Iz banovinskega sveta Razprava o naiem Solstvu in prosveti (Konec) (Po Sloveticu.) Stane Vidmar govori o iikodljivem pojavu ob začetku letošnjega šolskega leta, ko mladina ni imela nobenih slovenskih šolskih knjig, kar je bilo v veliko škodo narodnega edinstva. Ta pojav je dal povod za razna sumničenja, in sicer tudi itakih, ki niso krivi, govornik zahteva, da se take stvari več ne pojavljajo in da se dosedanji krivci kaznujejo, kar bo le v korist ,narodnega edinstva. Golouh je govoril o prenatrpanosti učmega načrta na našilh! šolah z nepotrebno navlako, ki jemlje mladini veselje in možnost spoznati se z življenj;skimi potfcbami. Nujno potrebno jc, da prične o item prosvetflo ministfstvo delati na sprememblL Govoreč o krizi, 'ki jc zadela naše umatnike, tako Hkpvne kakor literarne in druge, opozarja, da ¦Smo tik prect krahom našega kulturnega ustvarjanja in predlaga, naj bi se osnoval pri banovini posebeni kulturni fond, iz katerega naj bi banovina podpria umetnike. Postavka 40.000 Din za nakup umetnin naj bi se povišala na 100.000 Din. Banovina naj tudi priskoči na pomoč Domu slepcev, ki je kupilo Strahlovo graščino v Škofji Loki s preskrbo nujno potrebnega inventarja za dom slepcev. Šolar prosi naj bi se postavka za nakup šolskih knjig revmdm učencem ne črtala preveč. Dr. Režek poudarja, da bi moral biti učitelj na deželi prva pomoč okrajnemu ekonomu pri dviganju kmetske strokovne izobrazbe, zato se morajo pospeševati kmetijski tečaji za učiteljstvo. Primanjkuje ponekod učiteljskcga moškega naraščaia in govornik si ne more predstavljati, kako naj bo šolski upravitelj predstojnik svoji ženi-učiteljici. (Šmeh). Na enorazrednicah marsikje ni uČltelja, po večjih šolah pa jih je ponekod še preveč. Govornlk nastopa za to, da se odstranijo iz šole poročene učiteljice. Goričar je mnenja, da je postavka za učitcljsko izobrazbo v tečajih premajhna. Prosita učitcljska mesta m_a deželi naj se takoj zasedejo. Ugotovi naj se številctlo razmerje učlteljev do učiteljlc. Dr. Senčar govori o naclonalno hladnih srcSh, naše mladine ter zahteva zaradi tega zbpljšanje v vzgoji. Vprašahje nezaposlenosti mladih učiteljic je treba zagrabiti globlje, to je upokojiti Vse, ki so že doslužili, dalje tiste, ki niso na svojih mestih, upokojiti ab odpustiti vse učiteljice, ki so poročene z gmotno podprtlmi možmi. Potem se bo odprlo mhogo mest. Kiihar zabteva, da se preneha praksa, da &e V Prekmurje učitelji kazensko nameščajo. Navaja primer, ko je učitelj, ki je bil obenem tudi načelnik Orjune, preganjal Prekmurce, ki niso govorili književne slovenščine, kot madžarone, sam pa jc bil pozneje razkrinkan kot italijanskl špijon. V banov. iiolslkem svetu maj bo zastopano tudi Prekmurje. Treba je končrio urediti tudi vpm8tthje nagrad veroučiteljem, Občine se brartijo plačevati katehBtske nagrade, kef smatrajo za krivično, da bi » svojimi davki plačevall Veroučitelje, ki učljo na večjih Splah Več kot 20 ur teden*kt>, poleg tega pa \t občinskih doklad one veroučitelje, ki učijo na manjših šoilah. Brezdvomno je, da je verouk kot podlaga verske in moralne vzgoje potreben in tudi to, da mora biti vsako delo plačano. Ker jc delo, ki ga opravljajo veroučitelji, javno, ga morajo plačati javne korporacije. Predlaga zaito, naj 8e v proračun prosvetilega oddelka med osebne izdatke dene postavka, iz katere se bo izpllačevala nagrada veroučiteljem, ki učijo izven sedeža svojega bivališča. Če poučujejo v svojem kraju, je to končno njihova dolžnost kot dušnih paistirjev. Izvaianjem Kiiharja se pridružita Erjavec iini župnik Kurent. Ravnikar Josip (Radeče) in Gajšek (Šmarje pri J.) govorita o vprašanju brezposelnosti učiteljskega naraščaja. Tavcar predlaga, naj se tudi Ietos obnovi v proračunu postavka 100.000 Din za društvo Dom slepih da si more urediti za bivališče slepih Strahlovo grasčino v Škofji Loki, ki jo je kupilo. G. ban pristane na to, in sicer naj se dovoli 50.000 Din kot podpora društvu, 50.000 pa za adaptacijo graščitie. Arko (Ribnica) predlaga, naj se postavka podpor za zidanje in prezidanje šobkih poslopij dvi^ne s 600.000 Din na 1,000.000 Din. Lavtižar prosi za zgradbo šole na Blejski Dobravi podporo 50.000 Din ali pa vsaj brez^ obresifcno posojilo. Ban dr. Mafušič pripominja, da vsi dolgovi, ki jih imajo našc občine za zgradbo šol, ne izvirajo iz zadnjcga časa, ker se v zadnjih treh letih ni dovolilla gradnja nobene šole, če ni bilo zadostno preskrbljeno za kritje stroškov. Vsi ti dolgovi izvirajo iz prejšnjih časov, ko so morale občine graditi šole na priti&k šblskih oblasti in po predpisih, ki so jih izdale te oblasti. Banovina pa pbleg tcga plačuje še znatne zneskc za isrednje šole. Dr. Senčar prosi za podporo 15.000 Diin za vzdrževanje ptujskega gimnazijskega poslopja. O odkupu umeitnin govorita Birolla in Golouh. O ureditvi vojaških pokopališč govori Šolar, podban dr. Pirkmajer pa odgovori, da banovina že krije 50—60 odst. stvarriih stroškov, za drugo pa druge korporacije. Glede odkupa umctnin pa omenja podban, da je treba napraviti skupen načrt z Narodno galerijo, muzcjem itd. Večjega zneska, kakor 40.000 Din finančni minister banovini ne bi dovolil. Stane Vidmar izvaja, da sc za našo akademsko mladino mnogo premalo stori. Predvsem naj odločujoči činitelji ustvarijo možnosrt dela^ in udejstvovanja temu akadetnskemu naraŠČaju. Predlaga, naj se v proračun vtiese postavka 50.000 Din za ustanovitev akademske menze v Ljubljani. S svoje stranl obljublja. da bi v krogu trgcvvccv i.n indtustfijcev stofil vse, da se pomaga ustvariti ta rrienza. G. podbam se zahvali g. Vldmarju Za pobudo. mnenja pa je, da ne mprc biti govora, da bi akademska mladina stradala. Banovina daje nad 120 dijakom štipendije od 200 do 600 Din. Za prehrano akademikov se bo uvedel sistem tiakazriic za eno ali dfugo menzo. Ustanovitev posebne akademske menze pa je fiepotrebna, kef že delujejo drtigc menze. O razmerah na mesčanskih iiolah govotl Arko. Podbari dr. Pirkmajer pojasnjuje, ida bo banovina revidirala obveznosti, ki so jih svojčas prevzele občine iglede meščanskih šol. Setičar govori o raznih ptujskih kulturnih potrebah: Snoj Hinko (Tržič) o meščanskih šolah, Lavtižar o vojaških pokopališčih na Gorenjskem, dr. Bratkovič (Siovenjgradec) o iičiteljih na meščanskih šolah ter vprašuje, kaj je z nagradartii veroučiteljem> ki so se y žadnjem času ustavile, in zakaj veroučitelji ne dobivajo nobenih plač. Podban dr. Pirkmajer pojasnjuje te zadeve, gflede nagrad veroučiteljem pa pravi, da .tako točno določa št>l»ki zakon. Veroučitelji na meščanskih šolah nimajo pravice do 'kake rtagrade, kakor tiidi na osnovnih> šolah ne. StVar dotične občine je, ali veroučiteljem dovoli kake nagrade ali ne. Odstavljeni pa veroučitelji zaradi tega tliso, svoje funkeije vršijo naprej, satrio prejettiki iz državnega proračuna so jim ustaVljeni. Tavčar prosi, riaj se podpora za razširjenje ljubljanske gluhotnenrnice zviša, ker je ttiofal zavod letos odkloniti 56 otrok. Ban dr. Marušič pristane, da se znesek poviša na 150.000 Ditl. Tavčar predlaga, naj se postavka 20(3.000 Din za vseuč. knjižnico ne zviša, g. ban pa naj ižposliije pri osrednji vladi, da se sedanji studijski khjižnici prizna ime vseučiliška in da se v državni proračun vmese zanjo postavka 800.000 Din ter da se dovoli za zgradbo najeti kredit pri drž. hipotekar.ni banki ali poštni hranilnici, kar je bilo dovoljeno že pred štirimi leti. Ban dr. Marušič da postavko na glasovanje ter je bila soglasno sprejeta. Bahovina bo odkupila od banOvtriske branilniče realko, za zgradrijo III. realne gimnazije pa je že dosežen sporazum z mestno občino, ki je preskrbela zemljišče. Koder in Kiihar sc zavzameta za popolno gimnazijo v Murski Sobati ter za druge šolske rahteve Prekmurja. Odgovarja jima g. podban dr. Pirkmajef, ki pravi, da se posveča šolskemu vprašanju v Prekmurju največja pozornost, pritegniti pa je treba k sodelovanju v večji meri kakor doslej tudi tamkajšnje občine, ki s šolskimi bremeni niso bile toliko obremenj§fle, kakdr so občine na biv. Kraajskem in Štajerskem.