Meščanske šole z ozirom na predloženo šolsko novelo. Hrup po nemških šolskih in nešolskih časopisih, ki se je bil zagnal zoper predloženo predrugačenje državne šolske postave s 14. maja 1869. 1., polegel se je sicer nekoliko, a utegne se zopet razlegati takrat, kadar se bode o tem posvetovalo v gospodski in poslaniški zbornici. Nastali hrup je bil dvojen. Učitelji nemški so bobnali v obče zoper novelo, a še posebej zoper tiste določbe v njej, katere nameravajo meščanske šole nekako povztfigniti, ali prav za prav, nevolja je vladala v krogih tistih učiteljev splošne ljudske šole, kateri niso za to, da bi se meščanskim šolani. dajale večje prednosti pred višje organizovanim ljudskim šolam. Ta prepir med avstrijskim nemškim učiteljstvom ni nov, živahen je bil zlasti pred nekaterimi leti v Beči in Gradci; a na novo se je bil oživel, ko je bila šolska novela začetkoma tega leta gospodski zbornici predložena. Ona namreč res ne poklada nižjim organizovanim ljudskim šolam, n. pr. enorazrednicam, toliko pozornosti, in iz nje se res ne da sklepati, da naj bi se tudi v priprosti kraetski vasi enorazrednica z velikimi troški oskrbovala; na drugi strani pa nekako za odškodovanje poudarja važnost meščanskih šol z nekaterimi ugodnimi paragrafi. Naj ugodnejše določilo med temi je n. pr. ono, katero pravi, da naj bodo meščanske šole v bodočnost normalne pripravljevalnice za učiteljišča. Vsled teh za meščanske šole in meščanske učitelje koristnih paragrafov v tej noveli pozdravili so jo z veseljem Dunajski meščanski učitelji, kateri imajo za svoje tendence lastno društvo »Burgerschule" in lasten šolski časopis enakega namena, ki z obče avstrijskega stališča*) napravo meščanskih šol zagovarja. Teh nazorov (t. j. zagovarjanje meščanskih šol) se nekateri vladni šolniki začetkoma niso mogli poprijeti, a zdaj se je pa v vladnih krogih naprava teh šol zelo priljubila, kar več okoliščin svedoči, osobito pa omenjena novela. katero so Dunajski meščanski učitelji iii tudi drugi v provincijah zastran dotičnih paragrafov hvalili; zbog tega pa so prišli v veliko nemilost pri svojih sobratih — ljudskih učiteljih. — Naj to prepirko nekoliko razjasnim tudi slovenskim učiteljem v BUčit. Tov." Najprvo oaj jim pa namen meščanskih šol v obče razložim. V to svrho si dovoljujem ponavljati besede, katere sem bil priobčil že takrat (1878. 1.), ko se je bilana Kranjskem prva in do zdaj edina rueščanska šola (v Krškem) otvorila. Glase se: ,,Več narodov in dežel na Avstrijskem, zlasti napredni stanovalci slovanske in nemške narodnosti na češkem in Moravskem, potem Nemci v doljni in gornji Avstriji in na Štajerskem ter Hrvati v civilnej Hrvatski in Krajini imajo že nekaj let več učilnic te vrste, *) Veliko nemških šolskih časopisev pa ima pred očmi samo nemško-avstrijsko šolstvo. od katerih jih je nekoliko nastalo na ta način, da so se prejšnje (uesaruostalne) nižje realke prestrojile v meščanske šole, nekoliko jih je pa novo šolsko postavodavstvo na željo in s pomočjo občin in krajev ustanovilo. V zadevi teh šol so imele nove šolske postave to pred očmi, da so splošne ljudske (narodne) šole namenjene le splošni omiki mladega ljudstva, onej otniki namreč, katero naj bi imel slehern državljan, slehern kmet, slehern rokodelec, delavec in dninar in tudi slehern hlapec, pastir in sleherna dekla. Poleg te splošne omike in izreje — taka je želja novih šolskih postav — naj se pa ponudi mladini v nekaterih krajih (Kranjske deželne šolske postave pravijo, naj bi vsak okraj imel eno ineščansko šolo) prilika, da se v znanostih in urnostih, za praktično življenje potrebnib, še nekoliko boljše izuči, nego je to mogoče v občni ljudski učilnici. V tej poslednji je nainreč v obstoječih dostikrat neugodnih okoliščinab zmožnemu in marljivemu učitelju mogoče le to doseči, da sposobne in šolo marljivo obiskajoče otroke v elementih (temeljih) vsega znanja (v čitanji, pisanji in računstvu) ter v tako zvanih realističnih predmetih (v zemljepisi z zgodovino ter v prirodoznanstvu) toliko izuri, da se jim kasneje vsakoršnega izobraženja odrekati ne more, kajti znajo prilično čitati, pisati in računiti ter imajo v obče nekoliko pravilnih pojmov o svetskih dogodjajih, o naravi in o dr. Ali navaduo ne moreš in ne sineš zahtevati od slehernega eloveka, ki ti je samo občno ljudsko šolo z dobrim vspehom izvršil, da bi ti kako knjigo populamo-znanstvenega obsega dobro tuueval, ali da bi samostojno prilično pravilno pisal pisma vsakdanjega življenja, ali da bi ti vse račune v trgovskih opravkih brez težav prav izvrševal. Človek z omiko ljudske šole utegne navadno — ako je tudi moralično in krščansko vzrejen — postati le dober kmet, dober rokodelec, dober in pošten delavec in dr. Ako si pa želimo izuriti prav razumne kmetovalce, napredovajoče domače rokodelske mojstre, špekulativne domače trgovce, in v sploh nekakov omikan srednji stan, zaveden meščanski stan, rojen in izrejen na domačih tleh in ako hočemo povzdigniti doraačo obrtnijo — tedaj raoramo mladino naučiti še več, nego je to v splošni ljudski šoli mogoče. Taka večja, vsestranska in temeljiteja izobražba se pa ponuja ravno v nieščanskih šolah, katere tudi lehko več store, kajti pri manjšem številu učencev je večji broj učiteljev, nego v ljudski šoli, in navadno imajo prve na razpolaganje več učaib sredstev. (Mimo gredč naj si tudi to opomniti dovolimo, da so nasproti ljudskim in meščanskim šolam srednje učilnice le bolj pripravljevalnice za visoke šole, kjer se izobražuje učeni stan.) Teh misli pa je tudi zdanja vlada. S pomočjo nieščanskih šol, katerih je v Avstriji že nad 300, namerava povzdigniti obrtnijstvo, za katero je tudi ustanovljenih že nekaj višjih in nižjih obrtnijskih šol. Podloga tiin obrtnijskira šolam pa naj bi bile ravno mečšanske šole. Poleg tega je vlada sprevidela, da zdanje srednje šole*) le teoretičuo človeka izobražujejo, in da je teoretično izobraženih ljudi v Avstriji že dovolj veliko, vsaj pripravnih mest nima država za-nje v zadosti meri, kakor to spričuje veliko število profesorjev, ki so brez priiuernih služeb. — To so v obče pripoznane resnice, iu meščanskim šolam (t. j. dotičnim paragrafom v noveli) protivijo se le tisti ljudski učitelji, kateri so dokazali, da tnore višje organizovana Ijudska šola isto storiti, kakor meščanska učilnica. Da temu ni tako, priča že ves organizem poslednjih: Na meščanskih šolah delujejo bolj izobraženi učitelji, ki so morali težje preskušnje prestati; oni imajo le svoje skupine predmetov, iz katerih so baš izprašani; ne nalaga se jim toliko ur na teden, nego drugim (po noveli bode maksimum njih ur na teden 25), in ker je njih plača navadno boljša, a njih šola navadno s sredstvi učuimi bolje oskrbljena; zato ima njih delovanje v navadno *) Nekoliko srednjih šol, na pr. na spodnjem Avstrijskem namerava se v kratkem opustiti, ker so preslabo obiskovane. manje obljudenih razredih več vspeha, nego delovanje učiteljev v splošni Ijudski šoli, katera nima teh prednosti. — Vse te prednosti, katere je nieščanska šola v Avstriji že do zdaj imela, potrjuje šolska novela in jih še z nekaterimi noviini popolnuje. 0 vsera tem se bode sicer šu bolj določiio lehko govorilo takrat, kadar novela zakon postane, kar bi bilo s tega stališča vsekako želeti. L.