I. leto. V Gorici, rožni cvet 1880. 6. zvezek. Psošaja, O sprejmi' me, ljubi Jezus, V svoje vsmiljeno sercé, Da me svet in grešne strasti ^e stero, ne pogubé ! N tvojem sercu je prostora Tudi zame revno stvar, N tvojem sercu je pomoči, Odreci mi je nikar! Z moje bedne, vboge duše N so gerdobo speri, zmij ; Hrani mene v svojem sercu — N moje pridi, Jezus, ti! Tudi mater sem povabil Tvojo čisto in sveto, lu svetnikov tvojih ljubih Tso izvoljeno družbč. Kjer je mila božja mati, Tam ne manjka naj sinu; Pridi, Jezus, ne preziraj Moj ga revnega domu! V mojem sercu, moj zveličar, Bodi gost in gospodar; Jaz pa v tvojem naj počivam, Tvoja trudna, revna stvar. Ti poživljaj mojo vero, Moje upanje krepčaj, In ljubezni tvoje plamen V moji duši plapolaj ! Jaz čem tebi le živeti, Tebi vmreti le želim, Tebi, sladki, mili Jezus, Naj na veke ves gorim! — 162 — Tretji red našega sv. očeta Frančiška. Čertice v podučenje udom in drugim vernim. Ali je tretji red primeren za naše čase? Da nevernik tretji red zaničuje, to ni nič čudnega; ali da ga zaničuje ali vsaj zanemarja veren kristijan, to se nam pa res čudno zdi. In vendar je tako. Mnogi menda mislijo, da je tretji red neka zastarela vstanova, ki je znabiti kedaj kaj koristila, za naše čase pa ni več primerna. Poglejmo, ali je to res? Neprimeren bi bil tretji red, ako bi imel neprimeren namen, ali pa, ako bi rabil, da svoj namen doseže, neprimerne pripomočke. Namen tretjega reda je spokorno, pobožno, kerščansko življenje. Ali ta namen ni primeren za naše čase? Ali je bila pokora znabiti le v starih časih potrebna, zdaj pa ni več? Jezus Kristus je dal svoj evangelij za vse čase in vendar pravi: „Če se ne spokorite, poginili boste vsi.“ (Luk. 13, 3.) Dan današnji svet res noče dosti slišati o pokori; ali je pa ni ravno zavoljo tega le tolikanj bolj potreben? Kam bo prišlo človeštvo po poti, na kateri je dandanes po nekaterih mestih in deželah velika množina prebivavstva, to se je poslednje čase po raznih krajih pokazalo v grozovitih prigodbah. In nevera, popačenost in razuzdanost se če- ' dalje bolj širi, čedalje globočje korenine poganja; tako človeštvo naglo dere v časno in večno pogubo, in vsa posvetna izobraženost in učenost ga ne more vstaviti. Ystaviti ga more le višja moč, \ sveta vera; vstaviti ga morejo l‘e pripomočki, katere nam ona po- j daja. In mej temi pripomočki je tretji red svetega 'Frančiška, ; kakor sodijo razsvitljeni katoliški pisatelji, kakor sodijo tudi naš • sveti oče papež Leon XIII. sami, zlasti primeren za kerščansko ljudstvo, ker je ravno nasproten poglavitnim napakam našega časa. : Eden izmej glavnih izvirkov popačenega in razuzdanega življenja v današnjem času je nejevera, ki navadno, vsaj pri pri-prostih ljudeh, iz neznanja izvira, ker se zanemarjajo pridige in kerščanski nauki, in opušča prejemanje svetih, zakramentov. — Tretji red pa tirja v svojem vodilu pred vsem drugim pravo vero, in priganja k večkratnemu prejemanju svetih zakramentov. Tudi skerbi s posebnim podučevanjem, da se udje v kerščanskem nauku dobro izurijo. — 163 — Popačenost in razuzdanost izvira drugič iz pomanjkanja domačega vstraliovanja in pobožnega družinskega življenja. Mladi ljudje so dandanašnji kaj pogostoma sami sebi prepuščeni in žive brez vodstva in nadzorstva po svoji mladostni poželjivosti ; taki o pokorščini in poredku nočejo ničeser več vedeti, rešilne roke nočejo več poznati, in tako se pogrezujejo od prepada do prepada. — Treiji red nasproti zbira vboge raztepene v družbo, jih nadzoruje in straži, ne le v hiši božji, temuč tudi v vsej njihovi obhoji, popravlja njihove napake in jih navaja k radovoljni, modri pokorščini proti svojim duhovnim vikšim, kateri jih napeljujejo k rednemu, delavnemu, in torej tudi Čednostnemu življenju. Tretji vir popačenosti in razuzdanosti našega časa je splošno Posvetno nagnjenje, po katerem jih velika množina le na dobiček in časno srečo misli, kakor bi bil človek le za ta svet Ustvarjen. — Spokorni red sv. Frančiška pa človeka, dasiravno ga pusti mej svetom živeti in délovati, vendar vedno opominja, da je za neki drugi boljši svet namenjen, da mora delo z molitvijo povečevati in posvetno blago tako si pridobivati in rabiti, da s tem svojih nebeških zakladov ne zapravi. Ceterti vir je naposled preveliko hrepenenje po zaba-Vah in razveseljevanju, kije' tolikanj pogubno zlasti neizkušeni, strastni mladini, pa tudi zakonskim in celim družinam izpodkopava srečo, in človeštvo tira v nezmernost, nečistost i. t. d. Nasledki temu so: omajano zdravje, oslabelost, obožanje, na-veličanjo življenja. — Temu nasproti uči tretji red sv. Frančiška z lahkimi pokorili modro omejevati vgajanje počutkom in koper-nenje po razveseljevanju; tretji red pospešuje veselje v Bogu, ve-8elje v nedolžnosti in čisti vesti in natančnem izpolnjevanju svojih dolžnosti; tretji red navaja k zatajevanju in krotitvi samega sebe, brez česer človek na tem svetu nigdar ne more srečen in zado-v°ljen biti. Zakaj, gdor ne zna ničeser odreči samemu sebi, te- vse, kar oko poželi, po čemer serce hlepi, imeti hoče in mo-ra> kako more tak človek stanovitno srečen biti? Namen tretjega reda je po tem takem dober in ves prime-r,en tudi našemu času. Ali so pa tudi pomočki primerni, s kateri hoče tretji red ta svoj namen doseči? Človeška natora je v svojem bistvji vedno ravno tista, zato ) Se mora krotiti vedno z ravno tistimi pripomočki; kerščanska čed-5°ft Je vedno ravno tista, zato se mora z ravno tistimi pripomočki Pridobivati. Le naj se pazno bere vodilo tretjega reda in našlo — 164 v— se bo, da obsega sploh veljavne nauke in zapovedi kerščanskega življenja. Le semtertje se nanaša kak predpis na tadanje okólicnosti, in torej ne veže dandanašnji. Yes duh svetega vodila pa meri na to, izrejevati kolikor mogoče popolnoma kristijane tudi mej svetom. Tretji red hoče ponoviti življenje pervih kristijanov, kateri so v sredi mej svetom po duhovno živeli, pravd in prepirov se ogibali, rajši krivico terpeli, kakor delali, svoje reči po spravnih sodnikih poravnavali, vbogim delili od svoje obilnosti, in so po v-zajemni ljubezni eno serce bili in ena duša. Na kaj takega na-meija tudi sv. Frančišek. Zato hoče, da naj bratje in sestre po-vernejo krivično pridobljeno blago, da naj se spravijo se svojimi sovražniki, da naj svoje prepire mirno poravnavajo, da naj v delih kažejo svojo ljubezen do bližnjega. Naj vboge podpirajo z milimi darovi, bolue obiskujejo in jim strežejo, mertve naj kerščan-sko pokopujejo, nevedne naj uče, zašle naj vodijo na pravi pot nazaj. Grdo more terditi, da to ni za naše čase? Ali govori se: «Mnogi udje tretjega reda pač niso taki. Le pobožnjaki So in svetohlinke, polne terme in duhovnega napuha/ Obžalovati moramo, da to očitanje ni brez neke podlage; res je semtertje nekakov napačen duh zadušil dobro seme pri mnogih. Vendar gdor hoče pravičen biti, moral bo pač priznati, da je to očitanje opravičeno le proti osebam in sicer posameznim osebam, stvari pa ne zadeva. Oseba more biti polna pomanjkljivosti in napak, in zraven stvar vendar le prav dobra. Saj je pač tudi velika večina kristijanov jako nepopolnoma, mnogi so celo hudobni, in vendar je kerščanska vera vsa popolnoma, čista luč brez sence in teme. One napake in pomanjkljivosti udov tretjega reda izvirajo nekoliko iz slabosti človeške natore sploh, nekoliko pa iz pomanjkanja poduka in prave vodbe. Dobro pa naj se pomisli to: Mnogi, ki se rogajo nad tretjim redom in pezdiija iščejo v očeh svojega bližnjega, popolnoma pozabljajo na bruno v svojih očeh. Gotovo bi bilo bolje, kakor psovati in sramotiti, da bi se spominjali taki ljudje besede aposteljnove : «Bratje, ako je tudi kakov greh prenaglil člpveka, vi, ki ste duhovni, podučite takega v duhu krotkosti, in glej sam nase, da ne boš tudi ti skušan/ (Gal. 6, 1.) Dobro bi bilo pomisliti tudi to, da ni dovoljeno katoliškemu kristijanu psovati in sramotiti naprave, katero je toliko razsvitlje-nih višjih pastirjev svete cerkve poterdilo, priporočilo in branilo vseh napadov. Navesti hočemo tukaj le, kar pravi papež Gregor IX. v nekem apostoljskem pisanju: — 165»— 1. Gdor bi se prederznil odpravo ali razpuščanje tretjega reda predlagati, njega cerkvenemu obstanku nasproti delati ali zaničevati ga, in bi rekel, da ta od sv. Frančiška za proste in zakonske, svetovne in duhovne vstanovljeni spokorni red ni dober in koristen, ta padi v nemilost vse-gamogočnega Boga in njegovih svetih aposteljnov Petra in Pavla. 2. Gdor bo rekel, da v obljubi tretjega reda tiste besede: „Jaz obljubim izpolnjevati zapovedi postave božjea Niso na pravem mestu, ali da so nepotrebne in nevarne, in da se naj ne rabijo, tisti naj pade v ravno tako izobčenje. 3. Gdor koli, če tudi ne zasramuje tretjega reda in Qič slabega in škodljivega o njem ne govori, vendar s prigovarjanjem koga zaderžati hoče, da ne bi izpolnil svoje želje in volje, ta greši hudo, tako da zasluži, da bi se izučil sveti sodbi, zato ker ovira s tem veliko do*bro in velik duhovni dobiček za njegovo dušo. Namesti zaderžavati druge se zaničljivim govorjenjem, da ne £ ^stopijo v tretji red, naj bi torej vsaki raji sam sebe resno izprali, ali hodi po ozki poti pokore proti nebesam, ali pa nasproti predragi čas svojega kratkega življenja z igračami trati in izgublja Za svojo dušo. In če mu vest očita, da je dozdaj malo dobrega, pa dosti hudega posejal za večnost, potem naj ne maši svojih ušes Pred glasom Kristusovim, kateri kliče v njegovem sercu: „Zbudi Se ti, ki spiš, in vstani od mertvih; zakaj sekira je že drevesu na korenino nastavljena. Ysako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo-se izsekalo in v ogenj verglo. Prinašaj torej vreden sad pokore.“ (Efez. 5, 14 iu Luk. 3.) Gdor ta glas božji sliši in ima Priliko iu moč vsaj poglavitne dolžnosti tretjega reda izpolnjevati, ta ne poslušaj mesa in kcrvi, napuha in lenobe, sveta in hudiča, te®uč stori po zgledu milijonov pobožnih kristijanov vseh stanov, kateri so od pervega početka v tretjem redu sv. Frančiška našli P°t proti nebesam. V resnici, o nevmerjoča duša v vmerjočem telesu! obudi svoja vero iu ozri se na to, kar te čaka, na dvojni prepad, proti kakemu tečeš z duro naglico, na grob, ki bo pogoltnil tvoje tehjjj^ večnost, ki bo pogoltnila tvojo dušo. Le en sam korak te loči' — 166,— od obojega, in morda niti en korak ne! Kaj ne vidiš, kako tvoji znanci, tvoji prijatelji, tvoji ljubi, eden za drugim ginejo v teni dvojnem prepadu in se ne vračajo več?! In ti sam — taji, če moreš — ti sam pojdeš ravno tjakaj, v kratkem, ta dan, to uro, ko si najmanj misliš! O, gdor resno pogleda na grob, na neskončno večnost, in se potem nazaj ozre na svet, temu se bo odperlo duhovno oko, on bo spoznal pravo podobo tega sveta, klical bo s prerokom Jeremijem (4, 24.): „Jaz gledam zemljo in glej! pusta je in nič.“ Kičemernost čez ničemernost in vse je ničemernost, razen Bogn služiti in njega ljubiti; kar ni večno, to ni nič! Zbudi svojo vero in oberni svoje oči na Kristusa križanega, kako je zate najtežji križ nosil, najbolj britko smert terpel, ne prisiljen, temuč iz ljubezni. Potem poslušaj vabilo, s katerim te vabi : „Pridi k meni, ki si truden in obložen, jaz te bom pokrepčal; vzemi nase moj jarem in zatajuj samega sebe, vzemi nase svoj križ in hodi za menoj. Zakaj moj jarem je sladak in lahko moje breme.“ (Mat. 9. in 16.) Glej ! jarem Kristusov nase vzeti, božje zapovedi izpolnjevati, svoj križ nositi in za Kristusom hoditi, to je, kar se ima učiti h1 vaditi duša v tretjem redu sv. Frančiška. Ako izvoliš, o duša kerščanska, ta pot za Kristusa voljo in na njem stanovitna ostaneš, vedi, da pride čas, ko boš na veke Boga hvalila, ker ti je dal mej brezštevilnimi drugimi milostmi tudi to, da si bila dete sera-finskega očeta svetega Frančiška. Povesti iz življenja sv. Frančiška in njegovih svetih tovarišev. 26. poglavje. Sv. Franaseli spreoberne tri tolovaje, Jcateri potem v red stopijo-Eden izmèj njih vidi v svoji veliki svetosti veličastno prikazen- Popotoval je »ekedaj sv. Frančišek po prazni okrajini Borga do „Božjega groba", in ko je prišel do grada »Monte Kasale", ga je nagovoril nežen mladenič žlahtnega stanu rekoč: »Oče, — 167.— jaz želim sprejet biti mej število vaših bratov“. Sv. Frančišek mu odgovori : „Moj sin, ti si šibak mladenič imenitnega stanu, in bi znabiti ne mogel sterpeti naše revščine in našega ojstrega življenja«. Nato mladenič: „Oče, niste li vi človek kakor jaz? Če tedaj vi tahko sterpite, sterpel bom tudi jaz s pomočjo Jezusa Kristusa. “ Tak odgovor je dopadel sv. Frančišku, zatorej ga je blagoslovil in v svoj red sprejel imenovaje ga brata Angela; in ta mladenič je živel v tako veliki svetosti, da ga je kmalu potem sv. Frančišek imenoval za gvardijana samostana „Monte Kasale11. Tisti čas so ondotno okolico znemirjali trije sloveči tolovaji. Prišli so nekega dne k omenjenemu samostanu proseč imenovanega gvardijana, brata Angela, naj bi jim dal jesti. Gvardijan pa jih je ojstro opominjal rekoč : „Yi, razbojniki in vbijavci, se ne sramujete samo ropati, kar so si drugi v potu svojega obraza prislužili, temuč ste celo tako nesramni in prederzni, da hočete še to Pojesti, kar je bilo služabnikom božjim darovano. Niste vredni, da vas zemlja nosi, ker ne spoštujete ne ljudi, ne Boga, kateri vas je vstvaril. Pojdite svoje pota, in ne prikažite se več tukaj.“ ~~ Razkačeni in nejevoljni so odešli. Y tistem trenotku je sv. Frančišek domov prišel z vrečo kruha in verčem vina, kar sta on in njegov tovariš naprosila. Gvardijan mu je naznanil, kako je tolovaje zapodil ; toda sv. Frančišek ga je ojstro grajal rekoč, da 8e je nevsmiljeno obnašal, ker „grešnike préj pripeljemo k Bogu: 8 prijaznimi besedami, kakor pa z gerdimi psovkami; zatorej naš Rospod Jezus Kristus, čigar nauk izpolnjevati smo obljubili, govori» da zdravnika ne potrebujejo zdravi, temveč bolni, in da ni pri-8el pravičnih k pokori klicat, temuč grešnike, s katerimi je zaradi *ega tudi pogostokrat jedel. Ker si se torej pregrešil proti ljubezni do btižnjega in proti svetemu Kristusovemu evangeliju, ti vsled 8vete pokorščine zapovedujem, nemudoma vzeti to vrečo s kruhom, ki sem ga izprosil, in verček z vinom, ter čez hrib in dolino tako dolgo za njimi hiteti, dokler jih dohitiš. Yse to, kruh in vino, jim izroči v mojem imenu, poklekni pred nje in ze ponižgo obtoži za-radi svoje brezserčnosti. Prosi jih potem v mojem imenu, naj ne delajo več hudobij temuč bojijo naj se Boga in naj ga več ne ža-kj°. Če to storijo, jim obljubim za nje skerbeti in jim v prihodnjo jedi in pijače dajati. Ko boš vse to storil, se ponižno semkaj verni«. Imenovani gvardijan je šel izpolnit povelje sv. Frančiška; ta Pa je molil in zdihoval k Bogu, naj bi on omečil serca razbojni- — 168.— kom, ter jili k pokori obernil. Ybogljivi gvardijan je dohitel tolovaje, pred nje položil kruh in vino ter vse storil in govoril, kar mu je sv. Frančišek zapovedal. Ko so tolovaji povžili dar sv. Frančiška, zadela jih je božja milost in začeli so tako le eden proti drugemu govoriti: vGorje nam, nesrečnim! kake peklenske kazni nas čakajo! Mi ne le da ropamo, tepemo in rane zadajamo svojim bližnjim, temuč jih tudi morimo ; in pri vseh teh hudobijah in zločinih nas vest nič ne peče in se Boga ne bojimo ; ta brat pa se ponižno obtožuje zaradi malih besed, katere nam je rekel po vsi pravici zavoljo naših hudobij. Se več! prinesel nam je tudi kruha in vina in zraven tako radodarno obljubo svetega očeta. Y resnici, to so sveti, božji bratje, kateri nebesa zaslužijo. Mi pa smo otroci večnega pogubljenja, ki zaslužimo peklenske kazni, in dan na dan množimo krivico in ne vemo, če zaradi storjenih pregreh moremo vsmiljenja upati od Boga.“ Ko je eden od njih tako govoril, poterdila sta mu druga dva rekoč: „Res je tako! kaj pa naj storimo?11 — „Pojdimo k sv. Frančišku11, pravi eden, „in če nam on da upanje, da vkljub naših pregreh moremo doseči božje vsmiljenje, potem smo pripravljeni storiti, kar nam bo zapovedal, da svoje duše rešimo peklenskega ognja.“ Ta svet je dopadel, in prišli so vsi trije ene misli k sv. Frančišku ter so tako le govorili: „Oče, zaradi mnogih hudobij, katere smo storili, mislimo, da je za nas nemogoče zadobiti vsmiljenje od Boga, pa če imaš ti kako upanje, da nas Bog vsmiljeno sprejme, glej, pripravljeni smo vse storiti, kar nam rečeš in spokoriti se.“ Sv. Frančišek jih je ljubeznjivo in z dobrim pri sebi obder-žal ter jim z mnogimi zgledi pogum dajal. Zagotovivši jih božjega vsmiljenja, obljubil jim ga je od Boga izprositi. Pokazal jim je tudi, kako neskončno je vsmiljenje božje rekoč: „Ako bi še to- liko velikih pregreh nad saboj imeli, je vendar božje vsmiljenje po besedah svetega evangelija še veče, in sv. apostelj Pavel pravi: „Kristus je prišel na svet, da grešnike odreši." Na te besede io podobne poduke so se odpovedali tolovaji hudiču in njegovem11 djanju, sprejeti so bili v red ter so ostro pokoro delati začeli. Dv& od njih sta po svojem spreobernjenju le še malo časa živela i° sta šla v nebesa, tretji pa je živel še dalje in se je premišljevaj6 svoje pregrehe ostro pokoril; razen navadnih postov, katerih sej6 z drugimi brati vdeleževal, postil so je petnajst let tri dni vsaki — 169.— tj eden ob kruhu in vodi, hodil je vedno bos, imel je eno samo obleko in po zornicah ali polnočnih molitvah ni več hodil spat. Mej tem časom je sv. Frančišek zapustil revno pozemeljsko življenje. Ko je imenovani spokornik svojo ostro pokoro nadaljeval, obšlo ga je neko noč po zornicah tako poželenje po spanju, da se mu ni mogel zoperstaviti. Ker čuti in tudi moliti ni mogel, šel je na posteljo, da bi spal. Kakor hitro je glavo položil, bilje že zamaknjen in v duhu se mu je zdelo, da je na visokem hribu. Ob strani hriba je bil grozno globok prepad, katerega stene so bile ostre pečine in vun moleče skalovje, tako da je bilo groza v prepad pogledati. Angelj, kateri je omenjenega brata v prikazni vodil, ga je pahnil in vergei v ta prepad. Od pečine do pečine, od skale do skale padajoč je priletel na dno prepada ves razbit in potolčen, kakor se mu je zdelo. Y tako žalostnem stanu ležečemu pravi angelj : „Ystani, ker še daljšo pot imaš storiti/ Brat mu je od- govoril : „Zdiš se mi nepravičen in brezserčen mož, ker vidiš, kak da sem po padcu, ranjen in skoraj mertev, in vendar me priganjaš, da naj vstanem14. Angelj se mu približa, in ko se ga dotakne, bil je popolnoma zopet zdrav^J^okaže mu potem planjavo napolnjeno z ostrim kamenjem, ternjem in osatom ter mu zapove, da mora vso to planjavo bos prehoditi in preteči, in ko bo do konca prišel, bo videl ognjeno peč, v katero naj potem gre. Ko je brat vso to planjavo v velikem strahu in grozni bolečini prekoračil, pravi mu angelj: „Stopi v to peč, ker tako moraš storiti!44 Ta mu je odgovoril: ,, Gorje! kako terdoserčen spremljevavec si mi; zakaj vidiš me skoraj mertvega vsled te strašne planjave, in zdaj za počitek mi zapoveduješ v to gorečo peč iti.44 Pogledal je okoli in je videl okrog peči veliko hudičev se železnimi vilami v rokah, s katerimi so ga, ko se je noter iti obotavljal, naenkrat noter pahnili. Y peč stopivši se je ogledal in je zapazil nekoga, ki je njegov boter bil, in ta je bil ves v ognju. On ga vpraša: „0 nesrečni boter, kako ste prišli semkaj noter?44 Oni pa mu odgovori: „Stopi nekoliko naprej in boš videl mojo ženo, tvojo botro, in ta ti bo povedala, zakaj sva pogubljena.44 Ko je brat nekoliko dalje šel, se mu je prikazala omenjena botra vsa goreča, zaperta v mernik, ki je bil ves ognjen. On jo vpraša: „0 nesrečna in vboga botra, zakaj ste prišli v toliko ter-pljenje?44 Ona mu odgovori : „Zato, ker sva jaz in moj mož v veliki lakoti, katero je sv. Frančišek prerokoval, pri žitu in ovsu - 170.— goljufala, zato zdaj v tem merniku zaperta gorim." Ko je to od' govorila, je angelj, ki je brata spremljal, iz peči ga pahnil in rekel: „Pripravi se na strašno pot, katera te čaka." Ta mu je stok»' joč odgovoril: „0 preterdoserčni vodnik, ki nimaš vsmiljenj» * manoj ! Saj vidiš, da sem v tej peči skoraj zgorel, pa me še siliš na nevarno in strašno pot." Angelj se ga je nato dotaknil in bil je zdrav in močan. Pelj^ ga je potem k mostu, po katerem se je le z naj večo smertn° nevarnostjo hoditi moglo, ker je bil ozek, zelo polžek in brez deržaj0V ob straneh. Pod njim je tekla reka, grozovita, kije bila požna kač, zmajev in škorpijonov, in je jako Smerdela. Angelj mu pravi' „Pojdi čez ta most, ker na vsaki način moraš čezenj." Brat D1" odgovori: „Pa tako mi je mogoče čez priti, da bi v reko ne padel- Angelj mu pravi: „ P oj di za manoj, in stavi noge tjakaj, k»” mer boš mene stopati videl; tako boš lahko čez most prišel." gre za angeljem, kakor mu je zapovedal, do srede mosta. Ko jj pa na sredi mosta bil, odleti angelj na visoko goro daleč od most» Brat si je sicer zapazil kraj, kamer je angelj letel, ali ker je ^ zdaj brez voditelja in je v reko pogledal, videl je one tako straš»e zveri glave izpod vode moleče, z odpertimi žreli, da bi ga požeide» ako bi dolu padel. Grozno se je bal, in ni vedel kaj bi storil »^ rekel, ker ni mogel niti naprej niti nazaj. Ko se je videl v toliki stiski, in je zpoznal, da ne more nikjeri pomoči najti, kakor pr‘ ljubem Bogu, poklekne in se mosta oklene, in se jokaje iz cele? serca ljubemu Bogu priporoča, naj bi mu on, neskončno vslniljelll, pomagal. Po molitvi se mu je dozdevalo, kakor bi mu peroti rasti0’ in je torej močno vesel čakal, da bi mu toliko zrastle, da bi mog0 čez most leteti na tisti kraj, kamer je angelj zletel. Čez nekolik0 trenotkov res začne leteti, ker je močno želel čez most priti, 80 ker mu peroti še niso bile dovolj zrastle, je onemogel in zopet J* most padel. V novič se mosta oklene in se kakor poprej ljubeH’4 Bogu priporoča. Po molitvi se mu dozdeva, da mu peroti rastete, pa, kakor poprej, ni čakal, da bi mu dorastli. Ker je pre časom zletel, padel je zopet na most, ker ste peroti onemogli- SP°Ž. navši zdaj, da zaradi prevelike naglosti, ker je pred časom leteti croti hotel, na most nazaj pada, pravi sam pri sebi: „Če v tretje p , dobim, hočem gotovo čakati, da veliki postanete, da bom nrog leteti, ne da bi zopet padel." To premišljevaje vidi peroti na rasti in čaka dolgo časa, da so velike bile; zdelo se mu je p»i — 171,— Je sto in petdeset let prešlo mej tem časom, ko so mu v pervo, drugo in tretje peroti rastle. Naposled se vzdigne v tretjič, napne vse svoje moči in zleti na hrib, kamer je angelja leteti videl, Poterka na vrata palače, v kateri je augelj bival, in vratar ga vpraša: „Kedo si ti, ki si le-sem prišel?* Ta mu odgovori: „Jaz sem manjši brat.* Na to vratar: »Počakaj me tukaj, pripeljal bom sv. Frančiška, če te bo on poznal.“ ^■° je vratar po sv. Frančiška odešel, je začel brat čudovite stene ^ste palače ogledavati, in zdele so se mu tako prezorne in svetle, je razločno videl angeljske trume in vse, kar se je notri godilo. ^ej tem, ko je bil v občudovanje vtopljen, so prišli sv. Frančišek, hrat Bernard in brat Egidij, za njimi pa tolika množica svetih mož 'n žen, kateri so po vodilu njegovega reda živeli, da jih ni bilo ^eč šteti. Sv. Frančišek pa je rekel vratarju: „Pusti ga noter, ker Je iz mej mojih bratov!* — Berž tedaj, ko vstopi, občuti toliko tolažilo in sladkost, da je čisto pozabil na vse dotedaj prestane ritkosti, kakor da jih nigdar ni bilo. Sv. Frančišek gaje spremljal 11 mu je veliko čudapolnih reči pokazal; naposled pa mu je rekel: »Verniti se moraš zdaj na zemljo, sin moj, in še sedem dni tamkaj Veri. Ta čas se pridno in pobožno pripravljaj, ker čez sedem dni ^Otti p0 te prišel in boš šel z manoj v ta kraj zveličanih.“ Sv. raneišek je bil ogernjen s čudovitim plaščem s prelepimi zvezdami rasenhn, in njegove petere rane so se svetile, kakor jako lepe 2Vezde in so se- svojimi žarki vso palačo razsvetljevale. Brat Ber-?atcl> pa je imel na glavi krono prelepih zvezd, in brat Egidij se v čudapolni bliščobi svetil, in videl je pri njih tudi mnogo svetih ratoy, katerih na zemlji ni poznal. Poslovivši se torej od sv. Fran-Ka) se verne, akoravno jako nerad, nazaj na zemljo. Ko se zbudi in predrami, so bratje ravno k pervi uri po-Zv°nili) tako da ni bil dalje zamaknjen, kakor od zornic do perve y6’ vendar se mu je zdelo, da je veliko let mej tem preteklo. Se to je tedaj po versti povedal svojemu gvardijanu in skozi e^em dni ga je merzlica tresla. Osmi dan pa je sv. Frančišek, 0r Je obljubil, ponj prišel, spremljevan od velike množice svet-». 0vi io je njegovo dušo odpeljal v kraljestvo zveličanih k večnemu lvlienju. — 172,— 27. poglavje. Sv. Frančišek spreoberne v JJolonji dva učenca. Oba stopita v rd in enega reši sv. Frančišek velike skušnjave. Sv. Frančišek je prišel nekedaj v Bolonjo. Ysi mestni pre' bivavci so vreli skupaj, da bi ga videli, in tako velika je bil» gnječa, da se je prav težko prišlo do terga, kjer je bil. Ko je bil ves terg z moškimi, ženskami in učenci napolnjen, stopi 8V-Frančišek v sredi terga na vzvišen prostor in začne pridigati, k»1 mu je sv. Dub vdihnil. Pridigal je tako čudovito, da se je zdelo? da angelj pridiga in ne človek. Njegove nebeške besede so enako ostrim puščicam poslušavcem zbadale serca, tako, da seje pri tisi* pridigi mnogo mož in žen spokorilo. Mej njimi sta bila dva plemenita učenca iz jakinske pokrajine; enemu je bilo ime Pelegrin, drugemu Rinjerij. Ta dva sta p° omenjeni pridigi, od milosti božje v sercih ginjena, k sv. Frančišk" prišla in mu razodela, da hočeta svet čisto zapustiti in v red stopiti. Sv. Frančišek je po božjem razodenju spoznal, da ju je Boj? poslal, in da bodeta v redu sveto živela. Sprejel ju j-e torej vesel zaradi njiju velike gorečnosti in je rekel: „Ti, Pelegrin, hodi * redu po poti ponižnosti, in ti, brat Rinjerij, boš bratom služil-Tako jo tudi bilo; brat Pelegrin ni hotel mašnik biti, temuč j° ostal meniški brat, akoravno je bil učen in velik postavoznave"-Ta njegova ponižnost ga je pripeljala do tako velike popolnosti 1° čednosti, da ga je brat Bernard, pervorojenec sv. Frančiška, h®^ noval najpopolnišega redovnika na celi zemlji. Naposled se je preselil imenovani brat Pelegrin iz tega življenja v življenje zve” ličanih, poln čednosti in poveličan z mnogimi čudeži pred smertj0 in po smerti. Brat Rinjerij je enako pobožno in zvesto bratom služil; je v veliki svetosti in ponižnosti in je bil sè sv. Frančiškom poseb®0 domač. Bil je pozneje predstojnik redovne okrajine jakinske, k* tero je dolgo časa v velikem miru zmerno vladal. Čez nekolik0 časa pa je Bog dopustil, da je njegovo dušo velika skušnjava ®* padla, katera mu je mnogo žalosti in strahu delala. Močno "e J trapil noč in dan s postom in bičanjem, sè solzami in z molitrij in vendar ni mogel skušnjave odgnati, tako da se mu je dozdeval0’ kakor bi ga bil Bog zapustil. Skoraj obupan se je poprijel z» njega pripomočka in je šel k sv. Frančišku, češ: „Ako ®®c 8 — 173,— Frančišek prijazno sprejme, in kakor navadno zaupljivo z manoj ravna> bom spoznal, da se me bo Bog se vsmilil, če pa ne, mi bo znamenje, da me je Bog zapustil.“ Napravi se torej na pot in §le k sv. Frančišku, kateri je takrat v hiši asiškega škofa bolan •ežal. Bog je sv. Frančišku razodel vso skušnjavo in sklep brata lnjerija, njegov namen in njegov prihod. Hitro pokliče sv. Franck brata Leona in brata Maseja ter jima pravi: ^Pojdita hitro 0jemu ljubljenemu sinu, bratu Rinjeriju, naproti, objemita, ga v Rejeni imenu in ga pozdravita rekoč, da ga mej vsemi redovnimi lad na celem svetu posebno ljubim.“ Ta dva sta šla, in ko sta brata Rinjerija na potu srečala, sta j>a °kjela in mu povedala, kar jima je sv. Frančišek naročil. Nad j® se je njegova duša močno razveselila in vtolažila. Hvalil je iz celega serca in dalje grede je prišel do kraja, kjer je sv. rančišek bolan ležal. In ako ravno je bil sv. Frančišek zelo bolan, Je vendar vstal, ko je brata Rinjerija priti slišal; šel mu je na-Ff°ti} ga je objel in mu z veliko blagoserčnostjo rekel: „Brat Ri-letÌÌ> moj najdražji sin, mej vsemi redovnimi brati na celem svetu JJabim, in te ljubim na poseben način.“ Na to mu je na čelo Daiedil znamenje svetega križa in ga je poljubil rekoč : „To skuš-°! ljubi sin, je Bog v veliko tvoje zasluženje in v tvoje dobro opustil, pa če tega dobička več nočeš, ga tudi več ne boš imel.u °udno! v tistem trenotku, ko je sv. Frančišek te besede izgo-odjenjala je vsa skušnjava, kakor da bi je nigdar ne bil imel svojem življenju, in ostal je popolnoma vtolažen. Božje serce Jezusovo J. in otroci sv. Frančiška. , y petek po osmini presvetega rešnjegaHelesa obhaja sveta / 0 'ška cerkev praznik največe ljubezni, praznik presvetega serca naš Zveličarja Jezusa Kristusa. O tem božjem sercu vredno go-Primerno pisati, ah! kedo bi mogel? Meni jezik derveni, lllo° Se Fj°ji naprej. In vender molčati ne smemo, vender ne sme-vicj odlagati, česer naši bravci, kakor vemo, silno žele, kar po pralo.. FPčakujejo zlasti bratje in sestre tretjega reda svetega očeta 1Saa, bi so božjemu sercu Jezusovemu tako posebno posvečeni. — 174 — Prečastitljivi pokojni papež Pij IX. so leta 1873 vso sveto katoliško cerkev darovali božjemu Jezusovemu sercu. Kakor nekdaj Mojzes v puščavi, tako so tudi oni z neomahljivim zaupanje^ vdarili po skali nove zaveze, da bi nov vir žive vode pritekel iz strani Kristusove, ali da bi se pomnožil tisti vir, iz katerega vse milosti tečejo žejnemu človeštvu. Kristusov namestnik so vabili navduševali vse vernike, naj iščejo vseh za zveličanje potrebnih milosti v presladkem sercu Jezusovem, naj popuste prazne vodnjake popačenega sveta, tem bolj pa z veseljem zajemajo iz večno čistega vira Kristusa, našega zveličarja. Te velike sreče, ki jo vživajo po očetu celega kerščanstva vsi verni svete katoliške cerkve, pa se vdeležujejo otroci svetega Fran' čiška, kakor v pervem in drugem, tako tudi v tretjem redu, na ae' ki celo poseben način, ker so ljubezni in posnemanju božjega serca še posebej posvečeni in imajo ko najljubši prijatelji in vedni n10' livci to presveto serce že* na tem svetu ko živ venec obdajati. Redovi svetega Frančiška so namreč posebna lastnina božjega serca Jezusovega; sveti Frančišek je zaslužil svojim otrokom t0 pravico se svojo svetostjo in svojim posebnim poklicem, katerega se je po milosti nebeškega Očeta nad vse druge vrednega izkazal' L ‘jj V življenju zveličane Marjete Marije Alakok, začetnice pob<>' žnosti k najsvetejšemu Jezusovemu sercu, se nam pripoveduje ta-le dogodba: Bilo je 4. vinotoka, na praznik svetega očeta Frančiška Asiškega, leta 1686. Sestra Marjeta Marija je klečala vsa v pob»' žno molitev zatopljena ; kar se ji prikaže sveti oče Frančišek, v ču' dovito svitli luči, v veličanstvu, ki je presegalo vseh drugih svetni' kov veličanstvo, zato ker je bil on na tem svetu Jezusu Kristus11 najbolj enak, izvoljen od Boga, da je nosil presvete rane Gospodo'e na svojem telesu. In Bog je razodel svoji služabnici, ko je gledftla tisto prikazen, kako je bil združen sveti Frančišek s presvetim ser' tem našega zveličanja na neki celo poseben način, in da mu je P0* deljena zato nenavadna moč, da more izprositi milosti od tega bo*' jega serca. Razodeto ji je bilo tudi, da se on vedno daruje pi'aVj* ci božji v združenju s presvetim sercem Jezusovim, da bi izpr°s‘ vsmiljenja za grešnike, zlasti za Bogu posvečene osebe, katere °e žive, kakor jim stan nalaga. Videla je sestra Marjeta, kakor bi le žal zdihovaje pred božjim prestolom, da bi potolažil jezo neskonč^ pravice; zdelo se ji je tudi, kakor bi Bog zaderževal kazni, katefe — 175.— Je hotel že poslati nad krivične. Prikazen se je končala s tem, da Je Bog dal Marjeti svetega Frančiška za posebnega vodnika v ter-Pljenju, katero ji je napovedal ; in od tistega časa notri do svoje smerli je bila Marjeta goreča častivka in učenka svetega Frančiška; Pnserčno veselje jo je spreletelo vselej, ko je le imenovati slišala Mojega od Boga ji danega variha. Zakaj pa je hotel Bog ravno sv. Frančiška za posebnega variha dati le-tej ljubezni goreči nevesti božjega serca Jezusovega? se vidi že iz gori povedanega razodevenja. Sveti Frančišek je' -, v nebesih božjemu sercu Jezusovemu posebno ljub, ker mu je bil fla zemlji s tako gorečo ljubeznijo vdan, da si veče ne moremo misliti. V resnici! ni ga bilo od apostoljskih časov človeka, katerega 7 serce bi bilo Jezusovemu sercu tako podobno, kakor serce svetega rančiška. Ako je Kristus čez vse popolnoma izpolnil voljo svojega ^beškega Očeta, ni ga bilo, ki bi se bil v tem Kristusu tako pri-'zal, kaker sv. Frančišek, kateri seje tako čisto vsega Bogu izro-* ’ da nihče ni mogel z večo pravico reči: „Moj Bog in moje vse!“ n ee je doveršenje ljubezni v tem, da se popolnoma združi in ta-rekoč v enega sprime ljubivec sè svojim ljubljenim, na kom je °g to sprijetje in zedinjenje tudi po unanjem jasniše pokazal, ka-er ravno na tem serafinu ljubezni, katerega svete rane vsa kato-s»a cerkev kakor rane Kristusove časti in poveličuje? Bilo je ta večer pred praznikom povikšanja svetega križa leta . dve leti pred smertjo našega svetega očeta. Sveti Frančišek bil na svoji ljubi gori Alverniji, kamer se je navadno skrival pred Sv^om, da bi mogel zbran ostati v molitvi. Tukaj se mu prikaže an-J Gospodov, kateri mu naroči, naj se pripravi na vse, kar Bog ®erja ž njim storiti. „Pripravljen sem,“ odgovori Frančišek, „v da ern.ei se ne bom zoperstavljal naredbam svete volje Gospodove, mi le pomaga sè svojo milostjo. Dasiravno sem človek brez ko-*’ nevreden, da Bog misli name, vender ga prosim, ker sem nje-služabnik, naj stori z meno po svoji volji." Po polnoči nato, ali že proti jutru, tako nekako nam pripore a*6 8V6^ B°naventura, Je sveti Frančišek molil na stermini go-‘vernije, povzdigovaje svoje serce k Bogu v gorečem hrepenenj !" siadhem soterpljenju ž njim, ki je po svoji neskončni Ijube-Zaaas hotel križan biti. Kar zagleda visoko na nebu serafina sè — 176 — Sesterni perotmi, ognjenimi in bliščečim:, ki je letel z neznansko hitrostjo dolu proti njemu. Ko prileti do mesta v zraku blizu moža božjega, se je prikazala mej perotmi podoba križanega človeka, ki je imel roke in noge raztegnjene v podobi križa in na križ pribite Dve peroti ste se mu nad glavo vzdigovali, dve ste bili razpeti k letanju, dve pa ste pokrivale celo telo. Ko je sveti Frančišek to viael, ostermi ves in neko veselje sè žalostjo in bolečino mešano mi» je dušo spreletelo. Z veseljem ga je napajal milosti polni pogled, s katerim ga je gledal Kristus v podobi serafiua; ali da ga je videl na križ pribitega, to mu je dušo z bolečino soterpljenja kaker 2 mečem prebadalo. Čez vse drugo pa se je čudil Frančišek o pogB' du tako nezapopadljive prikazni, ker je dobro vedel, da se slabost terpljenja nikaker ne zlaga z nevmerjočnostjo serafinskega duh«' Ali zdaj mu je Bog razodel, da mu je ta prikazen pred oči postat* ljena zato, da bi vedel prijatelj Kristusov, da se ima spremeniti popolnoma v doveršeno podobo križanega zveličarja, ne po martra-nju mesa, temuč po požaru ljubezni v svoji duši. Prikazen je nato izginila, pustivši mu čudovito gorečnost v sercu, na telesu pa ravno tako čudovito vtisnjeno podobo znamenj našega odrešenja. Precej namreč so se mu začele kazati na rokah in nogah znamenja žreb* Ijev, takih, kaker jih je malo prej videl na tisti podobi križanega človeka. Ravno v sredi so se videle roke in noge prebodene sè žreb* lji, katerih glavice so bile na dlani rok in na goranji strani nog, konci pa na nasprotni strani. Glavice žrebljev bile okrogle in Černe na rokah in na nogah, konci pa, ki so bili precej dolgi, so gledali iz mesa, tako, da so nazaj zakrivlj®' ni in kaker zanétani ležali nad kožo. Tudi desna stran mu je bila prebodena kaker sè sulico ; rana je bila erdeča in dostikrat je te* kla iž nje sveta kri, ki je močila svetniku tuniko in svitice. Tako je postal sv. Frančišek celo podoben Sinovi božjemu, ta* / ko je postal serafinski; mogel je zdaj sè svetim Pavlom reči: ^ Kristusom sem na križ pribit, ker rane Gospoda Jezusa nosim d9 svojem telesu. Živim, ali ne jaz, temuč Kristus živi v meni. $ me ne bode ločilo od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu, G«' spodu našem.“ Tako, glejte! je ljubilo božje serce Jezusovo našega sveteg9 očeta Frančiška čez vse druge svetnike, kar jih je živelo po »P0* I stoljskih časih. Ali ne smemo po pravici sklepati, da ravno to serce » tudi otroke Frančiškove prav posebno ljubi? Že človek, ki ima d°' brega prijatelja, tudi otroka prijateljevega objemlje sè svojo ljubeZ — 177. — n'j°, dasiravno si je otrok še ni zaslužil, in tudi skerbi zanj, ke-^er vidi, da je treba, in prizanaša otroku, ako ni vedno tak, kaker ^ si ga sam želel. Koliko bolj si moramo misliti vse to o presvetem Jezusovem sercu! Jezus posebno ljubi otroke svetega Frančiška; 0u jih ne meče iz svojega serca, ako sami tudi ne zaslužijo te posebne ljubezni; on jim prizanaša in skerbi zanje zavoljo njihovega °četa Frančiška. To tolažbe polno premišljevanje pa nas ne sme zapeljati k Prederznemu zaupanju, ali k mlačnosti in nemarnosti. Dobri otroci 8* Da vso moč prizadevajo posnemati lepe lastnosti svojih starišev, “a se tudi sami vredne store ljubezni njihovih prijateljev. Tako mo-rajo pač tudi Frančiškovi dobri otroci skerbeti, da bodo posnemali z8led svojega svetega očeta v čednostih, ki so ga tolikanj prikupile Jezusovemu sercu, zlasti v goreči ljubezni do Boga, iz katere same 0(l sebe izvirajo vse druge čednosti. Ker so potemtakem otroci sv. ^ančiška božjemu sercu Jezusovemu posebno ljubi, in ker so doluto po zgledu svojega očeta vredne se izkazovati te posebne lju-ezni, zato jo imajo tudi posebno častiti in povračevati sè vso ljubeznijo, katere so zmožni. Iz tega mora jasno biti, da je pobožnost k presvetemu sercu ezusovemu prav posebno serafinska pobožnost, in zato smemo ve-Seh klicati tudi udom našega tretjega reda: „Vaš prostor v cerkvi^ 0zji, dragi sinovi in hčere sv. Frančiška, vaš prostor v cerkvi bo-je okoli serca Jezusovega, celo v sredi tega serca je vaš pro-to°ri zakaj vi ste otroci enega največih prijateljev Jezusovih, kate-r* J« dosegel v globočino njegovega presvetega serca. Zato naj tretji fed sv. Frančiška vselej ko lep venec vedno gorečih častivcev ob-JaJa to božje serce v naši katoliški cerkvi.“ O ccšcciijii device Marije, brez madeža spočete, zlasti v frančiškanskem redu, . V. previdnosti božje so čudoviti, kakor v drugih rečeh, tako teh, ki se tičejo svete vere. Bog dostikrat doseže svoj UaiDen s poruočki, ki se zde ljudem ravno nasprotni. Tudi glede Poti , Še zlasti 1 — 178.— neomadežanega spočetja preblažene device pripustil je Bog, da je vstalo hudo nasprotovanje; našli so se celo ljudje, ki so se preder-znili terditi, da je nauk o neomadežanosti Marijinega spočetja krivoverski, ki so si upali ravnati s tistimi, ki so se ga deržali, kakor z resničnimi krivoverci. Vneli so se torej proti koncu štirinajstega stoletja hudi prepiri, v katerih se je zlasti pariška visoka šola junaško deržala in krepko branila nauk svojih velikih učenjakov Škota, Majirona in Orijola; in ravno ti boji zoper nasprotnike so čudovito pripomogli k vterjenju in razširjanju pobožne vere v neo-madežano spočetje in praznika te posebne prednosti Marijine. Tako je zapovedal 1. 1394 Janez I. kralj aragonski in nekaj let pozneje njegov brat Martin pod ostrimi kazenmi, da se ima ta praznik praznovati po celem aragonskem kraljestvu. To povelje je ponovila 1-1436 Marija, vdova kralja Alfonza V., in v spomin tega ponovlje-nja je vstanovila v Valenciji samostan za sestre tretjega reda sv-Frančiška. Tam je njena vnukinja sprejela redovno obleko in tudi ona sama je hotela tam biti pokopana. *) V pervi polovici petnajstega stoletja sta mnogo pripomogla k razširjenju Škotovega nauka cerkvena zbora kostniški in bazilijski-V Baziliji se je ta nauk leta 1439 celo s posebnim sklepom za versko resnico poterdil. Res da tedaj bazilijski zbor ni bil več občni cerkveni zbor, in torej njegov sklep za vesoljno cerkev neveljaven ; vendar je sam na sebi imeniten; pariška visoka šola ga je visoko cenila, avinjonski okrajni cerkveni zbor, ki je bil nekoliko let poz- v neje, ga je sprejel, in aragonsko kraljestvo na Spanjskem se je zavezalo deržati se ga.**) Zlasti važno pa je to, ker je bil po nje® tudi rimski sedež nekako primoran odločiti se v tej zadevi. Papeži ki je to pervi storil, bil je Sikst IV,_,iz reda sv. Frančiška. Naj tukaj naše bravce nekoliko seznanimo s tem kakor spio» v cerkveni zgodovini tako zlasti glede naše zadeve imenitni® možem. Rojen je bil Frančišek — tako ga hočemo za zdaj po njegovem kerstuem in redovnem imenu imenovati — 26. velikega serpa-na 1. 1414 blizu mesta Savone, v vasi Celle, kamer so bili njegovi stariši bežali zavoljo kuge, ki je bila v mestu. Oče mu je bil Leo» iz imenitne rodovine de la Ruvere, spoštovan mož, ki je opravlja* *) P. Francesco da Bénasac, La immacolata concezione di Maria e 1» famiglia francescana. Versione dal francese. Modena 1877 -78. stran 31 id **) Giardino serafico II. Venezia 1710. stran 349. — 179,— yse kastne službe v svojem domačem mestu, mati Lucina Monleona 'z enako plemenite rodovine. Še ni bil Frančišek luči tega sveta zagledal, tako se pripoveduje, ko je videla njegova mati, kako sta ga sv. Frančišek in sveti Anton v frančiškansko obleko oblekla in z redovnim pasom prepasala. Ravno zavoljo te prikazni so dete imenovali Frančiška ; zavoljo omedlevice pa, ki ga je nekedaj napadla, ko so ga kopali, storila je mati obljubo skozi šest mesecev ga v frančiškansko obleko oblačiti in s frančiškanskim pasom opasovati. Ko Je ta čas pretekel, spremenila se je obleka ; ali dete je, ko je leto doveršilo, hudo zbolelo. Mati je ponovila obljubo in dete je hitro ozdravelo. Tako je torej otrok več let preživel kakor frančiškan o-klečen zdrav in krepak na telesu kakor na duši. Ali ljudem se m dopadlo, da stariši tako lepega in živahnega dečka, preden more sam presoditi, ali bo zanj primeren, v tako čmeren in oster stan si-kj°. Neki Peter Pip si celo ni mogel kaj, da ne bi bil Frančišku sam slekel meniške obleke; kar pa ni bilo brez hudih nasledkov; P>'ecej je namreč dečka napadla merzlica in gerlo mu je začelo o-tekati, iu ni bilo mogoče rešiti ga, kakor da se mu je obleka ver-n'la in obljuba ponovila. Mati torej, huda na Pipa, ker je zaniče-Val red, je obljubila sinu svetemu Frančišku, in ga pogostoma nagovarjala, naj stopi v njegov red, kar je tudi rad storil. *) — V redu je izverstno napredoval v čednosti kakor v učenosti ter si pri-d°bil občno spoštovanje in zaupanje pri svojih bratih, ki so mu izsevali zaporedoma mnoga imenitna opravila. Naposled, leta 1464, So ga izvolili celo za generalnega ministra, to je vesoljnega pogla-Varja celega frančiškanskega reda. Kmalu potem, leta 1468, ga je 'zbral papež Pavel II. za kardinala svete rimske cerkve, po Pavlovi snaerti pa so ga izvolili za papeža 9. vel. serpaua leta 1471. Vla-^ je ko Sikst IV. katoliško cerkev in cerkvene dežele skozi tri-"ajst let, do svoje smerti 13. velikega serpana 1484. Bilo je torej ob času tega papeža, ko se je zlasti po severni ponovil prepir o Marijinem spočetju. Hudi nasprotniki so Sali, kateri so z veliko človeško učenostjo dokazovali, da je bila ati božja ravno tako v izvirnem grehu spočeta kakor vsaki drugi °vek razen Kristusa edinega. To je zbudilo grozovito razjarjenje? a° da je moral papež leta 1476 poglavitnega branivca te terditve Pl'ed se poklicati, da vpričo njega izpriča, kar je tolikanj viharno oznanjeval ustno in pismeno. Ob enem pa je povabil papež tudi *) De Gubernatis, Orbis seraphicus I. stran 191. — 180.— zagovornike neomadežanega spočetja, naj pošljejo moža, ki bo kos tako silnemu nasprotniku krepko vstaviti se. Prišel je sam generalni minister frančiškanskega reda, Frančišek Nanis, eden naj zna-menitniših mož svojega časa. Več dni je terpelo pregovarjanje. Nasprotnik je previdei, da so to odločilni dnevi: zato je zbral vso svojo učenost, in napel vse svoje moči. Ali generalni minister Frančišek Nanis ni bil človek, ki bi se bil dal oplašiti in premagati' Zavračal je nasprotnika s tako silnimi razlogi, s tako jasnimi besedami, s toliko bistroumnostjo iu učenostjo, tergal in razpletal vozle in vezi, v katere ga je hotel zamotati nasprotnik, s toliko lahkoto, da se je papež kar čudil. „Ti si pravi Samson !“ mu je djal, in to ime se ga je prijelo; imenovali so ga nadalje vsi le Frančiška Samsona. Dasiravno pa je prisodil zmago generalnemu ministru frančiškanskemu in je tudi sam prepričan bil o neomadežanosti Marijinega spočetja, vender papež še ni hotel naravnost za versko resnico razglasiti tega nauka. Poterdil pa je s pismom „Cum praecelsa" cerkvene molitve za praznik 8. grudna, v katerih je bil ta nauk jasno izrečen, in da bi spodbodel verne, da bi molili te fnolitve, podelil je vsem, ki to store, in vsem, ki se vdeleže duhovnih opi’a' vil tega praznika v cerkvah, ravno tiste odpustke, katere sta bilo podelila Urban IV. in Klemen V. za praznik presvetega rešuj ego v telesa. Stiri leta pozneje je poterdil Sikst IV. še druge duhovne molitve za praznik neomadežanega spočetja, katere je bil zložil frančiškan Bernardin de Bustis. S tem bi človek mislil, da so se dali nasprotniki pomiriti i° prepričati, ker so morali videti, katerega nauka se derži poglavar svete katoliške cerkve. Ali kaj še ! Le še z večo serditostjo so nadalje napadali Marijino neomadežano spočetje in s krivoverci pital* vse, ki so verovali v to posebno milost Matere božje. To počenjanje je napravilo mnogo hrupa in veliko zgledovanje in pohujšanje v rimskih in drugih laških deželah, tako da je bil papež prisiljen '• 1482 s posebnim pismom, ki se začenja z besedami »Grave nimis, v strah prijeti prederzne nasprotnike. S tem pismom določuje Sikst IV., da imajo iz svete cerkve izobčeni biti vsi, ki se prederznejo tenditi ali v bukvah pisati, da so tisti krivoverci, kateri učijo, da je bila Marija brez madeža sp°' četa, ali ki pravijo, da imajo tisti greh, kateri praznujejo njeno spočetje ali pridige poslušajo pri taki priliki. Da bi se pa ne mislil0’ kakor da je hotel papež s tem pismom neomadežanost Marijinega — 181. — spočetja že tedaj za versko resnico razglasiti, pristavil je naravnost, da to ni njegov namen, in da se zato tudi nasprotniki nauka Skokovega in pariške šole še ne smejo imenovati krivoverci. Le to je namerjal papež s tem pismom, konec storiti straDtne-očitanju in osebnemu napadanju; razprave naj bi se godile mir-00 in dostojno, deržaje se vprašanja samega na sebi in končno raz-sodbo prepuščaje sveti rimski cerkvi in apostolskemu sedežu. Ali tl‘di v teh mejah se nasprotniki nikaker niso mogli berzdati, — kar |)a ni škodilo veri v neomadežano spočetje; to hudo nasprotovanje je celo bolj širilo in vterjevalo. kakor vse prizadevanje tistih, * so jo učili. Tako je postavim 8. grudna 1496 neki Žan Le Ver koko strastno pridigal zoper neomadežano spočetje, da je sklenila 'isoka šola pariška, nikoger več ne narediti za doktorja svetega Pisma, ako se prej s prisego ne zaveže, da bo vedno branil neo-®adežano spočetje svete božje porodnice. In ko so leta 1509 neki anatiki v Bernu z lažnjivimi prikazenmi hoteli spričati, da je Ma-r'ja bila v izvirnem grehu spočeta, in se jim je goljufija skazala, ahko si je misliti, kako seje potem navdušenje za čast Marijinega sPočetja še bolj povzdignilo in razširilo. GYscenje sv. Jožefa. * 2. Čast sv. Jožefa v sv. katoliški cerkvi. Tako je bilo. V revščini in skriti samotnosti mej delom in Molitvijo je preteklo tisto lepo, blago in, kakor smo se prepričali, ečno živjenje, ki je za brezmadežnim življenjem Jezusa Kristusa 1Q' njegove matere Marije tolikega občudovanja in tolike časti Vledno, kakor še nobeno življenje Adamovih otrok, ne pred ne Potlej. Kar sv. pismo očita Betlehemčanom, da namreč pri njih ni k!° Prostora zanj, to bi jaz skoraj očital vsem tistim ljudem, So ob njegovem času živeli ; razen nazarenske hiše ni bilo "■kjer prostora zanj, za njegovo čast in veljavo. ^ Prišel je trcnotek, da je Jezus očitno stopil mej ljudi, a sv. ožef ga nj včakal. O kako bi ga bil častil sv. Peter, kako bi j>a bil ljubil sv. Janez, kako bi ga bil spoštoval sv. Andrej, kako , Sa bili čislali vsi drugi aposteljni in učenci in pobožne žene : — 182.— pa ga že ni bilo mej živimi takrat, ko so vse te blage duše Jezusa spoznale in ljubiti začele. Božja previdnost je hotela, da je sv. Jožef ves čas skrit ostal pred svetom in nepoznan. Toda po smerti ni smelo več tako ostati. Mož, ki je bil T tako tesni zvezi z Jezusom in Marijo, ki jima je bil s toliko lju' beznijo vdan in po čistosti in čednosti tako podobeD, je imel enkrat tudi svoje oltarje dobiti povsod, kjer verna serca Jezusa i® Marijo častijo. Povsod, kjer pobožne ustnice s častjo izrekujejo presladki imeni Jezus in Marija, naj še zaupljivo pristavljajo ime sv. Jožefa ! Sicer se po nam nerazumljivih sklepih božje previdnosti praznik sv. Jožefa ni tako zgodaj in s toliko svečanostjo praznoval in razširjal, kakor prazniki Gospodovi ali Matere božje, vendar so že precej v pervih stoletjih kerščanstva imeli pobožni verniki sv. Jožefa v veliki časti. To vemo iz pisem tistega časa; pa tudi pO' dobe sv. Jožefa se že nahajajo v 4. in 5. stoletju. Mej drugim' posebno vneto o njem piše sv. Bazilij Veliki, ki je živel v četerteffl stoletju: „Noben angelj in noben drugi svetnik ni imel te častil da bi se bil imenoval oča božjega Sinu. Da, po tem očetovskem imenu je bil sv. Jožef veliko bolj povikšan, kakor vsi očaki, pi'e' roki, aposteljni in škofje, celo više, kakor vsi drugi svetniki, ki imajo le ime »služabniki božji," sv. Jožef pa je bil počeščen z imenom ,,oča.“ Pa ne le ime „oča“ ima sv. Jožef, Gospod mu je za svojega včlovečenega Sinu izročil tudi pravice in dolžnosti oče* tovske. Rednik sv. Jožef zapoveduje, in božji ediuorojeni Sin vbog®: »bil jim je pokoren." Češčenje sv. Jožefa je bilo v pervih časih svete cerkve seveda le bolj zasebno ; kedaj so ga začeli kristijani skupno in očitno ter praznično častiti, tega ne vemo povedati natanko pt» dnevu i® letnici; le to vemo, da prav zgodaj. Najpred se je začel praznik sv. Jožefa po jutrovih deželah ; po nekterih krajih so ga obhajal' pervo nedeljo po božiču, drugod pa 20. malega serpana. Pa tudi v zahodni ali latinski cerkvi so že zdavno obhajali god sv. Jožef®! iu sicer 19. sušca, kakor še zdaj. Od kraja seveda še ne povsod, pa vendar po mnogih krajih, in zlasti po različnih samostanih s° bili vsi redovniki za čast sv. Jožefa zelo vneti. In prav z veselje'11 smem zapisati, da so bili ravno frančiškani, óe ne pervi, vsaj meJ naj pervimi, ki so se sami mej saboj vnemali za češčenje ®v' Jožefa in z ognjem, ki so ga bili zanetili v lastnem sercu, ogre' vali serca drugih vernih, zlasti dušni skerbi jim izročenih ovčic- — 183,— Kar se mnogokrat bere, da so karmeliti že v 13. veku v zahodni cerkvi razširjali to češčenje, je sicer jako verjetno, pa ^endar dokazati se ne da. Zgodovinsko dokazano pa je, da so rančiškani v občnem redovnem zboru asiškem 1. 1399 *) sklenili,") a morajo vsi udje tega reda povsod slovesno obhajati sv. Jožefa Praznik. Kmalu potem je Bog obudil ravno v tem redu sv. Jožefu Ja o gorečega častivca in nevtrudljivega pospeševavca njegove po-oznosti — sv. Bernardina Sjenskega. Njegovo blago serce je bilo / ®S Pravo og'ij'^e serafske pobožnosti in ljubezni do Jezusa iu ^ lanje, pa ravno zato tudi do sv. Jožefa ; zakaj kedor Jezusa prisrčno ljubi, mora tudi njegovega rednika rad imeti, kedor Marijo goreče časti, ne more biti merzel do njenega deviškega ženina. no je imel presveto ime Jezus in Marija v sercu in na jeziku ; jVSe Laško Je prehodil in brezštevilnemu ljudstvu oznanjal Jezusovo jf18 tei prigovarjal, naj ljubijo Jezusa, pa tudi njegovo mater Marijo. poleg tega je sam naj bolj gojil in drugim naj bolj priporoče-al mej vsemi svetniki pobožuost do tistega, ki je bil najsvetejše-11 sercu Jezusovemu in Marijinemu naj bliže, do sv. Jožefa. Odsihdob ogenj, ki je bil zažgan ni mogel vgasniti, se tudi S mogel vstaviti, mariveč urno se je širil krog in krog. Papež Y ki Je bil tudi iz frančiškanskega reda, je 1. 1481 v Rimu peljal praznik sv. Jožefa. V začetku 15. veka so ga jeli obhajati vgustinci in karmeliti ter kmalu po 1500 dominikanci. In ^ * 0 so Jezuiti storili za pobožnost sv. Jožefa! Na Spanjskem, da na Francoskem skoraj ni bilo zavoda Jezusove družbe, roč * De ^ SV- Jožefu posvečen in v njegovo varstvo iz-8n; majhine kapelice so najraje njemu posvečevali, po večih 'ah je bil vsaj po en oltar sv. Jožefu odločen. Prepričani so p he morejo biti popolnoma Jezusovi, kakor njihovo ime . ®eilja in zahteva, ako niso njegovemu redniku priserčno vdani 8()r ne Pospešujejo sv. Jožefa pobožnosti mej ljudstvom. Posebuo t °P°minjali kerščansko ljudstvo, naj si izvoli sv. Jožefa za „po-ona^ srečne smerti“ in so vstanavljali bratovščine „za srečno ly P°d varstvom sv. Jožefa. Zlasti jezuitje so tudi skerbeli po d ,Jlh misij°nih’ da se Je ime in češčenje sv. Jožefa tudi v daljnjih te, h onstran morja oznanjevalo in priljubilo. In pobožnost do ^ ga veličastnega svetnika jim je zdatno pomagala amerikauske in -i gejiivjake pridobiti za sv. cerkev. (Dalje prihodnjič.) *) Bolandus III. pg. 8. • — 184 — Življenje svetega Ludo vika IX. francoskega kralja, patrona tretjega reda svetega Frančiška. IX. Nekoliko o sovražnikih kerščanske vere na Jutrovem in pervih križanskili vojskah zoper nje. Od nekedaj že so romali kristijani v sveto deželo, da bi videli Jeruzalem in Betlehem, Golgato in božji grob, da bi molili na tistih krajih, kjer je bil Kristus rojen, kjer je živel m učil, kjer je terpel in v-meri, kjer je v grobu ležal in častit od smerti vstal. Zlasti so se množili le-ti božji poti potem, ko je zmagalo kerščanstvo nad ajdovstvomin ko je dal cesar Konštantin Veliki nad božjim grobom sezidati slovečo prelepo cerkev vstajenja Gospodovega. Njegova mati, sveta Helena, je bila sama šla v Jeruzalem, da bi iskala križ, na katerem je Kristus za nas sveto rešujo kri prelil. Ko je v resnici našla častitljivi les, orodje našega odrešenja, dala je tudi ona zidati hiše božje na Oljski gori in v Betlehemu, in od tedaj nadalje so se cerkve, samostani in romarske hiše v sveti deželi naglo množile. Kakor nam poroča sveti Jeronim (f 420), prihajali so že ob njegovem času romarji v Jeruzalem tudi iz naj bolj oddaljenih dežel, kamer se je bilo razširilo kerščanstvo, iz Indije in Etiopije, iz Britanije in Irije, in vedno je bilo slišati, kako so v raznih jezikih hvalo peli Jezusa Kristusu pri njegovem slavnem grobu. To se je godilo brez ovir* dokler so bili sveti kraji pod oblastjo bizantinskih ali carigrajskih kerščanskih cesarjev, blizu do srede sedmega stoletja po Kristusovem rojstvu. Ob tem času pa so priderli iz Arabije mohamedanci in sebi podvergli deželo Palestino in sveto mesto Jeruzalem. V Arabiji se je bila namreč nova vera začela, katera se imenuje po svojem preroku in oznanjevavcu Mohamedu mohamedanska-Mohamed je bil rojen leta 571 v slovečem arabskem mestu, Mekka imenovanem. Imel je še le dva meseca, ko mu je vmerl oče Abd' allah; v šestem letu pa mu je tudi mater Amino pobrala smeri-Zdaj ga je vzel k sebi najprej stari oče Abd al Muttalib, in ko je čez dve leti tudi ta vmerl, stric Abu Talib, kateri mu je nadalje nadomeščeval očeta. Le-ta stric je bil tedaj nadzornik in oskerbnik imenitnega starega ajdovskega tempeljna vMekki; Kaaba se mu je reklo. Abu Talib je imel po svoji častni službi zlasti na to gleda- j — 185.— da so se vcršili sveti obredi v Kaabi natanko, kakor je bila sta-ra navada. O teh rečeh je Mohamed v stričevi hiši gotovo mnogo s'išal, in tudi sam je seveda vedno imel priliko poleg biti pri ma-likovavskih slovesnostih svojega naroda. Tako je prišlo, da je že v pervi mladosti začel premišljevati verske in bogoslužne reči, že tedaj mu je bilo zasejano v dušo seme njegove poznejše delavnosti. je nekoliko odraste!, da so ga tergovci njegove rodovine seboj jemali v druge kraje in dežele, videl je, kako je vera njegove domovine popolnoma različna od judovske in kerščanske, in čedalje h°lj je spoznaval, da ne more biti prava, da bo treba druge. V svojem petindvajsetem letu se je oženil z bogato vdovo, Hadižo po imenu, katere strinič Varaka je bil kerščanski duhovnik, ^si naj berž ne pravoveren. On je seznanil Mohameda sè svetim Pismom starega in novega zakona. Mohamed se je vdal zdaj samotnemu premišljevanju na hribu Haran, kamer se je s Hadižo in Celo družino večkrat vmeknil iz mesta. Tu se mu je zdelo, da vi • di prikazni. Zlasti znamenitno je bilo, kar je sanjal na tej gori v svojem štiridesetem letu. Neka prikazen mu je zaklicala : „0 Mohamed ! ti si poslanec božji, jaz sem pa Gabriel". Vse to pa je moža le nekako otožnega delalo ; Varaka mu je poral pogum da-jati po njegovi ženi Hadiži. Le počasi so se začeli spreobračati ljudje k njegovi veri. Si-Cer je goreče pridigal po semnjih in ljudskih zborih, ali vspeha je h'lo malo. Že je bil doveršil petdeset let, ko je bila njegova reč zmirom le slaboten začetek. Zdaj mu je vmerla Hadiža, njego-Va zvesta žena, in stric Abu Talib, kateri ga je do tedaj varoval in tolažil. Mohamedu je začelo popolnoma vpadati serce. Ali zdaj se ■•e zgodilo nekaj, kar ga je neznansko pokrepčalo in z nenavadnim Pogumom napolnilo; sanjalo se mu je namreč neko noč, kakor da popotoval v nebesa, kjer mu je Bog razodel vse skrivnosti nje-8ove nove vere. Od tedaj ni več poznal omahljivosti in boječnosti ; Priverženci so se mu hitro množili ; ravno tako hitro pa je rastlo tudi število njegovih očitnih nasprotnikov, ki so ga strupeno sovrani in sè smertjo mu pretili. Moral je bežati iz Mekke v mesto ■Medino, kjer je imel več gorečih prijateljev. To se je zgodilo leta 16. malega serpana. Od tega bega, ki se po arabsko imenuje »hedžra", štejejo mohamedanci leta, kakor mi od rojstva Kristusoma. V Medini je prebival Mohamed deset let; tukaj je doveršil Sv°j nauk in spreobernil k njemu celo mesto; od tukaj je vodil — 186,— svoje priveržence na vojsko zoper vse, ki so bili druge vere, bodi si malikovavci ali judje ali kristijani. Leta 629 je šel celo nad svoje rojstno mesto Mekko, katero je premagal in svoji oblasti pod-vergel. Zdaj je bil on gospodar poglavitnega tempeljna arabskega, sloveče Kaabe, kjer je malike razbil in pervič notri očitno opravil molitev po svoji veri. Se nekoliko bojev in poklonili so se mu Arabci po vseh krajih. Naslednje leta je učil in vterjeval svoje naredbe, zraven pa na vojsko se pripravljal zoper bizantinskega cesarja. Leta 632 pa je zbolel in 8. rožnega cveta vmerl v Medini s temi obupnimi besedami : „ Pekel gori, vpor se bliža, kakor poslednji del temne noči; ali zaboga! ne dolžite me, jaz sem le dovolil, kar koran dovoljuje, in prepovedal le, kar je koràn prepovedal/ „Koran" imenuje Mohamed bukve, v katere je dal zapisati, kar mu je, kakor je rekel, Bog razodel; in to je mohamedansko sveto pismo. Vso svojo vero pa je imenoval Mohamed „islam“ in po tej besedi se pravi mohamedancem tudi „moslimi“ ali „musulmani". Nasledniki prerokovi v duhovni in svetovni oblasti pa so se imenovali „kalifi“, mej katerimi je pervi bil Abubeker, Mohamedov tast, oče ene iz mej mnogih žen, kijih je imel prerok po Hadižini smerti vse kmalu. Abubeker si je podvergel naj prej arabske rodove, ki so se hoteli odtegniti njegovi oblasti in odpasti od Mohamedove vere; drugo leto pa je že v unanje dežele poslal dve vojski, eno proti per-zijanski meji, drugo pa v Sirijo. Perva je bila vedno in povsod zmagovita; pridobila mu je deželo Irak, to je, negdanjo Babilonijo in Asirijo; druga ni bila tako srečna, dokler ni dobila od one pomoči. Mej tem je vmerl Abubeker, ki je gospodaril le dve leti (632—634), in nasledoval je drugi kalif, Omar, kateri je prav za prav vstauovil svetovno gospostvo arabsko. Njegovi vojvodi so premagali kristijane blizu jezera Genezaret, pridobili glavno mesto Da-masek in tako Sirijo in sveto deželo podvergli njegovi oblasti. Ob-legli so tudi mesto Jeruzalem, ki se je pogumno branilo štiri mesece, dokler je Omar sam prišel in ga prisilil, da se mu je vdalo. Sklenil pa je pogodbo s kristijani v mestu, tako da so mu ti plačevali davek, in se je prizaneslo njim in njihovim svetiščem. Tako je prišlo mesto Jeruzalem in cela sveta dežela sovražnikom kerščanske vere v oblast; vendar se mora reči, da se kristi-janom, dokler so jim pervi arabski kalifi gospodarili, ni ravno posebno slabo godilo. Huje pa jim je bilo, ko so se Fati midi polastili Jeruzalema. Tako se imenuje rodovina nekega Obeidallaha — 187,— v Tunisu v Afriki, kateri se je hvalil, da je mlajši Mohamedove hčere Fatime. Fatimidi so podveigli Egipt in Sirijo in prisvojili si 'me kalif. Mej njimi je bil zlasti tretji, Hakim Biamrillah, hud sovražnik kristijanom, ki je dal leta 1011 celo cerkev vstajenja Gospodovega podreti. Kristijani so morali plačevati neizmerne davke, Vendar jim je bila prepovedana vsaka slovesna služba božja. Haki-m°v siu, Dhaher, pa je dovolil cerkev Gospodovega vstajenja zopet sestati, kar so storili kristijani s pomočjo bizantinskega cesarja Konstantina Monomaha. Dasiravno pa so imeli tudi tedaj kristijani še mnogo terpeti, Vfindar se jim je še dobro godilo v primeri s tem, kar so skusili hmalu potem pod tursko oblastjo. Neko divje tursko pleme, Seld-žuki po imenu, osvojilo si je namreč okoli srede 11. stoletja skoraj ^Se dežele, ki so jih imeli kalifi v Aziji, mej njimi tudi sveto de-in mesto Jeruzalem. Pod njihovim jarmom so britko zdihovali Kristijani 38 let. Dostikrat so ti divjaki kar mej službo božjo prihrumeli v cerkve, skrunili oltarje, prevračali kelihe, duhovnike in hatrijarha samega pa po tleh vlačili za lase in za brado, in odpeljali v ječo, kjer so jih imeli zaperte, dokler so jih kristijani od-■ “Pili z mnogimi denarji. Kako se je tedaj godilo še le vbogim farjem, ker so imeli domači kristijani toliko terpeti ! Dosti so že po poti pomorili, preden so zagledali sveto mesto; dosti so j*h stepli, z ranami obložili in čisto oropali, da so lačni, na pol na8i, na pol mertvi priplazili se do vrat svetega mesta; notri pa niso smeli, ker niso imeli s čim plačati vstopnine, katero so od jakega tirjali Turki. Kristijani v Jeruzalemu, sami v tolikih stis-ah in britkostih, mogli so le malo pomagati vbogim romarjem. Ko je izvedel papež, sveti Gregor VIL, kako hudo se godi ^rnim v sveti deželi, sklical bi bil pač rad vojsko zoper kervoločne itke; ali kaj ker je bil tudi on v veliki zadregi; imel je opraviti ei! glavo z brezbožnim nemškim kraljem Henrikom IV., kateri je 8Veto cerkev Kristusovo sebi želel sužnjo storiti. V tem času je bil romal tudi neki puščavnik, Peter Amijenski 8 hrancoskega, v svete kraje, kjer je videl vse grozovito terpljenje, atero so imeli tam terpeti kristijani. S pismom finskega Simeona se je veruil v Evropo ter šel h'fbanu sai p i^ž je bil ginjen v svojem sercu ; sklenil je pomagati, kakor hi- patrijarha jeru-v Rim k papežu II., kateremu je izročil list ter z gorečo besedo mu popi-neznanske stiske in britkosti vbozih kristijanov v sveti deželi. tr° bo mogoče, puščavnika pa je poslal po svetu, naj hodi od me- — 188— sta do mesta, od vasi do vasi, povsod naj pridiga ljudem vojsko zoper nevsmiljenega Turka. Puščavnik je to storil z veliko gorečnostjo; prehodil je Laško in Francosko in povsod so ga ljudje poslušali kakor svetnika. Tudi sam papež Urban II. je sklical leta 1095 zbor najprej v Pjačenci na Laškem, potem pa v Klermontu na Francoskem, kjer je spodbudil sè svojo mogočno besedo brezštevilne množice zbranega ljudstva, da je kakor z enim glasom vpilo : „Bog hoče, da gremo na vojsko; njegova volja se zgodi!" Ko je papež do* veršil svoje govorjenje, pokleknili so predenj mnogi škofje, ki so bili pričujoči, proseči svetega očeta, naj jim dovoli, da gredo tudi oni na vojsko za sveto vero Kristusovo. Papež jim je rad priterdil! za znamenje pa, da so vojaki Kristusovi, pripel je vsakemu križec iz erdečega sukna na desno ramo. Ravno take križce je sprejel» za škofi brezštevilna množica drugih ljudi; vsi so se zavezali s tem, da hočejo iti na vojsko v sveto deželo, da rešijo kristijane. Kateri so sprejeli znamenje svetega križa, imenovali so se križ anikh in od tod se imenujejo tudi vojske s križem zaznamenjevanih ker-ščanskih vojakov križanske vojske. Pervo križansko vojsko je vodil Gotfrid Buljonski, hraber junak in ravno tako pošten in pobožen gospod iz dežele Belgije. P°d njegovim poveljstvom se je zbralo v jeseni leta 1090 do šest sto tisoč križanikov ; sešli so se pred Carigradom, od koder so se p° ladijah prepeljali v Malo Azijo. Tukaj so vzeli najprej imenitno mesto Nikejo, potem so premagali Turke pri Dorileju, dobili so Edeso v Mezopotamiji v svojo oblast in po dolgem obleganju tudi Antijohijo v Siriji. V teh dveh mestih jih je moralo mnogo ostati z® hrambo, in ker jih je veliko število poginilo v vednih bojih in P° grozovitih trudili in težavah, vročini, žeji, lakoti in boleznih, prim® je le kakih dvajset tisoč krepkih pešcev in petnajst sto konjikov do svetega mesta Jeruzalema 7. rožnega cveta leta 1099. V Jeruzalemu so tačas zopet Fatimidi gospodarili; pred šti* rimi leti (1095) so bili namreč pregnali Turke in spravili mest» zopet v svojo oblast. Bilo pa je sveto mesto od vseh strani dobro vterjeno in zavarovano in notri je stalo nad štirideset tisoč W® mohamedanske vojske. Devet in trideset dni so morali kristij*®1 oblegati in dva dni naskakovati, preden so ga dobili v oblast, k»r se je zgodilo 15. malega serpana 1. 1099. Gotfrida Bilijonskega so izvolili nato kristijani za jeruzalemskega kralja, in on je sicer sprejel volitev, ali zlate kraljeve krone ni hotel nositi, kjer je Sin božji nosil ternovo krono, tudi se je — 189.,— Vedno imenoval le vojvoda Gotfrida. Že čez eno leto pa je Bog k Se r poklical tega pobožnega, ponižnega moža ; nasledoval mu je J^ov brat Balduin, ki je bil prej v Edesi knez. Ta je sprejel uljevi naslov ter s pomočjo italijanskih mest Genove, Pize in Be-n®dek precej razširil svoje kraljestvo, ker si je prisvojil primorske ®esta Akkon, Tripolis in Berit. Največe pa je bilo jeruzalemsko raljestvo pod četertim kraljem, Fulkom, ki je vladal od leta 1131 0 ; raztezalo se je takrat proti sončnemu vsliodu do sirske PU'èave, proti zahodu do srednjega, proti jugu do erdečega morja, kroti seveiju do gorenjega Evfrata. Ali seveda pravega miru to ^Iajestvo nigdar ni imelo ; vedno so namreč skušali mohamedanci, a i sveto deželo zopet nazaj dobili in pokončali kristijane, ki so jo vzeli. Zato niso ti tako rekoč nigdar mogli brez skerbi spa-’ 'edao so morali biti pripravljeni, da bi se branili sovražnemu dapadu- ^ teh večnih bojih so se začeli sloveči duhovni viteški re-°vb o katerih moramo tukaj nekoliko povedati, ker jih bomo po-IieJe še večkrat imenovali. Pervi duhovni viteški red so h o s p i t a 1 i t i ali j o h a n i t i, a ei’e bi smeli bolj po naše „ivanovce“ zvati. Že leta 1048 so bili 'tali v 'Janski tergovci iz mesta Amalfi v Jeruzalemu neki samostan a anovili na čast svetemu Ivanu Kerstniku, v ta namen, da bi se SQ°11 vb°gi i» bolni romarji zastonj sprejemali in zdravili. Sčasoma sPiejeli pobožni možje, ki so tukaj romarjem in bolnikom stregli P°sebn0 redovno obleko, čern plašč z belim križem gori prišitim; v So za^eli redovne obljube delati, namreč radovoljnega vboštva, p* "ega devištva in pokorščine do svojega duhovnega poglavarja. B , pervi križanski vojski pa so morali muovei, kader je bila po-Ua sila’ tudi za orožje prijeti, da so branili kristijane pred so-azniki svete vere. Tako je prišlo, da so se nekateri mej njimi t Polnoma za vojskovanje odločili in k prejšnjim trem tudi še če-j/0 obljubo pristavljali, da bodo z orožjem branili sveto vero. 2 aj so se delili ivdnovci v tri verste; pervi šobili mašniki, dru-^ ki so nad redovno obleko meč in oklep nosili, tretji pa e služabniki, kateri so imeli bolnikom streči in druge domače de*a opravljati, pa tudi v vojsko so jih za postrežbo seboj jemali. Ta imen red se je razširjal iz Jeruzalema po vsej Evropi ; poglavar se je °val mojster, pozneje veliki mojster, tem ^rugi še boenitniši redovni vitezi so bili templjarji, ali aPeljski gospodje, tako imenovani zato, ker so imeli svojo hišo tistem mestu, kjer je nekdaj Salomonov tempelj stal. Začelo je — 190.— ta red devet francoskih vitezev, kateri so se bili združili leta 1118 v ta namen, da bi varovali romarje po cestah svete dežele roparjev in razbojnikov. Tudi oni so bili razdeljeni v tri verste, namreč viteze, kateri so morali biti plemenitega rodu in so nosili belo obleko sè škerlatastim križem gori prišitim, potem mašnike, kateri so imeli božjo službo .opravljati v redovnih hišah, in naposled brate služabnike, ki so bili zopet razdeljeni v orožne brate za vojaško postrežbo in delavne brate za domače opravila. Redu poglavar je bil mojster, ki je imel na strani redovni svet. Imeli pa so templjarji kmalu tudi zunaj svete dežele zlasti po Spanjskem in Francoskem mnogo lepih in bogatih redovnih hiš, ker so sloveli ko hrabri junaki in so jim zato radi dajali pobožni kristijani, kolikor so le vterpeli, da bi mogli tako lažje zderževati vojsko v svetih mestih in skerbeti za romarje, ki so tjakaj popotovali. Ivanovcem in templjarjem se je pridružil z enakim namenom pa nekoliko pozneje tako imenovani nemški red, katerega vitezi so bele plašče nosili s černim križem. Tudi le-ti so od kraja zlasti bolnikom in romarjem stregli, pozneje pa so le bolj z vojsko imeli opraviti. Ti viteški redovi so bili poglavitna podpora kerščanskega gospostva v sveti deželi ; oni so nameščali tamkaj tako imenovano stoječo vojsko, ker so bili vedno pripravljeni na boj zopet nevernike. Ali mohamedanei so bili budi ljudje in vajeni vojaki; vzeli so kristijanom naj prej mesto Edeso ; drugo križansko vojsko, katero sta vodila francoski kralj Ludovik Vil. in nemški cesar Konrad Hlod leta 1147 do 1149, vničili so po malem skoraj popolnoma, i° leta 1187 moral se je vdati Jeruzalem egiptovskemu sultanu Sala-dinu. Tako je bilo konec kerščanskega kraljestva jeruzalemskega) potem ko je terpelo 88 let. Po tretji križanski vojski (od 1. 1189 do 1192) so dobili sicer kristijani nekoliko dežele pri morju i° pravico, da smejo slobodno obiskovati svete kraje; ali ti so ostali vsi v Saladinovi oblasti. Ceterta križanska vojska (1. 1202-1204)06 zasluži tega imena. Leta 1228 pa je šel v sveto deželo cesar Friderik II., kateri je pridobil po pogodbi z egiptovskim sultanom Jeruzalem in Nazaret sè vso deželo mej tema dvema mestoma in morjem, kakor tudi mesto Sidon; ali že leta 1244 so kristijani Jeruzalem zopet izgubili in od tedaj je ostalo sveto mesto mohamedancem v oblasti do današnjega dne. Bežali so namreč leta 1244 seldžuški Turki, Hovaresmi iioe' — 191,— ®°^ani, pred Mongoli, kateri so bili razrušili njihovo kraljestvo v da-® bji Khivi v osrednji Aziji, in egiptovski sultan Ejub je vzel cele čete le teh beguncev v svojo službo. Na potu v Egipet pašo n'Ji Hovaresmi Jeruzalem vzeli in božji grob oskrunili in razdjali. T e® so še tisto leto združeni z Ejubovimi Saraceni pri Gazi sè p ? s^° vdarili na kristijane in jih pobili do dobrega, le majhina C>ca se jih je rešila v mesto Akou. Tako so spravili Egipčani le°raj vso sveto deželo pód se; kristijanom je ostalo poleg Akona s e nek°l‘ko mestec pri morju,— To je tista bitev, ki jo je videl J, Pudovik I^*> francoski kralj, v prikazni, ko je bolan ležal v e evici, kakor smo povedali v prejšnjem poglavju. ^ Lahko si mislimo, kako britkost je moralo čutiti vsako po-pet**0 ker!^ansko serce v Evropi, ko so se slišale z Jutrovega zo-»Se r^° ^ostne nov’ce- Marisikedo se je vprašal sam pri sebi : rel1.Smej0 PrePustiti naj hujšemu sovražniku naše kerščanske ve-mo/vf’ k‘ S° kristijanu naj svetejši ? Se li smejo pustiti brez posvet' blatje “a Jutl'ovem?“— Vendar tiste splošne gorečnosti, tiste p 6 navdušenosti kakor nekedaj, ni bilo več mej kristijani. Razen ko s2a .^I10cencija IV* so redki bili, ki so se v resnici razveselili, a. sHšali- »Ludovik IX., francoski kralj, se pripravlja ^ižansko voj s k o. “ felice iz življenja rejnice lariie Kosove, device tretjega reda svetega Frančiška. (Nadaljevanje.) HjCa Peta cvetlica v Micinem duhovnem vertu je bila rumena sončit^ JVUk0r 86 sončnica vedn0 za soncem obrača, tako je bilo tudi ga ob° Ce^° ^v^enie’ vse njeno djanje in nehanje vedno le na Bo-“‘islirn D,ien0' Pr‘ VS6h reČeh Se je vpraševala : „Ali je pa to, kar Njej .storiti> iz ljubezni do Boga? ali je po sveti božji volji?« kor jj!* moS°če tako pogostoma svetega obhajila prejemati, ka- Zato zdravim — akoravno se je večkrat na leto zgodilo —; jala _Pa Prav pogosto sè serčnimi željami po duhovno obliaci tak" ^ tem PreJela mn°g° milosti in tolažeb; saj se je tu-bi]a j° skfrnila sè svojim ljubim Jezusom, katerega je čez vse lju- 2atHisli]e>' lo sploh celih dvaindvajset let, v katerih je svoj težki križ pohlev no za Jezusom nosila. Keder je slišala kaj tolči, si je vedno siila, da sliši tolči kladivo, ko Jezusa na križ pribijajo. Keder j' je zdravnik prerezaval raue, kar se je mnogokrat zgodilo, ali si je sama kako v golo kost zadela, da jo je bolelo, kakor bi j°v serce pikal, vselej je na Jezusove hude bolečine mislila in zlasti d» njegovo presveto serce, kako je bilo za nas žalostno do smerti >D prebodeno iz ljubezni do nas. Kakor gori iz prebodenega svetega serca Jezusovega plamen ljubezni, tako se je vzdigoval tudi iz # nega serca ljubezni plamen, kateri se je obračal vedno proti njene®11 božjemu mojstru, _____________________________ (Dalje prihodnjič). Priporočilo. Priporoča se pobožni molitvi neka že več let hudo bolna oseb* na Štajerskem. ____________________ Dnevi popolnega odpustka in vesoljne odveze in godovi svetnikov in svetnic redov svetega Frančiška meseca rožnega cveta. 1. Zv. Jakob Strepski, nadškof, 1. reda. „ Zv. Pelingot Urbinski, spoznavavec 3. reda. 2. Zv. Baptista Varani, devica 2. reda. P. O. 3. Zv. Andrej Spelski, spoznavavec 1. reda. — Praznik presvetega serca Jezusovega. P. O. — V. O. 5. Zv. Pacifik Ceredanski, spoznavavec 1. reda. 7. Zv. Štefan in Rajmund s tovariši, mart. 1. reda. 12. Zv. Gvido Kortonski, spoznavavec 1. reda. P. O. 13. Sv. Anton Padovanski, spoznavavec. 1. reda. P. O. 19. Zv. Mihelina, vdova 3. reda (P. O. /.) (P. O. k.) i 21. Spomin redovne SOletnice Pija IX. P. O. — F. O. sj>ap. bUS°s' 27. Zv. Benvenut iz Gubija, spozn. 1. reda P. O. 29. Sv. Peter in Pavel, apost. V. O. „ Zv. Peter iz Gvalda, spoznavavec 3. reda.