Tečaj III. V čctertek 16. vel. travna fmaJaD 1850. List 30. Jutranja zarja. (Grič, krasno obraščen z zelenim dre'vjem. Proti jutru se razprostira krasno polje. Zjutraj zgodaj ) Bogomil. Gre na grič in poje: Tam škerjanček glasno poje Pesem svojo jutranjo. Dvignul kviško je zato se Tak visoko v sinji zrak, Ker z višine bolj lepo se Vidi zarje zlati trak. II t> ! čb i __koč plahotna je zbežala, Zvezde, svitle pred, tamne, Truma gajskih tic je vstala, Pesme njiltne se glase. Vzraku deleč, kamor moje Skor oči ne sežejo, (Pride na verli griča ; se oberne proti jutru. Zarja se prikaže. Razoglar stoji.) Zakaj, prelepa zarja!*fcbe gledam Še zmir tak rad, kot kdaj sim gledal te? Zakaj imam te vedno še tak rad, Tak rad še zmir, kot sim te kdaj imel j Ko bil otrok, ko dete bil sim še? Zakaj pač obiskujem vedno še Tak rad višavo gričika tega. Otrok ki obiskval sim ga tak rad? Sim bil otrok še — o presrečni čas! Nikoli, oj nikoli iz spomina,_ Ne bo prešel mi rajsko^rečni čas! Otrčk sim bil še; jutra lepega So mati me peljali na ti grič, Takrat sim semkaj pervikrat prišel, Takrat sim vidil zarjo pervikrat, So mati mi jo pokazali bili 7j desnico, z desnim perstom, ter so djili: Glej, ljubo dete! tam na ndbu gori Oblakov lepi lesk, svitlobo krasno, Ko da bi iz zlata bila čistega, bičfir/) 5Ufb>,!V .Bi! B'l »W 154 .OS h- Pa veš, od kod svitloba pride taka? Odsvit, odlesk to luči je nebeške, Ki skoz nebeška vrata zlata pride, In tak lepo lepd oblake barva. Odperta namreč zjutraj so nebesa. Tu hodijo skoz vrata angclci, Ki varvali po noči so otroke Pob<5žnc, pridne in bigljive,-In poročila Bogu nosijo, Cc dobro so, če slabo so se vedli. In drugi hodijo skoz vrata doli Nazaj na zemljo v bran in var ljudem Da ognejo podnevnih se nesrrič. — Zatoraj, ddte, vedi se lepo, a dobro le od tebe poneso K očetu, ki tam gor stanuje, In tisučerno dobro vse plačuje. — Zato imel sim zmeraj te 'tak rad, Ker to, kar majhin je verjel otr6k, Se tako naglo zabiti ne da, In toraj pridem tolikrat na grič Leseni, ko vgasvati začnejo zvezde, Ko ti na ndbu, zarja! se prikažeš, In radostno se smeje mi serce, Se dvigne duša, dali na kviško gre. .III ¦: M. Valjavec. Štefan Dečanski, kralj serbski. (Konec.]) ----- t 'iflff 1 Komaj je bil Dečanski L13213 za kralja ven-čan, mu njegov popoli brat Konstantin poroči, da naj prestol (troii} le marljivo zapusti, ker slepec za vladanje ni Dečanski ne odgovori ne besedice, temuč zbere vojsko in gre nad Konstantina. Povabi ga naj-pred, da naj pride k njemu po bratovsko, in da bode kakor kraljev brat pervi za njim. Ker pa Konstantin tega ne stori, se vdarita s svojima vojskama. Konstantin pogine v bitvi, in tako ostane Dečanski na prestolu, kterega mu bi zdaj spet stric Vladislav rad otel. Štefan pobije tudi njega in ga odtira na Madžarsko. Dečanski se je dva pota ženil. Pervi pot je imel hčer bulgarskega kralja Smilca, s ktero mu je bil Bng dal sina Dušana in hčer Dušico; drugi pot vdovec ostavši je vzel hčer vlaškega vojvoda VIaj-ka. Tudi li zakon je bil z več otroci blagodajjen. Ko leta 1326 Madžaiji na Vlaško vdarijo, gre &te- 155 fau svojemu tastu Vlajku na pomoč in pobije sovražnika. Leta 1330 zaverže kralj bulgarski Štrašimiro-vič svojo ženo Ne d o, kčer Milutinovo, tedaj Štefanovo sestro, in si vzame drugO. Štefan mu piše, da naj krivico popravi, in se varuje vojske, v kterej bi se prelivala po nepotrebnem kerv kristjanska. Ošabni Strašimirovič pa mu odpiše: Ako valje jutri ne prideš, in pred me ne poklekneš 5 znaj, da te bo dem dal vsega okovati in tako dolgo terpinčiti, dokler ne iz-dahneš. S Strašimirovičeni je bil tudi kralj madžarski Robert. Štefan De čanski pristopa (4330} s svpjo vojsko do vode S trume, kjer je sovražnik stal. Živo se spopadejo. Bulgarska kerv porudeči vso Stru-mo, Strašimirovič pade s konja, ga vjamejo in Štefanu pripeljajo; že četerti dan pa ga v bitvi dobljene rane vmore. Štefan ga da z vso častjo pokopati, in • dobi zdaj k Serbii tudi Bulgarijo, čez ktero dan današnji turški cesar gospoduje. Dečanski postavi svojo sestro Nedo spet za kraljico bulgarsko, novo kraljico pa pošlje na njen dom v Carigrad, in vzame njenemu bratu An dr o niku, ker je Strašimiroviču pomagal , mesta Veles, P r osek, Ščip, Trešče in Do brun. Prisvojeno razda serbskim vojakom, z mestom „Z en to" pa obdaruje sina Dušana, ker se je v vojski s Strašimirovičem prav po junaški obnašal. Leta 1331 pa se Dušanu kar misel v glavo vtepe, se očetovega prestola polastiti, in njegovi pri-jatli podpibovavci ga za sremskega kralja razglase. Oče ga z vojsko premaga, in se spet pomirita. Ali leta 1334 zagrabi Dušan vnovič za orožje, zasači očeta Štefana iz nenade v Nerodiinili, in ga vja-rae. Vendar pa se skesa, in zaprosi ga, da bi mu odpustil. Dušanovi šuntarji pa, boje se, da bi se z očetom ne pomiril, ga premotijo, da vkaže očeta zapreti. Ponoči pa prilomijo v ytamnico neki hudobneži in — o groza! — zadavijo Štefana Dečanske-ga leta 1336. Ne ve se, ali jim je velel to strašno hudodelstvo sin, ali njih lastna zlobna volja storiti. V čast vsih otrok naj si mislimo, da so to šuntarji svo- 156 (joglavno brez Dušanove vednosti storili in sicer bo-ječnbsti, da bi Dušan misli ne sprevergel, in očeta izpustil, kteri bi jih nato po zasluženju pokoril. Pri vsem tem pa je Dušan zlo prekalil, da je bil dal očeta v tamnico vreči. Kterega dobrega otroka, to j premišljevajočega zona ne obhaja? Vendar je Dušan ^ očetu v kraljevanju sledil, in je bil mogočen vladar,' > 'J. Navratil. Imenitne lastnosti morja, g °^ (Konec.} Ker je v morju veliko soli raztopljene, je tudi veliko težje od sladke vode, in ravno zato je v morju veliko la-glje plavati, ravno zato nosi morje tudi veliko težje la-dije, kot sladka voda. Ladija se v morju ne skrije tako globoko, kot v drugih vodah. Deni jajce v kozarec sladke vode, morda ne bode plavalo; osoli vodo, kar se da, — plavalo bode. — Ker v morju veliko ljudi, ki jih vmerle v njega pomečejo, nadalje veliko takih, ki se o ladjolo-mih potope, in pa tudi veliko drugih reči gnjije; morje zavoljo tega nekako čudno diši. Skoraj vsak človek dobi perve dni svoje vožnje po morju morsko bolezen, to je nekako otožnost združeno z bljuvanjem, ki pri nekterein kmalo, pri nekterem še le čez dva, tri dni mine. Narava nam ne more z lepšim prikazkom vstreči, kot z morskim ognjem ponoči, ki je tako lep, da se ne da popisati. Z rajskimi občutki moraš gledati tihi ogenj po in nad morskimi valovi. Ladije prerezujejo prekrasni žar, ki ne vžge, in ne speče. Za njimi ostajajo plameče ceste. Sto in sto svetlih iskric se zdaj združi, ki lepšajo tamno noč. Tako lep, serce in dušo okrepčevajoč pogled je to, da se pervič kar ne moreš do sitega nagledati. Po rude-čem morju se vidi včasi bel, po južnem rudeč blesk. Učeni pripisujejo to samovžigu ali fosforu, ravno tistemu snutku, ki je v žveplenkah za potegniti, kterega je v morju dosti; pa tudi od neizrečeno velike množice morskih červov in rib to izhaja, ki imajo različno svetle luskine, ktere se izpod vode svetijo. 157 Vse vode izvirajo po podzemeljskih žilah, kjer sol popuste, iz morja, in se stekajo nazadnje spet v morje nazaj. Morje po severnih strašno merzlih krajih tudi zmerzuje, nahajajo se tudi velike kopice leda, ki se s plazov v morje privali; od tod ime „Iedeno morje." Pa tudi te ledene plošče niso brez koristi: posebno so za lov morskih somov vgodne. Tudi očem je kaj prijetna paša gledati, ko valovi ob svetle ledene hribe sredi morja bijejo in se šolnčni žari na njih prelomljujejo. Oe zdaj vse vkup pomislimo, kar smo od morja brali, kdo bi se pač ne čudil neskončni modrosti stvarnika in ga spodobno ne slavil! Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 11, J. sklanja. Po pervi sklanji se sklanjajo moška imena, in sicer po izgledu „rak: ' ) nifotttv uhtna bo Edinobroj. , ,", Deobroi. Višebroj. 1. Itak rak-a rak-i , i , ntstiBKla g, rak-a rak-ov rak-ov 3. rak-u rak-oma rak-om 4. rak-a rak-a rak-e 5. (pri) rak-u (pri) rak-ih (pri) rak-ih. 6. (z) rak-om (z) rak-oma (z) rak-i. Opombe. 1) Imena, ki kaj nevižcga pomenijo, imajo 4. ediuobrojni sklon pervema enak; n. p. nož sim kupil, hrast podiram, ne: noža, hrasta. Ce pa ime žive stvari na neživo ali ime nežive na živo preueseš, se derži sklanje živih; n. p. daj mi hlapca (ne hlapec) za čevlje izzuti, ali si bral že Vedeža (ne Vedež), časopis za slovensko mladost? Ali vi- soda ali vampa (to je debelega človeka) kako se sem ,„ - do 7-jun;-! )*<;:¦ S) e ali i pred zadnjo soglasuico, ako se rahlo ali zadušeno glasita v edinobrojnem rodivniku in v vsih drugih sklonih, ki niso pervemu enaki, izpadeta; n. p. boben, bobna, bobnu i. t. d. dobiček (dobičik) dobička, dobičku i. t. d. Ko bi pa po izpuščenem e ali i terdoglasje nastalo, se ne sme izpustiti ¦) Pravilo (regelca) se lahko iz is gleda posname. diš vali 158 n. p. praznika, ubožčeka uli ubožčika, medvedčcka ali med-vedčika, ne: praznka, ubožčka, niedvedčka i. t. d. .'»iu.\33 Imena (posebno živih} na Ij pa obderže rahlo e pred Ij in vzamejo za Ij še n; n. p. apostelj, aposteljna, brencelj, breuceljua, parkelj, parkeljua, kavelj, kaveljna i. t. d. Parkelj (na nogah) pa ima: parkelj, parklja, žebelj, žeblja, recelj, re-clja i. t. d.; angel ki se le po razvadi piše angelj, in v kle-rem tudi e pr ed Ij ni rahel, pa sklanjaj: angel, angela, i. t. d.; ravno tako: učitel, učitela, pisatel,. pisatela, velitel, velitela i. t. d. prijatel pa ima prijatla (po ilirski: prijatela). !H?«fc oil. oildoS.- CDa^dediO Novice za mlade ljudi. nJl. Nas presvetli cesar v Ljubljani.) V petek 10. maja ob poli sedme zvečer je oznanilo Ljubljani donenje topov na gradu veseli prihod našega presvetlega cesarja po železni cesti. Velika množica ljudi je mladega vladarja z glasnim „živi6!,f pozdravljala. Drug seje bolj od druga ri-nul, ga viditi, ko je iz kolodvora stopivši več sto korakov peš memo narodne straže proti Dunajskej cesti šel, kjer so bila njemu v čast velika z zelenim semrečevjem ovita, z lepimi banderi ovenčana vrata postavljena. Po potu in pred poglavarjevem gradom se je neprenehoma klic „ži-vio!*' razlegal, dokler se ni slavljenj gost radoviduemu veršelu dvakrat skozi okno pokazal. Zvečer je bilo mesto lepo razsvetljeno. Ves drugi dan se je v Ljubljani mudil, in v nedeljo jutro ob šestih v Terst odhajal, kamor ga je spet stoterno „živio!" posebno mladih gledavcev pomnoženo s pogostim gromom topov spremilo. Kakor na potu v Ljubljano, ga je tudi šolska mladost krajev ob cesti proti Terstu s svojimi gospodi zapovedniki spodobno počastila. En dan pred cesarjevem prihodom je prišel v Ljubljano slavni nadvojvoda Radecki, ki so ga tudi z veliko častjo sprejeli. Zavoljo bolehnosti je še le danes zjutraj v Gorico odšel, kjer bo cesarja počakal. 159 ilge« 09i Sedmo pisano. S ibi Ljubemu prijatlu, kije bil bolan, pa je so pet ozdravil. Priserčni prijatel! Kolikorkrut sim kterega znanca od vašega kraja dobil, sim vedno skerbno popraševal, kako je že s Tvojo boleznijo. Zlo sim se bal, da bi ne bilo kaj nevarnega. Vsak dan sim mislil na zlate pretekle ure, ki sva jih še nedavno zdrava in vesela skupej vživala- Zmi-raj sim želel in Boga prosil, da bi se nama zlati in veseli časi zopet povernili. hi ^ hvala bodi Bogu! moja serčna želja se je veselo spolnila. Preljubi Matiček! Ti pač ne veš, kako zlo me je danes razveselilo, ko mi. je Tvoj sosed povedal, da JTi je že boljše, da si že vstal, in da že okoli hodiš. — Zdi se mi, kat bi mi bil blagi prijatel zopet vnovič dan. — Ničesar zdaj tako v sercu ne želim, kot Tebe, ki si mi ljubi bratec, zopet zdravega vidili. — Kmalo se bova zopet skupej veselila in se dobro imela. Berž, ko bom mogel, bom k Tebi prišel, da se bova nove sreče veselila, kei\T0bi je dano ljubo zdravje, meni pa zopet predragi prijatel. Bog Te zdaj ohrani zanaprej vedno zdravegar in veselega, da mi boš zopet ljubi prijatel, kot sim tudi jaz vedno Tvoj odkritoserčni V Badoljci 16. velk. fravna 1850. Tonče. (Osmo sledi.) _ | it.jlib.f Kako opice love. Kakšno opico živo vjeti, gre človek pod drevo, na kterem je več opic. se pod njim izzuje, pusti nato čevlje, v ktere je popred mehke smole ali pa lepja (Iima) ver-gel, pod drevesom in odide. Ker opice vsako reč tako rade posnemajo, poskačejo prec z drevesa, se tudi tega dela lotiti in čevlje poskusiti. Ali komaj jih perva obuje, je že po revici, ker jih ne more ne izzuti, ne bežati. Človek jo zdaj prav lahko v svojo pest dobi. — Ravno tako človek namen doseže s pijačo, ki vpijam". Gre pod 160 drevo in pije. Ko odide , ga začno opice naglonia posnemati, se vpijanijo in so kmalo v njegovih rokah. Tudi z vmivanjem jih lovijo. Človek gre in se vrniva; po njegovem odhodu se ne morejo, se ve da, opice sterpeti, da se nebi šle tudi vmivat. Zviti človek pa je vergel bdhajaje v vodo lepja; opicam se oči sprimejo, da ne vidijo"; slepe reve skačejo in beče, ali prepozno; kmalo so v žakjju. -\iwSl Oalatttin LM{tti&« vA^^^l iVfov V)i\J- Navratil. • v>Vj- ftJtm«. _ ._ it-nnoil al Vrni m\; Staromeksikanski jezik. tt^om .ii^ou sboo msvrA .tu . Meksikanska deržavaje v severnej Ameriki. Sta-romeksikanski jezik, ki je že zginul in se samo še V kakih bukvah najde, je bil kaj gibčen. Nate le en izgled: „Kihua" se pravi storiti; „kihihua" delati, opravljati; „kiliualtia", napraviti, da se kaj stori; ,,ki-huatiuh", delat iti; „kihuako", kaj storit priti; „kiuhtiuh" kaj delati misliti. Tudi za sostavljenje več besed v eno je bil ti jezik zlo pripraven; ali marsikteri izmed naš bi bil ob sapo in jezik, preden bi nektero besedo izgovoril; n. p. n.otlacomahuicteopikskatacin se pravi: pre-častiti moj oče! Smernica. Neki kmet, ki je po gerdem potu z vpehanim kljuse-tom z njive proti domu gazil, misli živinci težo polajša-ti, ter si brano na pleča naloži in kljuse zajezdi, rekoč: „No zdaj ti bode laglje." Slovensko - ilirski slo vnik. 1 > wn