Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) NOV. 8th, 1920. ŠT. 264 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Hi ; GENERAL WRANGEL NA ZADNJI OBRAMBNI ČRTI. AKO BOLJŠE VIKI PRODRO TO ČRTO, TEDAJ POPLAVIJO KRIM IN WRANGEL JE IZGUBLJEN. FRANCIJA MU NE BO DALA VOJAŠKE POMOČI. PARIZ, 7. nov. — Čete generala Wrangla stoje sedaj fta zadnji obrambni črti od perekopški ožini, ki tvori edini odhod na Krim po suhem. Francoski komisar De Martel v Sebastopolu je mnenja, da Wranglovo stanje ni čisto popolnoma brezupno, ako more vzdržati to črto. Kot se je danes izjavilo, francoska vlada ni v tem °ziru še popolnoma nič izpremenila svojega stališča z o-zirom na vojaško pomoč v južni Rusiji in ne bo dala ni-kake pomoči Wranglu razen finančno. Poroča se, da odpulula v torek iz Toulona ena francoska bojna ladja, toda ne z namenom, da nameri svoje topove na črto, ki jo napadajo sovjetske črte, temveč da v slučaju potrebe sprejme na krov tamkaj živeče Francoze. Neka carigrajska brzojavka, ki je bila odposlana 4. nov/embra, pravi, da sta se francoski in angleški zastop-obrnila na svoje vladi, da pojasnita, da-li bodo francoske in angleške bojne ladje, ki se nahajajo v Črnem ^orju, šle na pomoč Wranglu. Koliko je dosedaj znano, ^ista sprejela še nikakega odgovora. Sebastopol, Krim, 4. nov. (Zakasnjeno.) — Uradno Poročilo, katero je izdal Wranglov generalni štab, pojas-nuje velikanske težkoče, ki so jih imele njegove čete vsled nenadnega mraza, ki je zavladal v južni Rusiji ob reki Dnjepru, ki je zamrznila. Ker je reko pokril led, Je Btfdenijeva kavalerija lahko brez vseh teakttf: zasledovala Wranglove bežeče čete, ki so se umikale iz nikopol-ske Pokrajine. Carigrad, 7. nov. — Poročila iz Tifflisa kažejo, da So se Armenci uklonili moskovskemu ultimatumu in da Se sploh ne zoperstavljajo napredovanju turških čet, ki ^redo v smeri od Karsa in Aleksandropola. Kot se izjavlja, bodo Turki vsaki čas zasedli tudi CIVILNA VOJNA DIVJA NA Novi duh v Mehiki. Mexico, City, — Mehikansko delavstvo gradi eno najsigur-nejših garancij za notranji mir. Politični ekonomisti in finančniki to dejstvo lahko prezirajo ali se mu posmehujejo, toda navzlic temu !je resnično. Mehikanske banditske armade so bile povečini sestavljene bilo v Corku v soboto zvečer iz-,iz 'ki 80 a® Ji« Pridružili zato, da so mogli živeti. S tem Dublin, 7. nov. — Poroča se, da je bilo v Causeway ubitih sedem prostovoljcev, in da je vršenih 74 aretacij. Belfast, 7. nov. — Danes popoldne so izbruhnili v North Belfastu resni nemiri. Boja med unionisti in sinfanjnovci se je vdeležilo več sto oseb. Pokale so puške in samokresi in metalo se je kamenje. Najprej je skušala bojevalce razpršiti policija, toda njeni poizkusi so ostali brezuspešni, dokler ni prišlo vojaštvo z oklopnimi avtomobili. V soboto zvečer je bil od vojaške straže ubit v Corku neki delavec, ki se je pojavil na ulici zvečer, ko je po vojaški naredbi prepovedano priti iz hiš. V Londonderry je prišlo tudi do jako silnih spopadov, ko se uporniki nenadoma uprizorili napad na tamkajšnjo policijo. Vsa lastnina, ki je bila uničena, je bila last Sinfajnovcev. liri lvan in Tartaras. POIZKUŠENI SAMOMOR. . New York, 7. nov. — Neko lepo oblečeno dekle je sinoči v kitajskem delu. mesta padla na tla in prosila radovedne Kitajce, ki so se zbrali krog nje, da jo puste, da umre. Zavžila je strup. V bolnišnici, kamor so jo prepeljali, je izjavila, da se piše Evelyn Smith, da je stara 21 let in doma iz Baltimore. Brez vsakih sredstev za življenje je hodila po ulicah 24 ur, NEGA SELA PRIJETA. j^ount Holly> N- j ( 7 nov< _ j Poroča policija, sta Frank Priz 63 in Raymond w- Schuck, znala, da sta ubila bančnega potem pa je sklenila končati no? v^ida S. Paula, ki je bil življenje, u«lU2b, Sovjetsko praznovanje v Berlinu. Berlin. 7. nov. — Danes se je ob praznovanju tretje obletnice obstoja sovjetske vlade v Rusi-' ji pridružilo nemškim komunistom tudi levo ,krilo neodvisne socijalistične stranke. Demonstracije, ki se je vršila v Lustgartnu, ravno nasproti nekdanje cesarske palače, se je vdeležilo 15.000 oseb. Nastopili so govorniki, ki so napovedali svetovno revolucijo in nazdravljali tretji internacijonali. se seveda ne misli pristnih revolucionarnih gibanj, ki so naperjena proti vsakemu zatiranju, temveč na tolpe, ki so se vojskovale in pustošile po deželi brez vsakega drugega namena. Takih tolp je bilo dosti in samo take bi bile v stanu motiti sedanjo situacijo. V preteklosti je bilo mogoče kakemij generalu zbrati armado z obljubo malenkostne plače. En peso na dan se je zdela velika plača, na vsak način dovolj velika, da se je dobilo dovolj re-krutov. Ti ljudje, ki so se pridruževali tem tolpam, so to delali izključnd iz življenskih razlogov. Kadar so bile plače v industriji in na kmetih nizke, tedaj so imeli tudi generali boljše čase z novačenjem. Plače v ban-ditskih tolpah so bile velike v primeri s plačami miroljubnega dela, ki sploh niso zadostovale življenskim potrebam. Sedaj pa vredo delavske plače navzgor, kajti delavci se organizujejo, in pri tem se jim ne dela posebnih zaprek. Tiftli plače kmetijskih delavcev se višajo. Delavci se organizujejo. Delavci v velikih osnovnih industrijah prihajajo v strokovne organizacije v velikanskih šte-vililh. Delavnica in tovarna bosta tekmovali z banditskimi generali za mezdno prvenstvo. ALISTOJIMOPREDstaU%*:hso- KRIZO? Washington, 7. nov. — Ali Stojimo pred krizo? To je vprašanje, katero si stavi danes marsikdo izmed nas. Sliši se pesimistična kakor tudi optimistična mnenja. Eden izmed slednjih je Archer W. Douglas, predsednik statističnega komiteja trgovske zbornice Združenih držav, ki je danes podal v javnost poročilo o trgovskem stanju dežele. On je mnenja, da bodo v teku bodočih mesecev cene šle navzdol,"" da pa se navzlic temu ni treba bati posebno velike pant ke. Z ozirom na zahtevo delavstvo za večjo sovdeležbo v industriji, je Mr. Douglas dejal, da ekstre-mne teorije v obratovanju to-varen ne bodo prodrle, da pa ni dvoma, da se bo industrijalno življenje bolj demokratiziralo. Opažati je, da se nakupovanje vseh vrst blaga ponehuje. -Ve poljske republike Vsled tega se številne tovarne zapirajo ali pa samo delno obratujejo. Posledice trpi seveda v prvi vrsti delavec, kajti delati nekaj ur na teden ali pa celo nič ob sedanji draginji, ni nika-ka šala. Mr. Douglas sicer pravi, da bodo cene padle, ampak žalibog, da tega ni še nikjer opaziti: Vsaj pri tistih rečeh ne, ki so neobhodno potrebne za človeško življenje. Pravi Mr. Douglas: ''Govorjenje o stabiliziranju cen ne zanima nikogar, kajti zakon zaloge in zahteve bo sčasoma izenačil položaj." To se sicer lepo sliši, toda kaj pa naj napravi delavec med tistim časom, do se razmere u- y„ i Razumeti je treba, da mehi Demonstracija se je završila, kangki banditski vojaki niso šli rejajo? Ali naj zobe vtakne v mirno in množice sploh niso bi-le pod policijsko kontrolo. oj. Ien Pri Camden banki, ga Pala za $40.000 v gotovini in p $30.000 v sekuritetah, nato — V soboto popoldne so avtomobilske nesreče zahtevale zo- Avtomo- _______________________bil je povozil 601etno bolniško st olicija je nocoj izjavila, da strežnico Mr. Anno Hullm iz Dotdenar in drugo zakopala na Pitsburga, ki je umrla še na pokopališču v Evergreen, in da ti v bolnišnico. Na Central ave. Zch " Sta Pokopala truplo v go- pet dve smrtni žrtvi. blizu Tabernacle. v Evergreen, in večino vsega že našlo. j)0tamesi ki je bil prijet kmalu v0 ?m ko je bilo najdeno Paulo. ruPlu, je bil formalno areti- Pre Schuckovega priznati^ Je bil bančni sel Paul Cam-ie oktobra. James, ki z avtomobilom, je poti], da sede v avtomo-" Kasneje se mu je pridružil ,7hu<*. ki ga je udaril po z nekim železnim predme- in 38th £t. pa je zadel neki avtomobil 801etnega Smith Brady-ja, kateremu je zlomil hrbet. Z razbitimi črepinjami sta bila peljana v bolnišnico v soboto zvečer John Hohn in Iizak Šter-ba, ki sta se peljala na tovornem avtomobilu, v katerega je zadel voz poulične železnice. — Skupno število smrti od promet nih nesreč v Clevelandu znaša od 1. januarja že 117. • Radikalni delavski sov\>ti so danes nabili po vsem Berlinu letake, v katerih se poživlja na generalni, štrajk v podporo delavcev v Borsig lokomotovski tovarni, ki so bili izprti in pa štraj kuj očim električnim delavcem. Akorayno1 vlada ni marala proglasiti torka, ko bo rivno dve leti izza nemške revolucije, kot uraden praznik, pa so socijalni demokrati in komunisti glasovali, da delavstvo ta dan praznuje. Toda vlada je odredila, da državni uslužbenci, vštevši. železničarje, na dotični dan ne bodo delali. v armado sami, temveč da so' z*d ? vzeli s seboj tudi svoje družine. Zatrjuje se, da kriza, ki pri-Njih navada je bila, da se je jde- na ftikak na"n ne bo dolga vsa družina priklopila armadi, Iali ze|° ostra, ker bo zvezno rein živelo se je po čisto ciganski zervni bančni sistem skrbel, da razreda v sovjetski Rusiji, ki se • " "" pride do finančne panike. ije takrat pripravljala na dolgo- London, 7. nov.— Eksekutiva angleške delavske stranke je pred kratkim dobila od poljske socijalistične stranke obsežno pismo, v katerem se navaja gotove fundamentals fakte, ki pokazujejo stališče poljske socijalistične stranke. Potreba tega pisma se vidi v fantastičnih govoricah, ki so se razširjale glede Poljske in posebno glede stališča poljskih socijalistov. Tako pravi omenjeno pismo. V pismu tSe obravnava v prvi vrsti z vojno' med Poljsko in Rusijo, kar se smatra za glavni problem sedanjega socijalnega in političnega položaja. Začetek .vojne gre nazaj na december ^1818 in januar 1919. Takoj za petami Nemcev, ki so se umikali iz okrajev Vilne, Minska in Grodna, so prihajale čete rdeče armade. « Pismo pravi, da so sovjetske čete po okupaciji Vilne napredovale v ozemlje, katero je bilo že formalno priznano kot del no. To je do-vedlo do oboroženega spopada, ki se je razvil v velikem obse- gu- Poljska socijalistična stranka pravi, da je od vsega počet-ka izražala mnenje, da naj bi se vprašanje vzhodne meje poljske republike rešilo na prijateljski in miroljuben način in sicer s sodelovanjem sOdnihv narodov in pa na podlagi samo.odločevanja narodov in da je obenem močno protestirala proti poizkusom, da se napravi Poljsko orodje v rokah ententnih imperij alistov. Tekom dobe, ko so se med Rusijo in Poljsko izmenjale note, meseca -marca 1920, je mirovno gibanje dozdevno propadlo, ker ni moglo priti do zedin. jenja glede mesta, kjer naj bi se bila vršila mirovna pogajanja, toda pismo socijalistične stranke pravi, da miroljubnega razpoloženja ni bilo v resnici niti na strani poljskih srednjih jrazredov niti^na strani vojnega Angleški delavci in direktna akcija. London,, 7. nov. — Neodvisna delavska stranka Velike Britanije je že večkrat pod gotovimi okolščinami priporočala direktno akcijo. Ta stranka kot vse druge socijalistične stranke v Evropi, je sedaj razdeljena v dva tabora. Eden zahteva ožjo zvezo z boljševiki in izjavo v prilog sovjetskega sistema in diktature proletarijata. Drugi tabor, katere poglavitni duhovi so Ramsey MacDonald, Mr. in Mrs. Philip Snowden in Richard Wallhead, priporoča parlamentarno akcijo in mirno napredovanje za dosega socijalistične države. Vpliv te sekcije je bil pri sestavi novega strankinega programa, o katerem bo sedaj članstvo glasovalo, očividno odločujoč. Ta novi načrt se sicer jasno zavzema za odpravo kapitalističnega reda, toda razpravlja potrebo podvzetja korakov, ki so potrebni v prehodni dobi. V ta namen se priporoča, da stranka podpira idejo vlade, ki je izvoljena direktno od ljudstva, in da se stori vse, kar je mogoče, da se razvije strokovno in za-družniško gibanje. Za preprečenje nadaljnih vojn se priporoča razvoj mednarodnega delavskega gibanja. Eden del načrta, ki bo morda vzbudil precej nasprotstva, pravi, da je včesih potrebna tudi direktna akcija, kajti sedajni parlamentarni sistem omogoča vladi, da doseže neresnično zastopstvo in omalovažuje narodovo voljo. metodi. Seveda mehikanska industrija ni danes v nikakem cvetočem stanju. Ona je še daleč od popolnosti. In lahko se izkaže, da bodo njeni nerazvitosti v začetku škodile zahteve po višjih plačah, toda to je problem,, ki se bo razrešil, ker,se mora razrešiti, medtem pa je glavna I resnica ta, da je močno delavsko gibanje, ki zahteva pošteno plačo in s tem ustanavlja redno rodbinsko življenje, najsigur-nejše zdravilo proti banditskim revoltam. Kot stoje stvari danes, je Me hika rešila vprašanje politične svobode. To se pravi, da se je doseglo pravico do politične demokracije. Zmožnost razpolagati s to pravico in zmožnost ne Upati je, da bo res tako, ampak vendar bi tudi tega ne bilo treba. Zakaj mora ob vsaki krizi trpeti le delavec? Red, ki zahteva žrfve od onega, ki je pro-duciral več kot se je potrebovalo, ni pravičen, in mora prejali-slej propasti. ie Slavi to, Ki v 'ftl +0r J. iako da je Paul padel ta- j^iezavest. Hega 0 8*a napadalca onesveče-dttlj' fela odpeljala par blokov "Je ter Ka tolkla po glavi toli- ko časa, da sta mu prebila lobanjo. Potem sta odpeljala truplo v bližino Tabernacle, kjer sta je vrgla v neki plitev potok. Vr-nivši se v Camden sta zakopala večji del denarja na Evergreen pokopališču. Morilca sta se 14. oktobra , vrnila k kraju, kjer sta zagnala truplo v potok ter sta je poko-pala v plitvo jamo, kjer so je nešli 16. oktobra neki lovci. — Clevelandski župan Fitzgerald pravi, da bo deloval nato, da mestna zbornica sprejme potrebne naredbe, glasom katerih bo mestna policija lahko začela z velikim pogonom proti nezakonitemu prodajanju opojnih pi- i jač. On bo v prvi vrsti deloval' varovati ja,. zahteva izobrazbe za to, da se odstrani vSe zašto-1 in ekonomske varnosti. Te re-re pri oknih salonov, tako dai se či skupno z industrij alnim na- , , bo videlo z ceste za baro, kaj sejpredkom in razvojem zahtevajo -^f tam godi in kaj se toči. Vsak'od mehikanskega delavstva, da prostor, kjer se toči kake vrste (se organizuje industrijalno, in J mehka pijača, naj bi bil primo- to tudi dela v polni meri. ran dobiti mestno dovoljenje. Nadalje bo zahteval, da se vsak 3toriti za Mehiko, je, da opa-kršilec, katerega se zaloti dru-'zuje v simpatetičnem duhu to gič ali tretjič kaznuje z zapo-jfazo narodnega razvoja in de-rom, četudi bi hotel pečati ka-. lavskega napredovanja. Dolž-zen. Huhaške sile so delu, nost ameriškega delavstva pa AMERIKANCI ZGRADIJO ŠOLO V ČRNIGORI. Pariz. — Dobert P. Lane iz Fort Wayne, Ind., ravnatelj A-meriškega Rudečega Križa za Evropo, .je pred svojim odhodom iz Pariza na enomesečno potovanje radi načrtov ameriškega Junior Red. Cross naznanil da se je sklenilo darovati 2001000 frankov za gradnjo nove 'srednje išole v -Podgorici, v ČrnlGori. Ta dar omogočuje nadaljevanje gradnje, ki je bi- sredstev. Denar prihaja iz pri spevkov ameriških šolskih o_ itrok. Postavila se bo v novi Najbolje" kar" more Amerika j spominjska plošča, ki naj 'spominja na radodarnost ameriških otrok., in najbrže bodo mestni svetoval- je, da nudi svoj nasvet, pokaže —+ Mrs. Anna Horning, 10607 Morrison1 ave. pravi, da njen ci vse te predloge tudi sprejeli — Pismi imata v n^šem. uradu Miss Josephine. Podobnikar in Tony Frančeškin. ', . v zmote in uspehe ter stori sploh vse za vdržanje onega duha, ki je z^vel v deželi naših sosedov na jpgu. ________L mož vsak dan Zapravi $10 za šnops in da tako ne more iti na. prej; Zato hoče ločitev zakona, Dvojiba je poročena šele od, meseca marca. oznanjevano ofenzivo. Poljska socijalistična stranka nadalje pravi, da ona kakor tudi iskreni prijatelji miru pri boljševikih so bili takrat v manjšini, in da je bilo torej nemogoče doseči zaželjeni cilj. Vojna se je pričela še z večjim ognjem, in potem je prišel čas IKijevske ofenzive in pa napad na Varšavo. Z ozirom na ukrajinsko vprašanj« pravijo poljski socijalisti, da so navzlic simpatij do ukrajinskega naroda vedno nasprotovali vojaškemu posredovanju Poljske kot metodi, po kateri naj bi se rešilo to vprašanje. Pismo poljskih socijalistov o. pisuje, kako je poljski proletariat prišel do odločitve braniti svojo domovino, ko je bila v nevarnosti poljska neodvisnost in se je pred vratmi Varšave pojavila rdeča armada. Poljski isocijalisti pravijo, da obstoja v sovjetski Rusiji militaristič-na grupa, ki je uverjena, da more uvesti socijalistični režim z bajoneti. "Ta grupa," pravi pismo," sestoji v veliki meri iz carističnih generalov, častnikov in birokratov, ki nadaljujejo s pan.rusko politiko Petra Velikega in Katarine II." Ko je prišla nevarnost, so se po vseh poljskih mestih i osnovali delavski obrambni koncili, ki so povečini sestojali liz krajevnih socijalističnih or- ganizacij, strokovnih unij in zadružnih zvez. Navzlic temu pa pravi poljska socijalistična stranka, da je pripravljena, da »se sklene pravičen mir in kot glavni pogoj temu se zahteva popolno neodvisnost Poljske, brez vsakega umeševanja Rusije v poljske notranje zadeve in z enako obveznostjo od strani Poljske napram sovjetski Rusiji. Nadalje hoče, da se vprašanje meja med Poljsko, Litvin-sko, Rusinsko, Ukrajino in Rusijo reši potom samoodločevanja prizadetih narodov. Poljska socijalistična stranka absolutno odklanja sovjetsko zahtevo za popolno razoro-ženje, kajti dasiravno so člani stranke iskreni prijatelji splošne ga razoroženja, ne .morejo podpirati ukrepa, ki bi bil pristranski. Nastop sovjetske Rusije napram Ukrajini leta 1918, napram Georgi j i in Azarbaijan in nedavno tudi napram Litvinski, je! po mnenju poljskih socijalistov dovoljen dokaz, da sovjetska vlada ne drži pogodb, katere podpišejo njeni zastopniki. Z ozirom na domačo politiko pravi pismo, da se poljski socijalisti zavedajo, da je za sedaj nemogoče ustanoviti popolnoma socialistično vlado, toda da mora biti stranka pripravljena na začasne zveze s kmečko demokracijo, kot je zastopana v "Poljski stranki". Vojna je na mase napravila velik učinek in socijalistična stranka je prepričana, da se bo politično življenje od sedaj naprej stalno nagibalo proti levici. Nazadnje izraža poljska socijalistična stranka upanje, da se bo angleški delavski stranki po-| srečilo izposlovati pri zapadnih 1 silah bolj simpatetičen sprejem !kot pa ga je doživela poljska [delavska in kmečka vlada leta 1918. t BTRAN 2. "ENAKO PR AVNU53T" NOVEMBER, 8th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bmwines Place of the Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c_ Lastuie in izdaia sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npryfni&tTO. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) NOV. 8th, 1920. PRED VOLITVAM! V JUGOSLAVIJI. Kot znano se bodo v Jugoslaviji v kratkem vršile volitve v ustavodajno skupščino. Važnost teh volitev za bodočnost jugoslovanskega ljudstva bi bilo težko nad-cenjevati. Odločilo se bo, da-li bo v Jugoslaviji vladalo ljudstvo ali kaka klika mogotcev. S tem vprašanjem se v zadnjem času veliko bavi ljubljanski socijalno-demo-kratični dnevnik "Naprej". Kot razvidno iz številnih člankov, se deluje v istem duhu, v katerem je delovalo J. R. Z. v Ameriki. Seveda to je jasno, če pomislimo, da j e "Naprej" sedaj pod vodstvom E. Kristana, ki je bil za časa bivanja v Ameriki duša našega gibanja. Tu prinašamo enega izmed tozadevnih člankov iz "Napreja", ki slove: Doslej smo govorili o pravicah prebivalstva v posameznih pokrajinah. Nastane vprašanje, kaj in kako bodi s centralno vlado? Pri tem nastane tudi vprašanje, ke naj bo centralna vlada? Danes je v Belgradu. Mislim, da pri nas ni človeka, ki bi že ne mislil o tem, ali je Belgrad upravno državno središče? Eni so tudi za Zagreb, drugi za Sarajevo. Povsod pa se uveljavljajo pomisleki in navadno tudi tehtni Amerikanci so svoječasno vprašanje rešili zelo enostavno: Zazidali so svoje glavno državno mesto, Washington, nanovo. Mi nismo Amerikanci, zato najbrže kaj podobnega nismo vstanu izvršiti. Verjetno pa je, da Belgrad ostane sedež osrednje vlade. Samo to je nujno potrebno, da Belgrad enkrat pošteno pometemo in sčistimo od tiste neznansko smrdljive nesnage balkanske politične in socijalne sfere, ki se je tam nakopičila. Kako torej si mi mislimo to centralno vlado? Predvsem smo tu za načelo, da izvršilna moč tudi ne sme biti v riaj enotnost države napram posameznim pokrajinam; skrbi naj za mir in red v državi in garantiraj za vse, kar pokrajinam in posameznikom* priznava ustava države. nje poljedelskih delavcev in njih pravice se vendar uredijo.potom zvezinih okvirnih zakonov. Najlepšo zmago so izvojevali socijalni demokrati z ureditvijo vprašanja okrajne uprave. Namesto dosedanjih birokratskih okrajnih glavarstev bodo poslovale od ljudstva izvoljene okrajne občine. Zakon o volitvah o-krajnega zastopstva se mora proglasiti najdelje v štirih mesecih. Občina Dunaj se popolnoma osamosvoji in postane neodvisna od klerikalno-agrarnega po- ima pravico, da razveljavi s po- deželnega zastopstva. Osvobo-močjo ustavnega sodišča vsako',di se tudi jerobstva nižje av-nezakonito naredbo deželnih vlad'atrijskega deželnega zbora in in odstavi vsakega deželnega nje občinski svet bo imel iste predsednika, ki prekorači meje davčne pravice kot deželni zbor. . nimi strankami, ker nima nobe-Edini parlament sklepaj skupne postave in državne od-,na dvetretjinske večine: zato redbe in nadzoruj izvedbo istih. Sklepaj o letnem držav- j vsebuje tudi razne točke, ki ne nem proračunu in nadzoruj državne finance. Parlament bodo vsem po volji, nadzoruj državno upravo sploh. Sporazumno z ljudstvom naj izvaja kontrolo nad uradništvom in posameznimi panogami javnega skrbstva. Predlagaj ljudstvu potrebne spremembe v ustavnih določbah itd. Tako bi res vladali demokratično in ljudstvu bi bile garantirane pravice in svoboščine. Samoobsebi umevno da more tako urejena in upravljana država biti le republikanska vladavina. To državno obliko potrebujemo tudi zaradi bodočih dogodkov z bolgarskim narodom v pogaja o sestavi nove vlade, cele mesece glihajo med se- eno državno telo. Vsak centralizem, vsako pojačevanje Dunajski župan zadobi pravice deželnega glavarja in dunajski senat moč deželne vlade. Še v zadnjem trenutku pred proglasitvijo ustavnega zakona so spremenili določbo o Burgen-landu v toliko, da je sprejet v zvezo kot samostojen del. Sedanja avstrijska ustava je še zelo pomanjkljiva: o vseh točkah obsega'le splošne določbe, a o nekaterih kakor n. pr. o zemljiških pravicah in svoboščinah, o ureditvi razmerja med državo in cerkvijo ter med šole in cerkvijo sploh ni govora. Vse Tako je' to bo morala reševati bodoča bilo. pravzaprav nepotrebno, da 1 narodna skupščina in ni dvoma, se je določil poseben zvezni'da se potem uveljavi nova ali svojega delovanja. Vsak zasebnik, ki čuti, da ga je deželna vlada oškodovala, sme pred sodni j o tožiti in zahtevati odškodnino. Ta podrejenost deželnih vlad pa ima tudi važne gospodarske posledice. Njih samovoljne prometne omejitve in blokade postanejo odslej nemogoče in se morajo do 31. junija 1921. ukiniti: Ustava je postala mogoča je vsled kompromisov med poedi- predsednik in da deluje poleg narodne skupščine še poseben zvezni svet, toda predsednik sedanja dobro popravljena usta va, ki bo dala mladi republiki resnično možnost, da se vsaj ima omenjeno moč m zvezni j deloma izmota iz današnjega ža-svet je sestavljeif tudi iz zastop lostnega položaja. nikov delavstva — kakor narod- - na skupščina.— da se ne more,HBHBUMHBHBBa izpreleviti v isto gospodarsko zbornico, ki so si jo želeli krščanski socijalci. Navzlic nje- ki je upravičen pobirati naročnino za "'Enakopravnost", i^8' jati polnomčna potrdila t® sprejemati druga dela, spadaj"-ča v tiskarsko stroko. Rojakom ga naj topleje P11' poročamo, da mu gredo povs?a na roko. Uprava "Enakopravnosti aHMMBKflBHH&ffSSSHBBBB.- Poleg vašega imena je zazn" movano, do kdaj imate plač8": list. Kadar poteče naročnifj obnovite jo takoj, da vam ustavimo lista. jl BHBBBBBBBBBgHBBaBBBBBBB«jr KUPiTE DELNICE SLOV.D^ DOMA V COLLINWOODU. OGLAŠAJTE } "ENAKOPRAVNOSTI" > m SE » POLOM » . ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK i -^- ŠE 389 Kasneje se je bilo lahko prepirati; vendarle in vkljub vsemu je bil poraz usoden že naprej, kakor po zakonih sil, ki vodijo vesoljstvo. Maurice, ki je sanjal z izgubljenimi očmi, je nenadoma zopet prečital vzklik: "Živel Napoleon!" — ki je bil načrtan na veliki žolti steni. Popadlo ga je čustvo neznosne tesnobe, kakor da mu žareč bodljaj prodira srce. Torej je bilo vendarle resnica? Francija bojnih zmag, ki je šla nekdaj z ropotom bobnov po celi Evropi — ta Francija s prvim mahom vržena ob tla, in to od neznatnega, zaničevanega ljudstva? Zadoščalo je petdeset let, svet se je bil izpremenil, in poraz je strašno tresketal po tistih, ki so bili nekdaj večni zmagovalci. . .In Maurice se je zdajci spomnil vsega, kar je govoril svak Weiss v tisti strahotni noči pred Muehlhausenom. Da, on edini je gledal tačas jasno ter ugibal skrite in počasi dejstvujoče vzroke našega oslabljenja ter čutil novi dih mladosti in sile, ki je ve-jal od Nemčije. Ali ni bil to konec ene bojevite dobe in začetek druge? Gorje mu, kdor odneha v nevzdržnem tekmovanju narodov! Zmaga je tistih, ki stopajo v avantgardi, tistih, ki so najmodrejši, najbolj zdravi, najbolj močni! Ta hip se je zaslišal smeh -dekleta, ki se mit godi site in ki se v šali brani. Poročnik Rochas je v zakajeni kuhinji, ozaljšani z epinalskimi podobami, držal v svojih rokah lepo natakarico — živa podoba vojaka osvajalca. Stopil je v uto, kjer si je naročil črno kavo, in ker je slišal poslednje besede Coutarda in Pico-ta, jima je dejal z veselim glasom: "Bežita, fanta, to vse nič ne de! To je šele začetek plesa; zdaj bosta videla, kako prokleto se jim o-svetimo! Bogme, doslej jih je bilo pet proti enemu; a to bo daj drugače, črno na belem vam dam! — Tu nas je tristo tisoč. Vsa gibanja, ki jih pripravimo in ki jih ljudje ne razumejo, se vrše zato, da zvabimo Pruse nase, Bazaine pa, ki pazi nanje, jih bo zagrabil za rep.....I takrat jih zmečkamo — pok! Kakor to mušico 1" Z glasnim pokom je stri med dlani mušico, ki je letela mirno. In postal je še veselejši; z vso svojo nedolžnostjo je verjel temu lahkotnemu načrtu, in zopet je bil ves prevzet od svoje vere v nezmagljivi pogum. Vljudno je povedal vojakoma natančno mesto njunega polka; nato pa se je ves srečen, smodko med zobmi, posadil k svoji čašici. "Veselje je bilo le moje, tovariša!" je odgovoril Maurice Coutardu in Picotu, ki sta odhajala ter se mu zahvalila za sir in vino. Tudi on si je bil dal prinesti čašico kave in je gledal poročnika, ovladan od njegove dobre volje, dasi nekoliko presenečen nad tistimi tristo tisoč možmi, ki jih vendar ni bilo mnogo nad sto tispč, in na nenavadno lahkoto, s katero je pobijal Pruse med chalonsko in med Bazaine-ovo armado. Ali tudi on je čutil .takšno potrebo po iluzijah! Zakaj ne bi upal še vedno, ko je pela slavna preteklost tako glasno pesem v njegovem spominu? Stara krčma je bila tako vesela v svoji trti, od katere je viselo jasno grozdje Francije in se zlatilo v solncu. Zopet mu je prihajala njegova ura nade ter 3e dvigala nad veliko, topo žalostjo, ki se je bila pola-gorrja nabrala v njegovih prsih. Za kratek hip je z očesom sledil afriškemu lovskemu častniku, ki je v spremstvu ordonance prijezdil mimo; obadva sta v naglem diru iaginila za vogalom tihe hiše, v kateri je bival cesar. Ko se je potem or-donanca zopet pojavila, toda sama, ter obstala z dvema konjema pred vrati gostjlne, je vzkliknil Maurice v presenečenju: "Prosper! Mislil sem, da ste pred Metzom!" Bil je človek iz Remilly-a, navaden hlapec, ki ga je poznal v otroških letih, ko je bil pri stricu Fouchardu na počitnicah. Mož je bil pri naboru potegnil nizko številko in je bil tri leta v Afriki, dokler ni izbruhnila vojska. (Korenjak je bil videti v svojem živomodrem jopiču, širokih rdečih hlačah z modrimi našitki in s pasom iz rdeče volne, dolgega, suhega obraza in gibčnih, krepkih udov, ki so razodevali nenavadno spretnost. "Glej, gje! To srečanje! — Gospod Maurice!" Ni pa takoj prihitel k Mauricu; najprej je peljal prhajoča konja v hlev, motreč vzlasti svojega lastnega z očetovskim pogledom. Ljubezen do konj, ki jo je imel nedvomno že izza mladosti, ga je bila napotila, da je šel služit h konjenici. "Iz Monthois-a prihajava," je dejal, ko se je vrnil, "nad deset milj v eni sapi; Zefiru bo teknilo nekaj za malico." Zefir je bil njegov konj. Zase je odklonil jed; isprejel je le kavo. Čakal je svojega častnika, in ta je zopet čakal cesarja. Utegnilo je trajati pet minut, pa tudi dve uri. In tako mu častnik ukazal, naj posfta- vi konja v senco. Ko je Maurice v svoji radovednosti hotel slišati, v čem da je delo, je* skomiznil z ramami: "Ne vem . . . Gotovo bo kako naročilo . . . kaki papirji, da jih izroči" Rochasu pa, ki mu je lovčeva uniforma budila spomine o Afriki, se je razmililo oko: "Cujte, fant, kje pa ste bili tam doli?" "V Medeji, gospod poročnik" Medeja! In pričela sta kramljati vzlic službeni razliki. Prosper se je bil privadil tega življenja v neprestani stražnosti; venomer na konju, ko je hodil v bitko, kakor da bi bila lov — takšna velika gonja na Arabce. Oddelek šestih mož je imel en sam poljski kotel; vsak oddelek zaso je tvoril družino; ta je kuhal, drugi je pral perilo, ostali so postavljali šator; skrbeli za živali in snažili orožje. Obtovorjeni z ogromno prtljago so jahali zjutraj in popoldne, po svinče- ni solnčni pripeki. Zvečer so zažigali ognje, da r>M nejo moskite— velike ognje, okrog katerih so francoske pesmi. . V jasni, z zvezdami posejani noči je bilo ti'e čestokrat vstati in miriti konje; bičani od mlačn® vetra, so 'se včasih mahoma začeli grizti, srdito re^ tati in trgati kole iz tal. Nato je prišla kava, F lestna kava, ki so ji štrli na dnu vojaškega kotla * jo precedili skozi rdeči službeni pas. Toda vmes 1 bili tudi črni dnevi, daleč od slehernega obljuden® kraja, pred obličjem sovražnika. Takrat ni bilo nih ognjev, nobenih pesmi, nobenega veseljačenja-' VČa'sih so strašno trpeli vsled pomanjkanja ^ nja, od gladu in od žeje. A vseeno! Ljubili s° življenje, polno nenavadnih aventur, to praskal' vojsko, kjer je mogel vsak tako sijajjio pokazati * jo osebno hrabrost — vojsko, ki je bila pri vsem kakor osvajanje divjega otoka, pri katerem so ropi, plenitve in tatvine v velikem slogu prijetno | njavo, obenem z malimi tatvinami uzmovičev med jaki, katerih uspele pustolovščine so služile vsetf " prostaka do generala v zabavo in v prisrčen smeh- "Ah!" —Prosper se je zresnil — "tu ni tako kor tam doli, tu se bijo drugače." In na novo vprašanje Mauricevo je pripoved^ kako so se izkrcali v Toulonu, ter o njih dolgem i» dapolnem maršu v Luneville. Tam so izvedeli o P0' zih pri Weissenburgu in Froeschweillerju, nato je pot — on ni več natanko vedel, zamenjeval je i"1 mest — od Nancy-a do SaintMiche-a, od Saint i chel-a do Metza; dne 14. avgusta se je morala vIj velika bitka, kajti vse obzorje je bilo v ognju; in je videl le štiri ulance za nekim grmovjem. Dne 16. so se bili še vedno, in topovi so 1 j utoj meli od 6. ure zjutraj; in pravili se mu, da se je 18. še strašne je obnovilkrvavi ples. Samo lovce* bilo več, ker jih je dne 16., ki so pri Gravelotte o sti čakali, da stopijo v bojno vrsto, vzel cesar s f odhajal jer v kočiji in hotel je, .i]a ga .sprejmeJ ft. CXJNARD LINIJA LADJA "AQUITANI A" odplove 23. novembra do Hamburga in Libau poiom Anglije Cena trejemu razredu: HAMBURG . . ..............••......$12 LIBAU ............................$14 In dodatno še $5.00 vojnega davka. Zglasite se pri najbližjemu zastopniku CUNARD LINIJE. x , Slovenskem StavMnskem & Posojilnem Društvu 6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah. NOVEMBER, 8th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3 NAJLEPŠI IN NAJKORISTNEJŠI BOŽIČNI DAR za vašo družino v starem kraju je denar. Mi ga pošljemo hitro in varno. Vaših dragim tamkaj darujte hranilno knjižico. Mi plačamo 4% obresti od hranilnih vlog. Ako bi vašo družino radi dobili v Ameriko, Vam preskrbimo vse potrebno. 1 -Prodajamo šifkarte za vse parobrodne črte za in iz Evrope. Za vse informacije pišite na: Nemeth State Bank GLAVNI URAD: 10 East 22nd St. John Nemeth pres. PODRUŽNICA 1597 Second Ave. NEW YORK CITY, N. Y. se dobi po nizki ceni ■6506 SI* CLAIR AYE. DOBITE Oblasto stekleno posodo z dvema zlatima ribicama, ako kupite pri nas za $1.00 vrednosti, THE W. K. DRUG CO. 6030 ST. CLAIR AVE. vogal Addison Rd. EDINA SLOVENSKA LEKARNA V SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Zdruiier.i s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-[ štvi> ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Sprejema vsako znaoajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 ?»00.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 Vrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolnice podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in Polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—?16 fet do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali vet novimi čla»i v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-8ec> v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Zjasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika Pa tajnika. IZVRSTEN J- PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) On sovraži to zemljo robstva, stoji toliko jetniških vasi in gi-ne toliko človeških bitij, oskrunjenih v svobodi, svoji najne- začutil njegOv strup, kakor vsi ubogi sinovi juga. Bolečine v prsih, krehanje, pešanje telesnih sil, vpadla lica in nazadnje postelja v jetniški bolnici, s katere ni več vstajenja — takšna je usoda, ki čaka vsakogar in žanje s čimdalje širšim razmahom. Že mrjo, ki jih je zgrabi, la pozneje od njega; pogledi dotekljivejši lasti; ne ozira se.'^V? ™ čudijo, da on živi. .•„„ „{« „„ Cez leto dni bo umiral vess ta- diši po ničemer. Že prvo leto je j katere se je začulo nerazločno „„x,.j..-i -i.— n„i— -i-' kričanje in teptanje z nogami. kje je sever, kje jug, niti ne i bor . . . Ne, on ne, on noče troh- vprasuje, kje za obzorjem tone-1 ^ , v ; i .. t i. . . i • j i neti v brezsrčni tuii zemlji! jo gore, za katerimi zeleni do-1-.J— ■' movina; jetnik mrje od koprne-1 DivJi vetef £a zanaša po nja po domačih hribih, in Ven-jle8enem hodniku pred barako; dar ne pozna vetra, ki veje od Ivsak hlP se mora loviti? da ne njij1> t pade. Še enkrat hoče prebrati „ i Zinkino pismo: na božični večer Kamor seže oko, povsod sa-, mu je pisala> sinoči je prišlo. Ce bi sirota vedela, kako mu je.— mi griči, pusti kakor preobjede-ni vampi, valjajoči se v lenem Toda Janez ji zmerom sporoča, solncu; nikjer v mozolčasti pa-;da ge mu dobro godi Qn n0& norami ne vabi oci temnejša li-j da w obupavaIa zaradi njega> sa gozda, obraščena struga re-! ke ali količkaj smelejša vzokli-' na tal; njive leže kakor ravnila, i noče, da bi dragi ljudje prosili zanj: enkrat se odklenejo vrata i .Komaj pogleda, že se odpro vrata, in star možiček — gotovo, je prišel k vsegamogočnemu s kako pritožbo — zleti kakor bomba na sredo dvorišča; za njim se vidi izprožena žandarjeva noga v angleških mehurkah in gizdalinskih žoltih golenicah. ^^^ "Sehon zeigen, den Lumpen!" rohni razjarjeni glas gospoda komandanta, dočim se starček pobere in v obupu krevlja proti svoji baraki. "Še pritožuje se mi, svojat!" (Dalje prihodnjič.) i pošljemo denar potom DENARNE NAKAZNICE KABLA ali POTOM DRAFT ČEKA po najnižji tržni ceni. Prodajamo parobrodne listke [onoi CUNARD ČRTA LADJA "PANNONIA" odplove 10. novembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Cunard © parobrodne črte. j sama od sebe. Ob nedeljah sme- V in IZ Evrope, m vmes kaka cesta v enako odu-ijo sorodnild obiskovati jetnike; ren kraj. Vse je uravnano m|svidenja se vrše na stražnici) izrabljeno, črta veselja ne reze| vojaki pazijo zraven ttudi ne gre, da bi jo razgaljala zlobi u-iradnih oči . . Toda Janez bere izmed vrstic vso njeno skrb in bol; kako genljivo ga izprašuje, ali je v resnici zdrav in se ne hvali samo, da bi njo tolažil? Nato mu rahlo potoži o materi, kako čudna je še zmerom, ves čas od Joževe smrti. "Samo ne misli, dragi, da te je pozab'ila; ona si le domišlja, da mora žrtvovati skrivnostni usodi ljubezen do tebe in brata; brezsrč-nost te žrtve pa je zgolj vnanji obraz najvišje, najnesebičnejše ljubezni." Opominja ga, naj vztraja v veri: "Glej, ljubi, kadar premišljam svoje upanje, se mi zdi, da se mora gorje ukloni, ti njegovi moči;in v tem upanju ne morem ločiti tebe od "vsega drugega. Zaupaj v zmago pravice, zaupaj v svojo vrnitev, ne dvomi o trenotku veselja, ki ga čutim včasih tako blizu, da slišim tvoje korake pred našimi vrati. . . " Nazadnje mu pravi i žira stopala do gležnjev ter se1 še nekaj; tisto pa je cenzor de-| obeša na podplate v kepah, tež-j belo pokril s kitajskim črnilom, kih kakor usoda. i "Trenotek veselja!" mrmra Ostra sapa je sprejela Janeza j jetnik. "Sveti mi, lučka, dokler na pragu. Po teh krtinah se! ne pride." viačugajo vsi vetrovi sveta; j Koprneča mehkoba mu je na-mrzli ka^or bajoneti straž, so j rasla v prsih, kakor da je zdajci || 'vendar izžgali iz njegovih prsi1 začutil ob sebi dišavo njenih i j HffiBB2IBEaHBBBBSBBBBHBHBB2BB PRODAJAMO 111 FARME ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD. EBBBBBBBEUBISKBBBHSIiBKBBBBB lip] -t----~---i . ,,. . --^a. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bdlezns je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. zdravje, moč in skoraj vse želje in misli. Zgolj ponos in mučeni, ška vera še stojita v njem, belo okostje, ki ga vežeta domo-tožje in ljubezen z nestrohnlji-vimi kitami; toda meso življenja je odpadlo. Gad čuti, da mu las. Kradoma poljublja papir, j na katerem je slonela draga ročica; nato ga zamišljeno zloži in spravi. Ali se je mahoma zjasnilo vreme? Janez je svež in po-krepčan; ljubeče misli pode obledelo kri hitreje po njegovih ži- stoji nekdo za pleči ter kreči lah, in upanje se oglaša z drz-grabežljivo roko. Ali to ve:' nim fantovskim vriskom. Kljub preden se stisnejo kremplji o-j vsemu, kljub vsemu! krog njegova grla, bo vse kon- i ''Živeti, ostati na tem svetu čano; ležal bo v domači zemljiški mu vsi zločini ljudi ne more-in zmagoslavje pravice mu bo zvonilo k pogrebu. 1 podnebja, dežele brez gozdov in Takrat pa se zdrzne in nasta--Sgora, s suhim ozračjem, ki ne vi uho proti žandarjevi -kolibi, iz Mraz in lakota ga ne bi bila jo vzeti dobrote!" vzklikne sam p v sebi ter plane kviški liki pri-pognjenega jelka. "Ah, kako Boini ljudje! Pridite k meni. Z zastarelimi, nervoznimi ali kompliciranimi boleznimi, ki potrebujejo zdravnika. Iščite pomoč, kjer se jo mora najti. Pomoč, ki vas lahko privede na pot do zdravja. Natančna in pozitivna preiskava vam bo razodela vaše Dravo fizično stanie in vas lahko privede na pot do zdravja in vam lahko prihrani mnogo trpljenja in negotovosti radi operacij. Mnogoletne izkušnje najnovejše zdravljenje. električno in zdravilsko. Vse najboljše za bolnike. URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zveč. Jaz sem uspešno zdravil nove in zastarele bolezni, kot so Krvni neredi Kožne bolezni Jedrne nadloge Želodčni neredi t Revmatizem Srčna bolezen Nervozna oslabelost. Nervozna neprebava Črevesne bolezni Nenrvozna onemosrlost. Bolečina v hrbtu Izpahki na obrazu MNOGO VISEČIH ZASTARELIH BOLEZNI ki so bile ali zanemarjene ali nepravilno zdravljene, ali se niso udale manj spretnim rokam, so mnogokrat ozdravljene pri meni. Oglasite se v mojem uradu. Dal vam bom resnično mnenje o vašem stanju in vam povedal, kaj mi je mogoče storiti za vas. Potem je vse odvisno od vas samih. ako se hočete zdraviti. DR, KENEALY MOJ USPEH Pri zdravlieniu zastarelih in novih bolezni sem uspešen zato ker sem natančno preučil . te bolezni. Temu pri- j števši so moji uradi opremljeni z modernimi inštrumenti in pripravami, električnimi. vibralnimi in meka-njčhfmi. 'I>fe gleda se na stroške samo da se pojnaga bolnikom. Ako se posvetujete z menoj takoj boste kmalu »poznali ali ste ali niste čakali dovolj dolgo, da ni za vas nikake pomoči več. Ako se vas lahko ozdravi, vas lahko naredi znanstvo in spretnost zopet močne, zdrave in zadovoljne. OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop. 647 EUCLID AVE. Vrata zanadno od Star gledališča DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BLDG CLEVELAND, O. /rata vzhodno on Bond's trgovine Naznanilo in priporočilo Vsem cenjenim rojakom v Collinwoodu želim sporočiti, da bom odslej vodil GROCERIO IN MESNICE , ter se vam vsem priporočam za mnogobrojen obisk, ker bom vedno skrbel za dobro in točno postrežbo. Vedno bom imel nadve dobro sušeno meso, ker sem vešč v tej stroki. * ANTON BOLDAN GROCERIJA GROCERIJA MESNICA MESNICA na 14402 ■FVacation Trip If That Satisfies STRAN 4. Lokalne nov^e. — Na predstavi, ki jo je včeraj popolne in • zvečer priredilo lorainsko 4 dramatično društvo društvo "Lipa" v Kočesovi dvorani, je bilo navzočih tudi več Clevelandčanov, ki so bili prijet no iznenadeni nad igranjem, kakršno je pokazalo to društvo takoj pri svojem prvem nastopu večje in težje igre. Vsakemu je znano, da drama kot je Gangeljev "Sin" zahteva veščih moči. Vlogo sina je imel Mr. John Brus, ki jo je rešil prav; dobro. Istotako se reče lahko tudi o očetu, (Mr. John Toma-žin), njegovi ženi Mariji (Fran. ces Breščak), Tilki (Mary Ambrožič) ter Dr. Trdini (Fr. Bučar.) Meto je igrala Frances Dugar, in dasiravno to ni važna vloga, to je ona igrala jako efektivno. Ostalim se vidi, da so še novinci, toda naučili so se vlog dobro in pokazali, da ako bodo nadaljevali z učenjem, tedaj bodo Lorainčanom nudili še marsikatero zabavno uro. Pozabiti ne smemo omeniti nastop pevskega odseka "Lipe", ki je zapel več milodonečih znanih umetnih pesmi, ki so občinstvu jako ugajale. Videti je, da ima pevski odsek med seboj jako dobre moči. Pred predstavo je presenetila navzoče mala hčerka Antona Eisenhardta z jako u-činkovitim samogovorom konične vsebine. Presenečeni smo bili nad lepo, krepko izgovorjavo male deklice in nad dobro pogodenimi kretnjami, ki kažejo da ima naraven talent za igranje . Po končani predstavi je predsednik kluba apeliral na navzoče, da se zavzamejo, da bo imela lorainska naselbina čimprej e svoj lasten Narodni dom, v katerem šele bodo vse domače sile mogle priti do polne veljave. — V četrtek 11. novembra ob 7:30 zvečer se vrši seja moške organizacije J. R. Z. v Collinwoodu in sicer v navadnih prostorih. Člani so prošeni, da se seje vdeleže polnoštevilno. — V soboto sta bila v James-townu aretirana dva Cleveland-čana, ki sta obtožena, da sta oropala nekega avtomobilskega izvoščka, George dinger j a po imenu, doma iz Jamestowna, Pa., ter nato sežgala njegovo truplo. Umor se je pripetil pred 11 dnevi in edina sled, ki sta jo pustila za sabo morilca, ki je dovedla do aretacije, je bil papirček, s katerim je bila neka cigara, ki je bila kupljena v Clevelandu. IZ TRŽAŠKEGA ŽIVLJENJA. Morilca bankirja Davanzo sta priznala? Dočim se je umor v ulici Ghega zavit v popolno me-! glo, dočim se Beatrica Tomas! še vedno skriva očem agentov tukajšnje policije, se je bila včeraj raznesla vest, ki se je trdovratno širila, da je DeVitis pri-' znal svoj zločin. Uradnega in gotovega pa ni še o tem nič. Mnogo novih grehov in obtožb se je nanizalo od aretacije sem na naslov DeVitisa in Pennette, a še posebno prvega. Toda tisti, ki so imeli biti odločilne priče v celi zadevi tega strašnega umora, so odrekli baš v odločilnem trenutku in reklo bi se skoraj, tla so njihove izpovedbe padle prej v prilog kot na škodo aretiranih lah-koživcev. Mislimo na soočenje, ki se je izvršilo med stroje pisko Ido Vlodovič in aretiranima, a na drugi strani med njima in brivcem Lupolijem. Strojepiska je bila , kakor smo takrat poročali sama aretirana na dan umora in je1 ostala v zaporu nekoliko ur, a je bila za tem zopet izpuščena na svobodo. Soočenje te strojepiske je bilo važno in se je moralo izvršiti radi tega, ker je bila ona ,v menjalnici, ko sta prišla na dan pred umorom ona dva človeka, da bi menjala sto- dinarski bankovec. Strojepiska bi ju morala poznati in vpraša, nje, ki so ji je postavili, se je tudi glasilo, ali sta DeVitis in Pennetta tista dva, ki sta prišla takrat v menjalnico. Odgovor Ide Vlodovič pa je bil popol. noma negativen, ni mogla prepoznati v aretiranih tistih dveh gospodov. Ravno tako je tudi z izpoved-bo brivca Lupolija, ki se je precej umeknil ob priliki soočenja. Trdi sicer, da se mu dozdeva, da sta aretirana zelo podobna tistima dvema, ki ju je videl, ko sta ob času zločina prišla in menjalnice, toda dostavil je, da ni gotov, da ni prepričan . Tudi njegovo pričevanje je po tem takem brez vrednosti za dokaz krivde DeVitisa in Pennette. Tako stoji torej ta zadeva do sedaj. Kot glavno dokazilo proti DeVitisu ostane še vedno načrt menjalnice Tavella in dr., ki so ga našli pri njem v hipu aretacije. Tega dokazila mu ne bo lahko pobiti in policija je, kakor se zdi, uverjena, da je našla "ta pravega". Zraven tega prihaja še krvav madež na njegovi srajci.' Ljubica DeVitisa, Adelia Gri-delli, je še vedno zaprta. Zraven prepovedane ljubezni, radi katere jo je zapodil njen oče od hiše, ima na vesti tudi druge grehe. Ker je končala drugi tečaj trgovske akademije (1. 1912 —13), je imela zadosti izobrazbe za kako prodajalsko službo. In res jo vidimo 1. 1916—17 v službi tvrdki Schmidl na trgu Unita. Bila je pridna in svojo službo je opravljala vestno. Gospodar jo je cenil in imel vanjo popolno zaupanje, dokler mu ni nekega lepega dne ponaredila njegov podpis na nekem čeku v! iznosu 400 IK. Ko je šla k blagajni, je blagajnik izpoznal, da je bil podpis ponarejen in Gri-delli je bila aretirana. Pri obravnavi Ipa je bila oproščena, ker ji je gospodar odpustil na priprošnjo njenega .očeta. Od tedaj se je ndala rokodelstvu svobodne ljubezni. Pretvezni odvetnik Pennetta ni seveda nikak odvetnik, temveč je bil v Trstu ogljar. V Trst je prišel koncem oktobra 1919. Stanoval je pri Sv. Jakobu in je živel v nedovoljenem zakonu z neko Istranko po imenu Ivana Rattman, ki mu je pred kratkim rodila sina. Z I-vano Rattman se je seznanil v Iptri ob času ropanja. Bil je namreč ropar v Istri v neki ban-di tolovajev, med katerimi je bila večina aretirana in tudi Pennetta. Vojaško sodišče ga je obsodilo na 10 let ječe, toda posrečilo se mu je pobegniti iz zapora. V Trst je prišel iz Italije, kjer se je skrival pred oblastmi. Kakor je bilo povedano, je stanoval najprej pri Sv. Jakobu pri neki Jakomin, v ul. Concordia št. 23. Pred nekaj časa se je preselil v ul. Vespuzzi št. 43, kjer je stanoval skupaj s svojo "družino" v neki zelo mizerni sobi brez pohištva. Njegova ljubavnica Rattman je pravzaprav Hrvatica in ne govori tržaškega italijanskega narečja, ampak neko narečje iz Italije, kar bi dokazovalo, da je živela z njim v Italiji, ali pa se je naučila italijanski od njega in njegovo narečje. Kmalu ,pptem ko se je preselil od Jakominke pri Sv. Jakobu, je prišel neki dan iznenada k njej jn ji zagrozil, da ne sme nikoli nobenemu povedati njegovega sedanjega naslova, sicer jo zna stati življenje. To je zelo značilno dejstvo, ki svedoči, da je Pennetta vse drugo prej kot nedolžen. RUSKO PISMO. "Naprej" piše: Star ruski socijalist — menj-ševik, je poslal dunajskemu so-drugu pismo, ki nazorno slika položaj socijalne demokracije na Ruskem in katerega bistveno vsebino posnemamo po "Arbei-ter-Zeitungi." r k s :, "ENAKOPRAVNOST' NOVEMBER, 8th, 1920. Slovenski godec * in humorist Cujan & Mavsar 15805 WATERLOO ROAD NASILNOSTI TRŽAŠKIH FAŠISTOV. Uredništvo in tiskarna "Lavo-ratora" opustošena. Trst, 14. —■ Italijanski socija-listi so vprizorili kakor znano, splošno stavko, v znak zahteve, da vlada prizna sovjetsko Rusijo. Vsa podjetja so ustavila delo in delavstvo je šlo na ma-nifestacijski shod. Po manife-stacijskem shodu je hotelo delavstvo zopet na delo. Na trgu Garibaldi so srečale "fašiste in pričel se je boj, streljalo se je in po spopadu so fašisti drli k uredništvu '"Lavoratore", kjer so opustošili upravo in uredništvo ter zagnali več ročnih granat v tiskarno. Nato se vdrli v notranje prostore in razbijali dragocene tiskarske stroje, in vse drugo, kar jim je prišlo pod roke. Proti temu aktu barbarstva protestira vsa tržaška javnost. Z ozirom na ta dogodek so tržaški tiskarji sklenili, da ne izide noben list, dokler ne izide "Lavoratore". Tisk "La-voratora prevzamejo sedaj druge "tiskarne. Delavstvo je šlo zopet na delo. Značilno pri tem dogodku je, da se je morala stra ža fašistom umakniti, in da je šele vojaštvo onomogočilo gašenje. Zgoreli sta tudi dve hiši zraven tiskarne "Lavoratore". PREHRANA OTROK V ČRNIGORI. Ljubi sodrug! Živimo v znamenju "Internacijonale". Odkar je z blokado nekam ohlapne je, je postala Moskva božja pot Leninovih učencev vesoljnega sveta in zbirališče vseh mogočnih odposlancev enketnih komisij in podobnega. Vsak dan dobivamo obiske: Angležev, I-talijanov, Francozov, Ameri-kancev, Skandinavcev in sedaj celo Nemcev. Glede Angležev Vam bo gotovo že vse znano iz časnikov. Italijansko odposlanstvo je obstojalo na eni iz prepričanih komunistov (četudi ne popolnoma a la russe), na drugi strani iz socijalistov. Prvim pripadajo Bombacci, Graziadeli .Serrati, zadnjim Daragone, Dugoni in drugi. Z Italijani, kakor že prej z Angleži, smo imeli več sestankov in porazgovorov, pri katerih nas je vodilo stremljenje, da podamo inostrancem resnično sliko o ruskih razmerah. Da to storimo, smo smatrali za svojo internacijonalno dolžnost, — ne govorim o tem, da je bila tudi naša dobra pravica. Toda, kdor pozna naše boljševike, se ne bo čudil, da so stvar popolnoma drugače razumeli. Razlagali so naše vedenje do inostranskih odposlanstev, zlasti do angleškega, kot prelom "državljanskega miru", ki smo ga baje z njimi sklenili z ozirom na poljsko vojna. Mendd mi ni treba povedati, da nismo nikdar mislili na tako daleko3e-žen "državljanski mir" in da je bil tudi omenjeni "državljanski mir" (če že hočejo tako označiti našo izjavo, da smo pripravljeni podpirati boljševiško vlado proti Poljski v boju, kateri je bil ruski revoluciji usiljen) že od prvega dne vseskoz enostran. ski, to se pravi: da niso boljše-viki niti za hip ustavili svoje sramotne lažnjdve gonje proti nam, in da se niso neštevilne ^redbe strahovitih izjemnih zakonov, pod katerimi mora naša stranka delati, niti za las o-lehčale. Da so govorili v takih okolščinah o prelomu "državljan skega miru", je bilo grdo hinavstvo, ne da bi tega omenil, da niso inostranska delavska odposlanstva po našem mnenju nikakršne agenture poljskega im-perijalizma. A vse to ni branilo boljševi-kom, da bi ne dvignili grozovitega vrišča nad našim "izdajstvom". Razglasili so nas za "denuncijante Lloyda Georgea" "povzročitelje" za "duševne po-magače poljskih agentov", ki so pognali v Moskvi baje smodniš-nico v zi-ak itd. (Dalje prihodnjič) 24 kuhinj v Črnigori preskrbuje hrano povprečno 9,000 o-trokom na dan. Število kuhinj se bo povišalo, da se utegne o-skrbovati 15.000 otrok tekom zime, kakor to poroča glavni u» rad Ameriškega Rudečega Križa v Washingtonu. Kuhinje se nahajajo v Cetin-nju, Nikšiču, Podgorici, Baru, Uljincu, Podgoru, Sotoničih, Boljevicih, Komarnu, Bupilu, IŠeci, Brcelu, Graganih, Rjeki, Spužu, Tuzah, Grahovu, Sasla-pu, Viluši, Petrovičih, Velenju, Danilogiradu in Kolačinu. Upravitelj za ishrano v Črni Gori je izrekel največje priznanje za delo, ki se vrši v korist otrokom. Uradna poročila iz raznih občin zagotavljajo, da si je ta vrsta pripomoči stekla velike uspehe in popularnost. Ljudstvo navdahnjeno povsod z veliko ljubeznijo do otrok, hrepeni za tem, da dobijo tile največjo mogočo pomoč. Prehrana otrok je imela jako ugodne posledice glede šolskega obiska. Čim so kuhinje začele obratovati, se je opazilo 50 do 100 odstotno povišanje šolskega obiskovanja. Učitelji pripisujejo to delovanju za prehrano o-trok. Mnogo šol se je zopet od. prlo vsled vabe hrane, ki se razdeluje v šeli, kar dokazuje, da je bilo jako modro vrediti kuhinje pri šolah. Bolničarka v Cetinju prihaja vsak dan v kuhinjo in preiskuje otroke. Vsled njenega prizadevanja so napravili začasno ko-polišče, kjer se otroci kopljejo in razuševajo v mnogih slučajih otroci dobivajo tudi oblačila. Lečijo se male poškodbe in praske, in vsa atmo.sfera ima nekak vzvišen značaj. Otroci ne čakajo po vrsti z£ jed; to se je odpravilo, razne otroške igre pa osrečujejo otroke in napolnjujejo prostore veselja in smeha. • Lepa prilika! Društvo Carniola Tent 1288 The Maccabees, želi naznaniiti članstvu, posebno pa rojakom,ki še niso pri nobenem društvu ali če želijp.. vstopiti še v enega, se jim ni^Li^ sedaj ugodna prilika. Društve je sklenilo na svoji redni seji, da je vstop v društvo v mesecih avgustu, septembru in oktobru prost vstopnine. Čla* ne se sprejema od 16. dp 60. leta. Zavarujejo se lahko za po-smrtnino od 500 do 5000 dolarjev iz za bolpiško podporo od 6 do 12 dolarjev na teden. Da ja organizacija Maccabees ena najboljših in največjih v j Združenih državah, je že skoro vsakemu znano. Zatorej, rojaki, ako želite biti v dobrem društvu, obrnite se do vašega prijatelja, ki je gotovo v tem društvu, vprašajte ga za pojasnila, in gotovo postanete tudi vi član te velike in bogate 'Organizacije Maccabees. Na vas člane se apelira, ako ;mate prijatelja, ^povejte jim resnico in gotovo vam bodo hvaležni. Torej bratje Makabejci, bodimo vsi eden, in delujmo za napredek društva in velike organizacije Maccabees. Torej bratje, vsi na delo, da podvojimo naše članstvo, kar bo v korist vam in društvu. Društveni, zdravnik je Dr. Fr. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Uradne ure: od 11. do 12. in od 7. do 8. ure zvečer, izvzemši srede in nedelje zvečer. CARNIOLA 128S T. M. SPREJEM V DRUŠTVO "SLOVENIJA" je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00. lllllllll Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R liiMPMIlimmiHliilfiltil FRANK ŽIBEI1NA 1317 EAST 55. ST. se priporoča vsem društvom in posameznikom za igranje na veselicah svatbah in krsti j ah. Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN & MILLING CO. liliilllifl BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke, lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland, Ohio. SLUŽBO DOBI v restavrantu dekle zmožna angleškega jezika. Dobra plača. Zglasi naj se pri Frank Dež-man, 1336 E. 55th St. 265 ČEDNA SOBA Z ELEKTRIKO SE ODDA ENEMU FANTU NA 6211 GLASS AVE. (zgoraj) ŽELIM KUPITI dobro farmo, katera ni oddaljena več kot eno in pol milje od kakega mesta v državi Ohio. Farma mora biti s poslopji in drugo pripravo ter v dobrem stanju, s sadnim drev jem in dobro vodo, v lepem kraju. Velika naj bo od 8 akrov naprej. Kdor ima kaj takega naprodaj naj mi naznani. FRANK HOČEVAR 1180 E. 60th St. MOŠKI KRAJEVNI ORGANIZACIJI J. R. Z. št. 17 v Collinwoodu, neznanje. V četrtek, dne 11. novembra, se vrši važna seja naše organizacije v mali Kunčičevi dvorani točno ob 7:30 zvečer. Vse člane kakor tudi članice, se tem potem opozarja, da zagotovo pridejo na sejo. Na dnevnem redu bo, dati navodila za prihodnjo redno konvencijo J. R. Z., nadalje veselica, katera se vrši 12. decembra in druge važnosti. Pridite zagotovo! Tajnik. Naša zaloga je ved. no polna dobrega gro-cerijskega blaga in svežega kakor tudi sušenega mesa. Naše cene so zmerne za vse naše obiskovalce. Postrežba točna. Se vam priporočata ŽENITVENA PONUDBA Slovenec, star 36 let se želi seznaniti s pošteno Slovenko, bodisi dekletom ali vdoVo v starosti od 25 do 35 let v svrho ženitve. Katera resno misl' naj piše na upravo Enakopravnosti pod 'Ženin", 6418 St. Clair Ave. tajnost jamčena. 26» SLOVENKA DOBI takoj hišno delo pri Louis Somrak, 15706 Waterloo Rd. 264—66 _ ______ PRIJAZNO STANOVANJE se Odda v najem. Obetoji iz štirih sob, kopališča, in z električno razsvetljavo. Poizve se na 14804 Hale Ave. 264—66 DVA POŠTENA fanta se spre} meta na stanovanje in hrano< Poizve se na 14402 Sylvia Ave' Collinwood, O. 268 PRODA SE DOBRO IDOČA gostilna pod ugodnimi pogoji v sredini slovenske naselbine. P°" izve se v uradu Enakopravnosti. 266 HARMONIKA NAPRODAJ Nemška, 3 vrstna in trikrat glašena. Poizve se pri Louis Špehek, 1120 E. 67. St. O. S. GARAGE BUILDING COMPANY. GRADITELJI GARAŽEV. i Od $195.00 naprei. 488 East 105th. Str. , i Eddy 9395 264 NAZNANILO! Članstvo, dr. Lunder Adami št. 20 S. S. P. Z. je na zadn redni seji sklenilo, da bo zniža pristopnino za nove pristop člane za $1.00 in to do 1. nuarja 1921. Zato vabim one i'0" jake, ki še niso pri nobencni" društvu, da pristopijo k nart1 Naše društvo dobro napreduj1 in je na podlagi naprednega s V bodomiselnega mišljenja. LOUIS LEVSTIK tajnik Gramofonske Plošče zahtevajte | novi cenik Velika zaloga ar in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAl* AVENUB Cleveland, O. NAZNANILO i Cenjenemu občinstvu f Nottinghamu naznanjam-da sem prevzel dobro znano trgovino Grocerijo m Mesnico na 731 E. 185. ST. med 126. in 126'/? Stop, Shore Line kjer bom imel vedno dobro in svežo zalogo grocerijske-ga in mesarskega blaga. S® vam priporočam AUGUST YAPEL 731 E. 185 St. Grocerija in Mesnica 2373 R. U at* vite pri l«i uri ■I« na pn Vnin proatoru