jo z drugo, in če so ogrci vzrok bledici, te škodljivce pridno zatirati. Zakaj postane sadni mošt ga čistiti. moten in kako Vprašanja in odgovori. Vprašanje 136. Na vrtu imam polno rumenih črvov, kateri mi salato izpodjedajo in katere pri nas imenujemo strune. Te strune izpodjedajo salato, dokler ne uvene. Svetujte mi, kako jih pokončati. (F. Odgovor : Prof. Erjavec piše to le o strunah pokalice plode in potem kmalu poginejo, a na njihovo mesto pridejo druge mlade, zato jih videvamo vse leto. Ličinke, katerim pravimo tudi strune, ker so tenke, trde in gladke, izpodjedajo vsakovrstne rastline. Struna raste prav počasi in živi gotovo več let, ali natanko se ne ve koliko. Dorasla preobrazi se pod zemljo v belo bubo ki ima črne oči in nad vsakim očesom po en rjav ro-žiček, a zakaj se okončuje v dva kratka repka. Vsem žužkojedim pticam gredo strune tako v slast, kakor po ? Sadni mošt postane moten ali zato, ker ni mogel dobni jim močni črvi » ali ker mrčes živi več ali menj popolnoma dokipeti, ali pa, ker je bil prepozno pretočen v zemlji skrit j ne morejo lehko do njega. Ako toraj (presnet) in se vsled tega ob toploti drožje dvigne ter povzroči novo kipenje. strune v kacem kraji delajo vidno škodo, je treba, da človek vzdigne roko na nje Okoli venočega stebla je * treba črve obrati in je kokošim ali pticam vreči v zo bani To delo lehko vsak otrok opravi. Ker so strune posebno v salato zaljublj ne bode napačno, ako štore pol orala, ter koliko kakeršne rabijo vrtnarji ali tala dobra taka škropil platnarji ? (A. v od salate razrežeš » na kosce in zvečer jih pomečeš po Odgo b.) gredicah, koder ti strune delajo kvaro. Drugo jutro po v Ljublj Modre galice doboste pri kmetijski družbi 1 g 1 e j kosce in ž njih oberi ličinke. Močno priporočajo bolj ker ste ud, po 31 kr Namesto sode je tudi prgo (oljnate preše) naj se razdrobi v majh 40 kr. do vzeti ugašenega apna. Taka škropilnica stoji gld 60 kr gld kosce lešnikove debelosti in potakne v zemljo Neki da prga močno vabi strune sebi se je nažrli, ker je za nje strup a te Meni poginejo, ako so se ta stvar ne in velike luknje, zato pa smete tekočino 100 litrov vode zdi nič prav verjetn mnogo. * pokušnja ni težka in ne stane porabili take tekočine Ker ima škropilnica precej goste padlo bode veliko tekočine na krompir, narediti, na pr. na Koliko bodete bolj redko kjg galice in apna vemo, ker nimamo nič izkušenj Kakih 500 litrov menimo bode zadostovalo Vprašanje 138. Imam tri leta staro junico ki se škropiti, škropite prav precej Ako hočete 4 tedne uže pred letom prvič otelila, sedaj se pa noče več po Uspeh, prosimo nam sporočite potem še enkrat čez 3 do jati Izkušal sem uže na vse načine, da se pojala a Vprašanje 141 prijeto škropilnico in bakreno ga je vse zastonj. Zdravnik mi je ukazal, dajati španskih lico nameravam ietos za poskušnjo škropiti tudi kromp muh a bilo peha Ali v este Vi kak pomoček ? potrebnega pouka kako močno in kolikokrat naj Odgovor: Ako je bil pri vaši junici uže kak živino-zdravnik (seveda resničen živinozdravnik, ne pa kak ma- zač), onda vam mi ne moremo dati boljšega sveta nego škropim? Moj krompir (ribničan) se vsako leto en mesec prezgodaj posuši, vsled česar ne odebeli prav. Istriji.) Odgovor: Ako imate trtno škropilnico (K. K škropite z on, zlasti ker je junico pregledal, kar nam ni mogoče. Da pa je sedaj junica jalova, pa se nam ne zdi prav nič čudno, ker je komaj dve leti stara se uže prvikrat otelila. Junico ste prezgodaj k biku gnali, sedaj pa imate dobiček. Morda je pa junica predobro krmljena, debela in ima spolovila z mastjo zalita, kar tudi provzroča ravno tisto tekočino kakor trte in tudi ravno tako ro pite pa dvakrat in sicer prvikrat precej t se začne bolezen kazati Vprašanje 142 Po mnogo kobilic , Šk predno pozneje. travnikih je vsako leto in diugič 3 do 4 ted naših letos jih je pa po nekaterih travnikih zlasti v Babiuem Dol za Javorskim jalovost. Če je res tako, krmite jo s takimi krmili, ki ne gredo v mast, ampak v meso, ter gonite jo pridno bi jih lahko z rokami grabil. Ene bilke in še več. Ljudstvo meni, da je glavn gričem toliko, da na pašo, da se izleta in izgubi nepotrebno maščobo. Na vaših vročih pašnikih se bode to i tako kmalu zgodilo. drži se jih po vzrok tej na- dlogi voda, ki večkrat poplavi Planinski log, in da je v plavji bilice so majh ga voda za sabo pušča, kobiličja zalega Ko Vprašanje 139. Avgusta meseca sem kupil kravo z bojimo se, da udarij delaj pa vendar znatno škodo in mladim mlekom stara je kakih 7 let, popolnoma zdrava Kako na njive, kadar bo trava pokošena in izvrstna za mleko. Ima redi ; breja pa to medlo sem kupil napako, da se ubranili teh škodljiva ? se nič ne v P.) medla je ostala. Sedaj je Odgovor zatiranji tega mrčesa nam ni prav nič mesecev, in smo jo na suho postavili, ko znanega, in tudi v nobeni kuj imela še en liter mleka. Pri nas iztakniti Našli nismo mogli ničesar navada, kravo pustiti smo sicer popisano kako je preganjati suho vsaj tri tedne pod otelitvijo, pravijo, da pride bolj ta nači velike trope kobilice selke, a malih kobilic ni moči na mleku Ali kak pomoček, tako kravo odebeliti, in gonobiti Mokrota ali je boljše, kravo molsti naj se poprej neha? ? dokler v ima kaj mleka, ali ljubi suha ne vpl nič tla pač > ke kobilica pa množitev kobilic množi se pospešuje bližava gozdov raz- Zalega kobilična je zelo občutij Odgovor: Ako je krava drugače res zdrava in dobro krmite jo in nadlo ekaj let, a prva huda zima uniči skoraj vse ) 8 se za nekaj let zgubi potem je zato medla, ker veliko molze 6 pa mleko izgubila, kmalu Vprašanje 143. Žlahtna vinska odebelila. Vsaj en od nas. Zelene vinske gorice trta jemlj slovo mesec pred otelitvijo naj krava stoji suha, in sicer zato, Po nekdaj toliko da pride tista krma, iz kažejo svoja rjava rebra katere bi drugače delala mleko, robidovj prijetnih prostorih se teletu v korist, in pa zato, ker drugače krava pri in praprot Ubogi bujno šopirita mi Dolenjci! Mnogi izku hodnjem teletu sama od sebe več mescev poprej pride a vedno sili iz tal šamo po pripravnih prostorih obdelati svet za košenice ob mleko Vprašanj kak pripomoček da praprot in zopet praprot Ali je zatrli 140 bral o škropljenji krompirja. Ker odgovoru na 104. vprašanje sem bivših vinogradih? (M praprot po naših, žalibog v C.) po nekaterih krajih uže prikazuje bolezen, Blagovolite odgovoriti, kje bi dobil modre galice Odgovor: Praprotov plevel je jako težko zatreti, zato mislim narediti poskušnjo, z vztrajnostjo in pridnostjo se da kaj doseči. Ker pra- sodo, in koliko moralo biti teh in pa prot toliko časa -----o-...... r- — v,«™ poganja , UUJVIOI JO aurouiud gurava, reči, da poškropim zato je važno ugonobiti korenino. Vsako praprotovo dokler je korenina zdrava rastlino morate toliko globoko odrezati, kolikor le gre, in sicer precej, kadar je mlado raslino zapaziti. Korenina taKO zatirane praproti počasi pogine, t. j. izgnije. Spominjamo se, da smo nekje brali, da se uspešno zatira praprot, če se zabode v korenino odrezane praproti rta8ta železna palica, koje rt je bil pomočen v žvepleno kislino. Morda ima kedo izmed naših čitateljev izkušnje o zatiranji praproti. Prosimo poročil. Vprašanje 144. Kako je odpraviti žitnega molja? (J. S. pri Sv. J.) Odgovor: Čeja po žitnici, mazanje lesovine s katranom, često odpiranje in zračenje in večkratno pre-grebanje žita odganja žitnega molja. Ako so se ti pa vendar zavrgli, polagaj na kup mokre plahte, okoli pa naspi malo žita. Goseničice, kar jih je v žitu, pojdejo na mokro plahto in potem jih lehko obereš ali pa drugače pomoriš. Metulji pa, kar jih ni še odložilo jajec, ne morejo na kup in prisiljeni znesti jih na žito, potreseno v ta namen. Razumeva se, da moraš to žito potem tudi odstraniti, takisto mi ni treba še opominjati, da stori vsacega metuljčka, ki ga vidiš v žitnici ali pa zunaj kje. Svetoval bi ti tudi, da postaviš okoli kupa nekoliko posod z vodo. Leteči molji se zbirajo radi pri vodi in mnogo se jih potopi. Moljavo žito spravi hitro 8 pota, a predno je daš v mlin, prepraži je v krušni peči, ki mu sicer vzame kaljivost, ali ta pri mlinskem žitu tako nima nobenega pomena. Podučile stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 177. Pustošenje kobilic po Slovenskem. Arabci in kobilice. Kobilice kot hrana. Tudi v naše kraje so se zaletavale kobilice. Posebno mnogo je trpelo dravsko polje na Štajarju, kamor so kobilice prihajale z Ogrskega, Prvič so prišle 873. 1. in vse tako požrle, da je bila potem velika lakota. 1306. 1. jih je od vzhodnih krajev prišlo toliko, da so na milje daleč solnce zakrivale. Požrle so vse, kamor so sedle, da je bila zemlja sredi leta vsa gola, kakor po zimi. Veliko kvaro so učinile tudi 1447. 1. Zgodovina nam sporoča, da so 1473. in 1474. 1. ondi vse požrle, tako da je v ptujskej okolici vladala taka lakota, da so ljudje od glada mrli. Leta 1478 jih je v Slovenske Gorice toliko priletelo, da jih je zlasti ob Muri in Dravi bilo semtertje do kolena. Istega leta so bile tudi po Kranjskem in po Primorju in daleč tje po Italijanskem. Sporoča se nam, da je takrat na Beneškem do 30.000 ljudi od glada pomrlo. Leta 1542 so prišli s Turškega in s Slavonije zopet roji kobilic. Pustošile so mej Ptujem in Radgono, pa tudi v celjskej okolici in po Kranjskem so napravile mnogo škode. Tri leta pozneje so bile zopet na slovenskoj zemlj;, zlasti ob Savi. Leta 1672 je nastala v Ptuju kuga radi gnilih kobilic. Leta 1749 je izdala Marija Terezija poseben pouk, kako treba kobilice pokončevati. Po vseh deželah so bili nastavljeni komisarji, ki so nadzorovali priprave v pokončevanje kobilic. Dne 24. avgusta 1782. 1. so prihrumele kobilice v velikej množini z Ogrskega ter so se spustile na dravsko polje. Preplašeno ljudstvo s prvega ni vedelo, kaj bi začelo. Kmalu pa so začeli zvoniti, ljudje so vreli vkup, užigali so kupe slame, s cepci so udrihali po kobilicah, streljali, so mej nje, bobnali in kričali. In kobilice so se res vzdignile in dalje odletele. Dne 25. avgusta so bile v Slovenskih Goricah, 26. v ščavniškej dolini in na murskem polju, 27. po vinogradih okoli Kapele, 28. okoli Radgone, 29. okoli Apač in okoli Cmureka. Septembra meseca pa so se v večjih tropah potikale po nemškem Štajarju ter so zopet odletela v spodnje kraje, dokler jih ni rani sneg pokončal. Kobilice so povsodi prava nadloga, proti katerej se je človeku težko braniti. V prirodi je mnogo živalij, katere kobilice žro in zatirajo, ali vse to je slabo, kedar se v silnih rojih pokažejo. Naj stori človek vse, kar je v njegovej moči, vendar se jih ne more odkrižati. Ne ogenj, ne topovi in sploh nobena moč no more jih ugnati, dokler sama priroda človeku ne pomaga. Plinij pripoveda, da so Grki v Kireni imeli posebno postavo, da vsi sta-novniki morajo trikrat na leto nad kobilice iti. Enkrat so morali iti jajčeca pobirat, enkrat ubijati mlade, brez-krile, in enkrat krilate kobilice. Kdor ni storil dolžnosti svoje, kaznovali so ga ostro. Ni sumnje, da človek ne more s prekrižanima rokama gledati svojega neprijatelja, ko mu ves imetek uničuje, temveč da se brani z ognjem in mlatili, in da proti mladim kobilicam grabna koplje z vodo zaliva, kjer jih potem poduši. Arabci imajo gotovo sredstvo proti kobilicam. Ben Omer pravi, da je prerok čital na krilih ene kobilice tele besede : „Me smo največja vojska božja. Me nosimo vsaka 99 jajčec, ako pa bi jih položile sto, konec bi vzel ves svet." Mohamed se je na to prestrašil in je ponižno boga prosil, da uniči te neprijatelje musulman-skega sveta. Na to prošnjo je došelj angel Gabrijel in povedal preroku, kako naj si musulmanski svet pomaga. Prerokova molitev naj se zapiše na papir, pritrdi na tresko ter zasadi na polje, in kobilic ne bode blizu. In Arabci zatrjujejo, da to sredstvo pomaga. Po vrhu imajo Arabci še drugo sredstvo. Treba je ujeti štiri kobilice, vsakej zapisati na krila po jeden stih s korana, kateri proti kobilicam govore, pa jih pustiti, da odlete, in ves roj se bode obrnil na drugo stran. Kobilice Arabci spoštujejo in mnogo drža do tega, ako se jim o njih sanja. Komur se sanja, da kobilice je, veseli se, ker to je dobro znamenje. Komur se sanja, da padajo zlate kobilice, njemu hoče bog povrniti^ kar je bil izgubil. Za kalifa Omar-ben-el Khotthalla sledu bilo kobilicam kakor da so izginil jutri Taki ljudje so surove čudi z deželi velika žalost. Kalif je poslal poslanike v Jeuren emlje. In zato je bila v tudi gospodarstvo. Ne marajo 9 kakor jim je surovo za obiteljsko življenj in Ilam in Irak pogledat, ali so tam še kobilice. Eden po- doma ker se vedno klatijo za divjačino, tudi nimajo stalnega slanik se je srečno povrnil s pota in je prinesel polno na sebe ; skupnih zadev Vsi se bavijo z istim poslom, in vsak misli samo pest kobilic. „Allah je velik!" vzkliknil je Omar, ko je mejsebojne ljubezni • • pojmijo videl da so še kobilice ker se je uže bal za rod člo- (nomadstvo). Vsekako Druga stopnja gospodarskega življenja je pastirstvo veški. Treba nam je vedeti, da stoji v knjigah zapisano Živina je gl pastir naprednejši od lovca. tole H Kedar ne bode več kobilic, konec bode rodu člo- pokončava, temveč predmet gospodarstva, ali človek ne veškega." Pravljica pripoveda, da je ostal kosec prsti, truda, potrpežljivosti in redi jo in kroti, čemur pa je treba ko je bog človeka ustvaril eke osnove. Ukroče ) in ustvaril kobilice s tega ostanka je bog njegovo blago žival je in zato so kobilice ustvarjene človeku za jednem mestu bogastvo. Tudi pastir ne stanuj na hrano. Arabcem dopušča bog od vseh živalij jesti samo hranijo ker je treba iskati paše čredam ki ga » kobilice in ribe, a tako da odevajo, in s čegar kožami trži. Ako je skrben koljejo. In res jih jedo in previden, pomnoži si blago, imovino z največjo slastjo. Ko so jih vprašali, kakošna je ta jed, očeta na sina. ki prehaj od odgovoril je kalif Omar-ben-el Khotthal vedno poln koš kobilic m Da General Dumas pripoveda da Pastir toraj poznaje last in nasledstvo, le imel Da ne govorimo o drugih narodih, knjige stare zaveze pripovedajo o bogastvu Abrahama, Izaka in Jaaoba, ker so kobilice dobra so imeli velike črede hrana za ljudi, in za kamele. Jedo jih pržene ali ku hane. Suše jih tudi na solncu, meljejo Pastirji so blažje čudi od lovca, cenijo hrabrost in moko mešajo odvažnost, laglje pojmijo višje idej ter potem na razne načine pripravljajo. Kamelam po- ogrejejo. Arabci so z vso silo svoje naravi kladajo posušene ali pržene kobilice. Posušene ali na- hamedov zakon ter mu z mečem in ognjem dobivali pri- in se zanje preje O 8 v o j î 1 i Mo- soljene kobilice prinašajo v Aziji in Afriki pogosto tudi stašev. No tudi tu niso vsi jednaki na trg. V Bagdadu se je uže več potov dogodilo, da je naroda, udomačena žival uplivaj podnebje, osebine na življenje in napre cena mesu pala, kedar so prinesli mnogo kobilic na trg. dek pastirskih ljudstev. Pastirji v mrzlih krajih, odločeni nekdaj običaj kobilice jesti. z nepreglednimi prostori od drugih narodov, zelo so za- Na vzhodu je bil od Samim Izraelcem je bilo dovoljeno kobilice jesti, kakor ostali, dočim so semitská pastirska plem stoji v sv. pismu. v vsem Tudi s v. Janez Krstnik se je v pu- naprednejša. Pastirska plemena imajo svojih poglavarjev stinji po izgledu preroka Amosa hranil s kobilicami. Vsi nekih uredb, ali vendar se njihova združevanja ne mo potniki, kateri so bili v Arabiji, pripovedajo, da so ko- reJ° nazivati državom v pravem smislu. Pravo živi se sodi; ljubijo slobodo i v bilice dobra hrana, in da se more človek ob njih ode- svesti naroda in po njem beliti. Gotovo pa in drugim živalim » da so kobilice dobra hrana ptičem prenašajo, zato se neodvisnost; imovino svojo lahko združujejo in v velikih krdelih navaljivajo v tuje zemlj Starodavni narodi so radi kobilice v zdravništvu Zgodo pripoveda dosta o takih navalih, na pr. Mon- upotrebljali. Dioskorid pravi, da je proti kožnej boležni golcev v Evropo dobro zdravilo, ako se stegno kobiličino v prah stolče in pomeša s krvjo jarčevo. Ako se pomeša z vinom, pa ni boljšega zdravila proti piku škorpijonovemu. Enakih receptov je bilo še več. ob eljevanju pastirskih n en. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. 178. Razvitek gospodarstva. Sedanje stanje gospodarstva prosvetljenih narodov se je razvijalo skozi stoletja, preden se je vzdignilo na Sprava v na Češkem? Ko so prihajala z Dunaja prva poročila o češko-nemški spravi, da se pripravlja, da se bode posrečilo, dognati jo, konečno, da je sprava dognana, radovali smo se sedanjo višino. Trebalo je mnogo časa, truda in napora vsega srca prav tako z našega slovenskega stališ i 9 da so narodi dosegli to višjo stopnjo ; eden je šel hitreje, niso nam bile znane kakor tudi s stališča avstrijskega. Nadrobnosti poravnave eden počasi naprej, kakor so komu bile ugodne ali neugodne okolnosti. Neki učitelji gospodarskega nauka pi« tudi pozneje, ko so se razglasile nismo si šteli v našo dolžnost pravljati jih in si miti glave Čehov in Nemcev v Češki, nedvomeč, da pač šejo več stopenj v tem napredovanju z nižje na višjo, pogajajoča naroda sama dosti dobro vesta ljudi Najnižjo stopnjo gospodarstva imajo ondi » kjer kje ju čevelj žive od lova in ribolova. Tu je človek do celega tišči in kako se sporazumeta glede varovanja obestranskih narodnosti. Znano je bilo, da načrtani dogovor ima ve- pnvezan na prirodo. Dokler je divjačine v gojzdu, rib Ijati samo za Češko kraljestvo, toda nikdo si ni prikrival v vodi, dokler je samoraslega sadja, dotle se žive ; kedar zmanjka teh stvarij, začne se stradanje. Lovec ne go spodari po kakej osnovi, ne štedi in ne misli, kaj bode za vso državo da posledice pogašenja narodnih strastij v eni veliki kraljevini neizogibno mora imeti svoje naravne posledice Vsakdo smatral je poravnavo za pošteno, opirajočo onemu, o čemer se sporazumete obe stranki in se je s se za neomejeno enakopravnost obeh odnosti tako, da tem sokrivo storila one stare nemške zahteve po se naravno ne mogle kazati nobene pomenljive za- nemškem državnem jeziku. Pravičnost poravnave za preke več. hteva vsekakor, da se češki strani ne naklada ničesar 5 Pa stvar obračala se je polagoma drugače, kar je kar se enako ne naklada tudi nemški. v prvi vrsti povzročil razpor v češkem narodnem taboru. Mladočehi, kateri smatrajo za poklic svojega obstanka: Prvo deželno-zborsko zborovanje tega poletja rešilo je samo eno točko šolsko točko poravnave, po kateri grditi, sumničiti in spodkopavati trud, delovanje, poštenost 8e razdeli deželni šolski svet v nemško in češko kurijo, in pa vspehe zasluženih mož staročeške stranke, storili zakon potrjen, začel se je izvrševati, Praški mestni svet so vse in z vsakovrstnimi sredstvi, da so češko ljudstvo po ogromni svoji večini pristaš češke stranke, začel se hujskali zoper najveljavnejše može svojega naroda. Že je razgovarjati o možeh, katere naj bi odposlal v nemško vlansko leto, ko o poravnavi na Češkem še nihče go- kurij0 deželnega šolskega sveta. Imenovalo se je med voril ni, kazal se je sad onega samomornega rovanja v drugimi tudi ime znanega nemškega šolskega vodja, pe » da so pri deželnozborskih volitvah Staročehom iz- tem trgali nad 20 volilnih okrajev. med Staročehi in Nemci pričela, ne da bi bil kedo prašal Ko dagoga pisatelja, državnega poslanca Heinricha ? ki pa so se pogajanja je neoporečen Nemec in šolski strokovnjak Pri imeno vanji tega imena pa so nemški listi in ž njimi tudi po menenji Mladočehov, začeli so ti od jezo kar sikati, viadni listi kar vskipeli, in sedaj ko je Heinrich sumničenie in laž postalo jim je izključno orožje, še bolj polnem postavno tudi res izvolj poje nemško-češka pa potem, ko se je razglasil načrt poravnave v stranka kar iz sebe, žuga, da je s tem uničena porav splošnih obrisih. obče je vlada še dosti srečno posredovala » dokler nava, da se ona ne vrne več v deželni zbor in da tudi odstopi zopet od vdeležbe za prihodnje leto pripravlj je bila stvar tajna ; stranki trdile ste, da sicer ni no- deželske jubilejske razstave. Staročeška stranka pa za-bena dosegla vsega, kar je želela, vendar pa so takoj vrača s tem da tudi na poravnavi ako se nemška začetkom glasila nemške stranke z neko ponosno za- stranka in vlada tako vede. Ako ta misli, da se sme v vestjo trdila, da Nemci niso ž r to vali ničesar. Na- stran porivati 6 milijonov Čehov, pa tudi tine bodo več sproti pa so mladočeška glasila trdila, da Čehi niso do- hodili njo Mi še ne verujemo, da bi bile to zadnje segli ničesar in kmalu je sledila temu očitanju zatožba, da besede Čehov to so Staročehi izdali svoj narod; najojstreje letela je ta tožba zoper vodjo staročehov dr. Riegerja. Kmalu po dognanih dogovorih pričela se je izvršitev potom naredb in pri teh glasil se je pred drugimi minister pravosodja. Žalibog ne moremo trditi, da bi bil pri tem poslu pa idimo, da je položaj postal zelo negotov ! Naši dopisi. Dobrova dne 10. julij (Ji zalivala j žetev in grof Schonborn srečen, kakor se je že tudi pri drugih drugog Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske svojih činih pokazal premalo skušenega politika, ki čine priznal je v svoji seji dne 23. junija 1.1. tukajšnji šolski v politiki tudi pri nasprotnikih svojih presoja po ide- mladini za marljivo pokončavanje škodljivega mrčesja j a 1 n i h načelih. Pri razpisu višjih sodnijških služb ogla- nagrado 10 gld j ta rada za pridne šolske otroke sile so se prve češke pritožbe zoper izvrševanje dotičnih razdelila se je med marljive zatiralce mrčesa. Vsak pri dogovorov. Mnogo zadetih otrok prejel je tolikokrat po kr » kolikorkratov pregrešili so tudi vladni in napolvladni donesel je v šolo zapredkov glogovega belina in drugih časniki, katerim ni bilo mar druzega, kot z „Novo Prešo" škodljivcev. Najmanj prejel je vred hvalisati zmernost in modrost češko-nemške stranke enkrat prinesel, namreč kr oni, ki je zapredkov le največ pa oni, ki je pri- grditi in smešiti staročeške može, kateri so 86 tako nesel v šolo zapredkov 26krat, namreč 78 kr. Otrokom imeli braniti sami na tri strani, nasproti Mladočehom, se je naročilo, da denar shranijo, in ko pridobe še toliko, Nemcem in pa glasilom vladnim. da bode za eno poštno-hranilnično karto zadostovalo si Staročehi branili so se vstrajno, možato in pošteno preskrbe poštno-hranilnične uložne knjižice, kar so ne- in pokazalo se je že pri deželno-zborskih razpravah, da kateri uže storili. Naj prejme slavna c. kr. kmetijska družba kranjska je vsa staročeška stranka, pičice poravnave mož beseda. razun treh mož, ostala do zadne za priznano nagrado ovo potjo najiskrenejšo javno za- Prišla je resolucija dr. Skarda-ova, ki zahteva v hvalo tukajšnje šolske mladine. Bog plačaj tisočkrat. Přetečeni ponedeljek pričela se je tukaj splošna žetev. Ozimna rž je kaj lepa in težkega klasja ; obeta čeških okrajih pri sodnijah češki jezik kot notranji uradni jezik. Res je sicer, da te točke ni bilo o dogovorih, toda dobre letine. Žal, da so ozimna žita, osobito pšenica s tem tudi ni bila izključena ta v temeljnih državnih po nekaterih njivah zelo polegla in se pomešala vsled zakonih sloneča zahteva ; zoper njo glasovati ni mogoče vetrovnih nalivov, kar žetev zelo obtežuje. Žetvi sledi » nobenemu češkemu poslancu. Nemški poslanci so se pro- ob enem tudi ajdova setev. Marljivo kmetsko ljudstvo tivili tej zahtevi, vlada pa je rekla, da hoče pritrditi ima ob tem času trudapolnega dela črez glavo. Vse moči male in velike so od ranega jutra do poznega večera vprežene, kar prouzročuje sedaj tudi bolj neredno obiskovanje šole za nekoliko dni. Senena letina obnesla se je sploh prav dobro g. L. S v e t e c , razkritje vodil je g. dr. Vošnjak. Vkljub deževnemu vremenu bila je vdeležba ljudstva obilna, da so se domači Vačani obilno vdeležili slavnosti. dasiravno je deževje večkrat neljubo nagajalo, spravilo se je seno lepo, suho, pod streho. sklenemo tukaj dne 29. t. m. sveto mašo brez posebne je pač umevno, ker tudi oporoki Ravnikar je v svoji mislil na Vačane. Tekoče šolsko leto Učiteljska pripravnica ljubljanska ima, ako se zjutraj o uri s zahvalno ne motimo kakor kočevska gimnazija navado, da ne preskušnje, sicer pa, kolikor mogoče slovesno proglaša tiskanih letnih poročil. Omenjamo toraj glede tej šolski občini bile bi velike šolske počitnice na dne 1. septembra pa do tem bilo bi ustreženo po tamošnjega izpita zrelosti, da se ga je vdeležilo 15 učencev svojem mestu med časom od četrtega razreda, od teh je izpit prestal z odliko 15. oktobra vsakega leta.* eni strani roditeljem in gospodarjem-kmetovalcem drugi pa še bolj racijonalnemu šolskemu napredku. povoljno je ta izpit prestalo učenec, izpit učencev, ponavljati imajo učenci, četerti razred » po učenca. ponavljati pa imata Zdravstvo je pri nas sedaj vsestransko, bodi Bogu Za zgradbo deželnega gledališča v Ljubljani hvala, kaj povolj ? kar naj nam Vsegamogočni ohrani dobrotno tudi v prihodnj M. Rant oglasilo se je včeraj sedem ponudniko pisanih cenah znašajo deloma do 15°/ odpusti pri raz- Kamniške železnice tunel nad mestom prodrli so po noči od 14. na 15. dan t m Iz Ig ubijane Konec šolskega leta vršil se je v Ljubljani deloma minulo soboto, deloma dne 15. t. m. Izpiti zrelosti vršili 80 se na včeraj realki Novičar iz domačih m tujih dežel. že minuli teden, na gimnaziji vrše se te dni. na- drobnostih posameznih zavodov poročamo o priliki. Naučni razglaša več Dunaja. — Včerajšnja uradna „Wiener Zeitung u akonov, o dodatnem proračunu za polj minister dal je koncem prejšnjega tedna razglasiti pre- deljsko ministerstvo, o podporah za uravnavo teka rek meščenja in imenovanja-dolgo vrsto srednješolskih učitelj pri katerih nahajamo že drugo nižjo Ljubljani in pa razpolaganje še ostalimi profesorji kranjske gimnazijo v in potokov na Tirolskem, o naredbah zoper trtno uš, in pa teh zakonov se tikajoče ministersko naredbe. nižj gimnazije Vodja za drugo ljubljansko gimnazijo Te dni se je zopet vrnil grof Taaffe nazaj na sedaj še ni imenovan, ker si bržkone to „iznenadjenje aučni minister hoče prihraniti za posebni trenutek. u Spominska plošča Matej Ravnikar-jeva se je zborske volitve, razun koroških slovesno ra8krila Matej . 1776 Dunaj z svoje grajščine v Elischau-u, morebiti je to v zvezi s pripravami za češki deželni zbor, o katerem se je govorilo, da se ima sklicati meseca septembra. Deželno- ! so dognane. Novoizvo- ía njegovi rojstni hiši na Vačah minu- Ravnikar rodil se je namreč dne 20 nedeljo. septembra 1. 1776. kot sin revnega krojača na Vačah podporo tamošnjega kaplana Stendlerja peljal ga je v ljubljanske šole, v mašnika posvečen ie bil 1. 1802. zbori kažejo večinoma staro lice. Desničarji so na zgubi v Moravski in pa_ v Sol gradkem ? je glasoviti Lienbacher od sebe vrgel vse ? oče 'n ob enem imenovan za profesorja bogoslovja vrsto let bil je vodja ljubljanskega semenišča Dolgo kar bi ga moglo značiti kot konservativca in je s tem v večino spravil tamošne liberalce. ? m še dandanes pripovedujejo stařeji duhovniki marsikatero zanimivo dogodbico o njem. Kot slovenski pisatelj in rodoljub, odlikoval se je poleg Vodnika, Kopitarja in drugih ter Metelkota spravil lepim vspehom enim ponaša ■GMpdSpPiSlS! _______ složnem delovanji. z Glede koroškega bilo bi želeti samo da se oder nemški konservativci, dokler bodo . . ... . , . zauimivo oporoko K M •» .M i A Leta 1830. imenovan je bil in je po zaslužnem delovanji zapustivši umrl leta 1845. Pri razkritji spo- 8Voja načela imeli samo na jeziku, ni misliti Slovenci in oni otresli liberalnega vodstva. > da se Ogerska Včeraj opoludne vršila se je poroka nadvojvodice Margarete Clement s knezom minske plošče maševal je kot zastopnik škofov gospod Albertom Thurn in Taksi s. Prva je hči nadvojvoda un, pred mašo pridigoval je gosp. profesor Jožefa, ženin pa je sin pred kratkim umrle cesaričine kanonik KI .Zup » slavnostni govor govoril je poslanec-starosta sestre, toraj je svatovščina v najožjih cesarskih rodbinskih * *) Kako pa bi se strinjalo s to želj ob času gromovito poljsko delo dopisovalca „mal Jakoba, v katerem so po lastnih besedah gospoda krogih. Slavnosti vdeležilo se je gospode. zato veliko visoke m like moč jut d prež p ozneg č od rane Vredništvo g Spanjska okraju Valencija je dne 14 m za Kolero obolelo 36 oseb, v mestu pa Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.