> l< r v r , I I, \ \ I > * i. S s I I 3 .r r - List 52. Tečaj LI. I ß I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld Ogl Za prinašanje na dom vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr (inserate) vzprejemlj Ljnbljan po plača na upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 28. decembra 1893 Pa tudi pri nemških konservativcih javljal ta specifično nemško-narodni duh se je že dolgo po Konec leta da so se že večkrat bili za to. Tako je znano azcepili zaradi tega, ker mnogi niso da bi konservativna stranka podpirala Slovane. Zopet je šlo jedno leto v zaton. Veselega za nas Grrof Hohenwart je pa s svojim vplivom jih zopet združil Slovence ni dosti prineslo. Prineslo ni sloge pri doma Tudi stajarskem deželnem zboim m približalo nas ni nikakor večkrat nemški kon • / nakopravnosti Skoro smo koncem esničenju narodne jed- servativci nasproti Slovencem kazali svoje nemško miš leta na slabšem Ijenje »3 nego smo bili v začetku. Doživeli smo marsikake bridke Slovenski Gospodar se je nedavno pritoževal pi Razmere so se povsem premenile. Začelo se le ^eža v deželnem odboru da nemški liberalci Slovencem ne dovolijo nobenega se 1 neko presnavljanje strank, ki pa še ni dovi in se še menda nalašč zamolčal ne nikdar kaj vse prinese, vsem petdesetemletnem življ niso nič boljši Pozabil je povedati, ali je pa da v tem nemški konservativci kmetski skupini odločujejo konser se skoro ne nego je sedanji spominjajo k tako Novice" tivBi glasovi, kdo da pride v deželni odbor. Nemški kon-čudnega- položaja, servativci in Slovenci so že bili dogovorili, da bodo v s državnem zboru na Dunaji hodijo postavodajni dobi volili Nemca roko ^ ob roko ljudje, o katerih bi si tega nikdo mislil ^ kmetski skupini v deželni odbor ne bil želje Nasprotniki in prijatelj drugi pa Slovenca To je pač bilo iste nazore. nove šole goje že iste P^^avično. In tisti nam naklonjeni nemški konservativci jata tako rekoč zastarela pojma Konservatizem in liberalizem posta- so dano besedo da JU še včeraj imeli videli zapisani na sedaj svoji mnogi so odbor Slovenec ni prišel v deželni da se ta dva pojma kar pozabita skupno delovanje nekdanjih protivnikov. zastavi da najrajše Nekateri na grofa Hohenwarta izvračajo odgovornost tako olajša za sedanji politični položaj To so še ti ali oni prisilj Le zaradi volilcev dogodkov Grof je pa vse težnje včasih obnoviti še svoje stare klubu se je zavijanje udal toku v konservativnem ali vidi se jim, da na njih ni jim dosti da se ki je dolgo že težil po liberalci ali za to ni našel ugodne prilike poprej Jim zde že kot nekaka ovira novemu političnemu delovanju, do nemškopoljske koalicije Vodja nemških konservativcev Ebenhoch si je tako pri svojil v verskem in gospodarskem oziru Plenerjeve na katera Na ta način je prišlo baš zadnji čas se naci zore kmalu morali z drobnogledom ako hočemo še zaslediti kake tivci na vsa usta zagotavljajo menila. 5 azlike da se da je iz volka postala nedolžno nepristranski stvari razmotrava bolj premenili le konservativci. popolnila s tem, da so se jej pridružili še nemški jonalci. Nemški liberalni in konservativni listi s silnim preiskovati, veseljem pozdravljajo pristop nemških nacijonalcev vladni Mnogi konserva- koaliciji, in posebno naglašajo, da sedaj imajo Nemci ve-levica vsa pre- öino v zbornici brez Poljakov, katerim že tako rekoč dajo razumeti, da so že skoro odveč, k večjemu za volilno reformo jagnje Kdor pa pa vidi, da so se veliko jih bodo še potrebovali Sicer pa ta prememba ni tako že pripravljala nova. Dolgo se je nemškem narodu je že dolgo se po javljalo neko teženje po razdelitvi strank skega glaša. Kak duh veje v koaliciji, to vidimo dobro iz dunaj ki je v jedni* poslednji številk na Vaterlanda Avstriji in plod temu teženju je nemško-narodna stranka katera koristij po narodnosti v bila tako imenovana si je varstvo nemških da so nemški nacijonalci prvi spoznali, da v ko pravic m predpravic zapisala na svojo zastavo alieiji najložje dosežejo, po čemer teže, kolikor je sploh v sedanjih okoliščinah mogoče. Kakšne težnje imajo nemški nacijonalci, je pač dovolj znano in sedanja koalicija bode si prizadevala uresničiti to težnje, kolikor je le mogoče. 430 Mari se s tem ne napoveduje naravnost germanizacija hujša, nego bi jo mogli pričakovati od čisto liberalne vlade. Nasproti se pa snuje slovanska koalicija, v katero se združijo vse slovanske stranke. Od te koalicije je mnogo odvisno v avstrijskem državnem življenji. Da nima osnujeta dve novi kuriji. Y jedni teh kuriji bodo volili tisti davkoplačevalci, ki še sedaj nimajo volilne pravice, v drugi pa Politični pregled. Volilna reforma. Mej božičnimi počitnicami bode vlada že izdala nov načrt spremembe volilnega reda in ga febru-varja predložila državnem zboru. Po novem vladnem načrtu se velicega pomena, gotovo bi jo nemški listi tako ne napa- Po našem mnenju je pač dolžnost naših slovenskih da se pridružijo tej koaliciji. „Slovenski Go- dali. poslancev industrijski delavci. Kmetijski delavci pa menda ne bodo volili. Povod je očividen. Liberalci ne marajo zanje, ker niso gotovi, spodar" sicer odgovarja slovenske poslance od pristopa slovanski koaliciji in nas posebno prepričuje s tem, da v verskem in narodnem oziru podpirali liberalce vele da posestniki pa še manj. ker se boje, da bi se potem politična so nam nemški konservativci bližje nego Mladočehi, ker » od poslednjih nas loči vera, in sploh straši pred Mladočehi, ki so na slabem glasu. Mi pri tem pač moramo se « vprašati, katera zveza je tudi v verskem oziru boljša, častno zavest tudi mej kmetijskimi delavci razširila in bi vsied tega še marsikaj razkrilo, kar bi jim ne bilo v čast. Že sedaj se govori, da na tisteg kneza Schwarzenberga posestv kateri - je nedavno rad kaj govoril o ocijalnem vprašanji, slabše rav- najo z delavci nego v židovskih tovarnah. Seveda bi ne bilo v ce bi svet izvedel da mej strog katoliškimi grajščaki tista, v kateri so Mladočehi, ali tista, v kateri imajo prvo in pa židovskimi liberalci v mnogih ozirih ni dosti razlike, da si drug drugemu nimajo kaj očitati Koalicj Privrženci vladne koali prizadev da bi oprali tiste po besedo nemški liberalci, ki so sklenili sedanji mejverski šolski zakon in mnogo druge cerkvi ne baš prijazne zakone. Star pregovor pravi, povej mi, s kom se pečaš, pa ti povem, kakšen si. Kakšni so sedaj nemški konservativci tudi v verskem oziru, kaže pač najboljše to, da so riß^i so v zvezi drugi slovenski poslanci si na vro moČ so se zvezali _ v • z ži- dovskimi liberalci in se sami tako rekoč poliberalili. Ko dru zega ne morejo povedati, zabavljajo zoper Mladočehe, s kate Trdij da Mladočehi se združili z nemškimi liberalci. Nemštvu na ljubo so ^^^^ židovski liberalci. Na to je pač odgo o ^^ ^ % m. ^ m m zatajili vse svoje dosedanje politično mišljenje z versko šolo vred. Poslednja bodo morda še semtertja omenili, pa lahek. Nemški liberalci so nasprotni v narodnem in verskem oziru, Mladočehi pa le v kem povsem Ij Tedaj je pac za vsacega narodnega Slovenca lahko se odločiti, če ima zaradi volilcev, ki se ne morejo kar tako znebiti izbirati mej nemškimi liberalci in Mladočehi. Teh dveh strank prejšnjih nazorov, kakor so se jih njih izvoljenci. Zaradi tega smo mi za to, da se Slovani pridružijo slovanski koaliciji. Mi mladočeške politike ne odobravamo povsem in smo že zadnjič precej ostro grajali njene na- nikdo drug ne meče več v jeden koš, nego komur je že narodnost deveta briga in jo le že semtertja v druse namene rabil. priznav Sicer so pa še naši konservativni listi še nedav da mej Mladočehi tudi dobri katoliški možj terih bi pač v nemškem liberalnem taboru z Dij sami ka-sve-, če pake. Toliko pa moramo reči, da je boljša od nemško-li- tilnico zastonj iskal. Treba bode pač boljših argumentov, beralne. Res sedaj niso v milosti v višjih krogih, ali ni opravičiti bratenje z verskimi in narodnimi nasprotniki Italija ministerstvo Crispijevo se je zbornici predstavilo s posebno izjavo, v kater se povdarja, da nova vlada ne bo strankarska, to je, da ne pripada nobeni stranki temveč ji je samo za edinost in srečo Italij Položaj , v- ka- vlada prevzela krmilo, je resen, treba bode torej • \ tako dolgo, ko še tudi Plener ni bil v višjih krogih priljubljena oseba. -Časi se menjajo. Želimo pa, da slovanska koalicija zmerno in previdno postopa, da tako pridobi za se Poljake in tiste češke veleposestnike, ki imajo še kaj terem je slovanskega čuta. Zaradi tega pa tudi obsojamo tiste liste napornega dela, da se težkote premagajo in zato prosi izdatne bodi slovenske ali druge slovanske, ki ne morejo dovolj ^^ zbornice. Skrajni levičarji so močno ugovar- zabavljati čez Poljake in jim očitajo, da nimajo slovanskega čuta in jim posebno zamerijo, da so glasovali za izjemne naredbe v Pragi. Izjemno stanje v Pragi ni nikakor zadeva vsega češkega naroda in je le naperjeno proti ne- jali ministerski izjavi. Imbriani je napal Crispija in trojno zvezo, zlasti pa Avstrijo in zahteval, naj se premeni vnanja politika, zmanjša vojska zniža kralj dotacij tem smislu so govorili še drugi. Kak more biti denarni položaj v Italij je razvidno pač najbolj iz tega, da se dela celo na to katerim pretirancem, katerih delovanje ni nikakor Čehom v korist. Po Gregrovem govoru se tudi ne more nobenemu da bi se kralju znižala dotacij Srbija Minoli teden pričela se je kazenska o brav toliko zameriti, če je glasoval za izjemno stanje. Poljaki nava proti zatoženim bivšim liberalnim ministrom z Avakumo ičem na čelu. Državno pravdništvo toži bivši ministre zaradi vidijo v Avstriji svoje zavetišče in je le naravno, da ne kršenja vstave. Preložila se je namreč volitev regenta raz- odobravajo nobenih protiavstrijskih demonstracij. Zaradi tega se pa Poljakom ne more očitati, da nimajo slovanskega čuta, ker ta čut ne nasprotuje avstrijskemu domoljubju. Slovanska koalicija dobi pravi pomen in vpliv še le, ko se jej pridružijo še Poljaki, da bodo v njej združene pustila se je skupšči m podaljšala trgovinska pogodba z Take Avstro-Ogersko, godile so se nepostavnosti pri volitvah. in ednake stvari obsega zatožba proti bivšim liberalnim ministrom. Radikalni sodniki bodo pač obsodili svoje politične nasprotnike, toda brezdvomno je, da bo obsojence kralj pomi- lostil. uporabi Grovori se, da ruski puslanik priporoča kralj da naj pri tej priliki svojo moČ in vse avstrijske odnosti minolem letu se je storil znaten korak v preosnovi strank na narodni podlagi Sedaj bivše ministre, če bodo obsoj sodnikov. od pomilosti liberalne radikalnih strankarskih naj SO se združila nemške stranke in bode to Nemcem go Francija. Vojni materijal francoske vojske, to je vse priprave in oprave za vojake se ceni, da ie vreden 2 mi- tovo v korist, želimo pa, da se v novem letu združijo lijardi 457 milijonov in 378.501 frankov. da so za zaprtega anarhista Vaillanta, vse slovanske stranke, kajti ko ti bil začetek nove boljše dobe za avstrijske Slovane. — Listi javljajo, je vrgel v zbornici bombo, zbrali njegovi somišljeniki že nad 3000 trankov. Italija v Afriki. Italijani priborili so si zadnje dni 431 V Afriki v Sudanu lepo zmago. Napali so namreč derviši ita- Prebarvati je treba peč ne tak način vsaj štirikrat. Vro lijansko trdnjavo Agordat. Napadovalcev je bilo 10.000, a italijanski polkovnik Arimondi je s poldrugim tisočem svojih mož se uprl dervišem in jih po 2urnem boji popolnom premagal Dervišev je palo silo veliko v boj mej veljnik. Italii je palo do 100 temi tudi njih po čina je lahko zmiraj hujša. Kopalov firnež za kovine. Razstopi male koščeke kopala s tretinjo kapaivnega balzama (Copaivbalsam) pri ne hudi vročini, prideni vroči masi polovico toliko lane- Amerika. Vstaši v Braziliji po najnovejših poročilih nega firneža, kakor si vzel kopala in dobro premešaj. zares o na to, če zmagajo, da ustanove zopet cesarstvo. Pri porabi se firnež lahko meša s terpentinom. Posebno adiniral Gama, ki je ravno prestopil k vstašem je za to. Namerava se nastaviti s početka regentstvo, ki naj vo- dilo vladne posle toliko časa, da doraste najstarejši sin prejš- nega cesarja, princ Peter d^Alcantara, naj ski vojaški akademiji sedaj študira v du- Obrtnija. ♦ 11 ^ _ _ _ __________lii^ Lakiranje kovinskih izdelkov. (Konec.) Obrtnijske raznoterosti. Tinta, ki se v temi sveti, se napravi, če se zdrobi nekaj fosfornokislega apna in zmeša v laneno olje ter to postavi na solnce Kar se piše s takim črnilom, se lahko v temi bere. Tudi se lahko ogljenčevokislo apno pomeša z žveplom in pridene tri odstotke magnezije, s čimer se dobi rumenkasto sveteča tinta. Če hoče imeti modro barvo, pridene se 2 odstotka vismutove soli. Velikanska lokomotiva. V Glasgowu na Angleškem sedaj delajo v tovarne tvrdke Dubts vehkansko lokomotivo. Narejena bode za 2000 konjskih sil in bode vsako uro pre- Angleški lak. Stolči 32 gramov rumenega jantara ^^^ kilometrov. Kolo bode 4 metre visoko in par bode (Bernstein), ravno toliko gumijevega laka (Gummilack), z silo 16 atmosfer pritiskal na tri cilindre Leseni in železni železniški pragovi. Poskusi z železnimi pragovi v Belgiji in Severni Ameriki se niso dobro ob- grama zmajeve krvi (Drachenblut), 1 gram finega žef- rana in deni te prahove z dvesto gramov alkohola v ste- nesli. Zamenjavajo jih zopet z lesenimi. Kovinski pragovi so kleno posodo, katero zavežeš z mehurjem. Mehur prebodi mnogo dražji, so premalo prožni, popolnoma trdno ne drže in z iglo ki pa naj ostane v luknjici. Flašo postavi v lonec ki je z vodo napolnjen^ kakor smo to opisali pri kopalu. Segrevati ne smeš premočno. Tam pa tam potegni iglo iz mehurja in flašo dobro stresni. Produkt, katerega hočemo s tem lakom prevleči, se mora jednakomerno in se radi pokvarijo. Leseni pragovi pa imajo še to dobro svojstvo, da pomanjšujejo šum na železnici. Kovinski pragovi najbrž nikoli ne izpodrinejo lesenih. Čevlji od ribje kože. tem da Ameriki se delajo poskusi s se koža neke ribe porabila za usnje. Prvi poskusi so se baje prav dobro obnesli. To ribj usnje lahko, mehko a ko močno segreti, da ga komaj še moremo prijeti z ^^^ J^ lepo videti roko, potem vlij malo laka v porcelanasto posodo ter s širokim čopičem hitro prevleči, ne da bi močno pritiskal. Če-tri do štirikrat pre vlečeš, ima produkt zlato barvo.— KmetijstVO. Pri lakiranji belega pleha je treba vzeti več žefrana in zmajeve krvi, kakor smo zgoraj navedli. — go vali Lak za železne in medene (mesingaste) posode, ki nadomešča pocinjenje. Stopi 133 Vg grama kopala v dobro pocinjenem in pokritem loncu nad ogljem, nad katerim imej lonec toliko časa, da teče kopel kakor voda iz palice. Potem vzemi lonec raz ogenj, vlij na shlajeni kopal 266 2/3 grama terpentinovega olja, potem rediti pa kuhaj oboje nad ne prehudim ogljem in v dobro po- živino kritem lonci. Živinska sol. novim letom se začne oddajati živinska sol za katero so se. naši državnozborski zastopniki toliko pote Pa zakonu se bode vsako leto prodalo kmetom pol milijona meterskih centov živinske soli Ker se še ni našla tvarina, s katero po 5 gold se dala sol na nevžitno za ljudij, ne da vročo zmes vlij ravno toliko vrelega nenega firneža, mešaj še nekaj časa in pricedi konečno še vročo zmes. Kovina se segreje, z lakom prevleče, na toploti posuši in to se ponavlja do zadnjikrat prevlekli 1 se predmet toliko krat. segreje Ko smo . da se postala škodljiva za bodo strogo pazili, da se bode živinska sol zares rabila v namen, v kateri se jej je znižala ceno vlada. Živinska sol se bode oddajala samo tistim kmeto-ki se zares pečajo s kmetijstvom. Dobili je ne valcem začne lak kaditi in da postane temno rujav. Ko se po- goli na leto bodo drugi posestniki živine. Za vsako kozo, ovco ali pre-šiča se bode oddalo po znižani ceni k večjemu dva kilo tipa s prstom, ne sme pikati. Tedaj delo končano. žrebeta in teleta do jednega leta, od tistega Vrela voda, alkohol, ocet in celo razredčena kislina ne škoduje temu laku. časa, ko nehajo sesati, dovolilo se bode največ po 4 kilo ravno tako tudi za osle, za večja goveda živinske soli rni kopalov firnež za plehnate peči Dobro in konje se pa odda po znižani ceni največ po kilo soli na leto razbeljene saje (Kienruss) zdrgni s kopalovim firnežem Da se bode sol ločilo že po barvi in okusu od na razredči dobljeno barvo z istim firnežem in precedi jo vadne soli » se jej pridene železnega okisa in pa pelino skozi platneno cunjo. Peč treba toliko segreti, da se skoraj vega prahu. Prodajala se bode v plombiranih žakljih po ne more z roko prijeti. Potem se prevleče z opisanim 50 kilo, kateri bodo imeli vijoličaste napisne liste, firnežem in vzdrži v tej toploti, da firnež več ne pika. Oddaja soli se bode tako le uredila. Na podlagi poslednje štetve živine se bode preračunilo, koliko soli od dovoljenih pol milijona centov pride na vsako deželo, okraj in občino. Po tem se bode naznanilo vsaki občini, koliko te soli jej je odkazano. Župan bode potem povabil kmetovalce, da poizve, koliko živine da imajo, in če mislijo vzeti soli in na podlagi te poizvedbe ozirajoč se na zgoraj omenjeno edbo živine izračuna, koliko soli pride na vsacega Kakor se lahko razvidi, računal se bode pri tem vsak konj ali govedo za štiri ovce sak osel 1 tele ali žrebe pa za dve ovci in tako se bode na- pravil račun. Tako se bode z lahkoto izračunalo, koliko od prejete soli bi prišlo na jedno ovco, kozo ali prašiča po in koliko jo pride potem na tega ali onega kmeta številu živine, ki jo ima po zimi. Ko župan tako sestavi zapisek vseh naročnikov, ga pregledajo še finančni stražniki in potem se poš'je tisti solni zalogi, iz katere dobi občina sol ali pa solnemu oddelku generalnega ravnateljstva državnih železnic, ako bode to za tisto občino preskrbelo dovažanje. Kje se naroči, bode se županom že še naznanilo. Živinska sol se bode po občinah oddajala v neki določeni vrsti. Najprej dobe občine, ki so jo zaradi pomanjkanja klaje ali pa zaradi živinskih boleznij, posebno potrebne. Ko dojde sol, se bode naznanilo županu, da pojde ponj o Ko jo pripelje v občino, bode župan to moral naznaniti finančni straži, da pride, da se v njeni navzočnosti odpečatijo (odplombujejo) vreče in sol takoj razdeli mej kmete, ki so jo naročili. Sol se bode vsakemu kmetu izročila vkupe za vse leto in jo bode moral tudi precej plačati. Mi smo veseli, da se je dovolila ta sol, ali vender se nam zdi, da bodo pri razdeljevanji te soli preveč ne-prijetnostij in morda vsled tega kmetje ne bodo posebno pridno posegali po nji. f Kmetijske raznoterosti. Mlečnost krav. Mlade krave imajo vedno več mleka do tretjega teleta, potem pa blizu jednako do osmega, potem pa vedno manj. Mleko starih krav ima več tolšče v sebi, nego Mokra ali suha krma. Dolgo se je mislilo, da je mokra krma boljša od suhe. ali to ni res. Pri moijrem krmljenji jasli hitro gnijejo. Mokre krme dobro tudi govedo ne prežveči in vsled tega imajo krave tretjino menj mleka. Najmanj pa ugaja mokro krmljenje za debelenje živine. Ä - Poučni zabavni Sij am in Sijamci. (Konec.) Sijamci se oblačijo navadno v široke indijske hlače, z zlatom vezane jopiče, prepase kakor Kitajci. Sploh se pa vidijo zelo raznovrstne obleke raznih živih barv. Brk > navadno ne nosijo, nakit pri njih ni dosti v navadi. Po krivalo je čeladi podobna kapica iz črnega baržuna ali turbane. Pri nekaterih revnejših stanovih je vsa svile s pozlačenim nakitjem. Nekateri rodovi pa imajo tudi obleka moških za ped širok bombažen pas okrog pasu, ženske pa imajo revno krilce, ob grdem vremenu pa tudi kaka cunja okrog života. Nekatere ženske nosijo nekak telovnik, ki je pa bolj nakit, nego pa obleka o pravem pomenu beseda. Zgoraj smo že omenili, da Sijamci ne drže dosti na nakit. Semtrtja se vidijo ovratnice z steklenimi biseri ali školjkami, nekateri imajo na gorenjem delu roke mesingaste, bakrene ali pa železne obročke. Zlata nekateri sijamski rodovi niti ne poznajo, srebra ne čislajo višje od bakra. Kit Sijamci ne nosijo kakor Kitajci, pač pa na poseben način kvišku češejo lase, da imajo nekak čop ali greben, ki se ločijo pri moških in ženskah. Te čope ali grebene podpira kovinska igla. Brada Sijamcem ne raste. Evropska noša se tudi že udomačuje, pa počasi Večkrat vidimo kacega višjega dostojanstvenika, ki obleče čez drugo obleko kako evropsko srajco in menda misli, da je s tem že precej napredoval. . Sela so močno zavarovane s plotovi, tako da moč v selo le skozi vrata, ki se po noči zapirajo. Sela se zelo ločij Pr evnejših stanovih so prava ciganska t gnezda, pri druzih pa zopet vidimo lepše vasi s pagodami (templi) in precej lepimi hišami Naj se postavi ne- pri mladih. Največ tolšče in sirovine je v mleku po otelenju, kako leseno ogrodje, katero se pokrije z listjem in trnjem potem se pa tolšča 'v mleku zmanjša ali krava pa dobiva več mleka. Zopet zgubljati mleko pa začne, ko mesec breja. je že drugič šesti pa je hiša narejena. revnejših hišah jeden pro- Korenje sej po snegu. da sejejo korenje po snegu. imajo navado, Tako korenje je za štirinajst dnij V mnogih krajih stor, v hišah boljših ljudij je pa tudi več prostorov, večjih krajih se dobe tudi spičaste lesene strehe. Umetnost je sedaj v Sijamu na nizki stopinji , nekdaj hitrejše, kar se čestokrat' dobro splača. Le to je, da setev ni je bilo bolje v tem oziru. Razne stare zgradbe, deloma povsod jednakomerna. Zaradi tega je pa še bolje, če se seje že na pol razrušene, kažejo, da je v deželi nekdaj cvetela korenje jeseni", ker tudi preje vzraste in se tudi jednakomerno lahko razdeli po njivi. Prazne sode je potreba večkrat ščistiti in znova po-Če se to ne stori, sodje splesnijo. če se pa sodi samo indijska umetnost. Pri poslopjih se pa semtrtja tudi kitajski umetninski vpliv. opaža žgati. Tako smo tukaj ob kratkem nekoliko povedali o požigajo, in ne čistijo, navzamejo se žveplene kisline (schwef- deželi in narodu, o katerem se je nedavno toliko sovo- Ö flige Säure). Ta kislina vinu le škoduje. Čistost svinjskih hlevov je jeden glavnih pogojev umne prešičjereje. Za to je pa dobro če se tla malo pošev napravijo. Tla se dele v dva dela, v višjega in nižjega. Višji del se nastelje s slamo, drugi pa ne. Prešiči se kmalu navadijo, da v zgornjem delu leže, v 'dolenjem delu pa blato odkladajo. rilo. Natančneje popisovati Sijam je težavno. Dežela kaže preveč raznoličnosti, kar se tiče krajev in prebivalcev. Zanesljivih poročil tudi ni. Mnogo krajev še ni skoro nič preiskovanih, posebno v goratih krajih. Pač je pa pričakovati, da se sedaj svet bolje, seznani s Sijamom, ko \ » . - S ' * * • se razni evropski narodi poganjajo za vpliv v tej in zlasti, da odpro ondu nova pota trgovini. deželi Odlikovanje. 6. g. Ivan Kuralt, pomor&ki kaplan prve vrste rodom Slo Žabnice pri Škofji Loki, bil povodom vrnitve vojne ladije „Elizabeta''' na kateri je- nadvojvoda France Ferdinand dovršil potovanje okolu zemlje, odlikovan z Poučni in zabavni drobiž. Kongiško železnico so nedavno otvorili. Ta železnica viteškim križem E ob potovanji ladiji Jožefovega reda. Gr. Kuralt namreč duhovnik Častnim članom imenovalo je delavsko bralno dru-seveda p^recej drugače vrejena, nego evropske. Ta del, ki štvo v Idriji na svojem zadnjem obenem zboru g. državnega se je dosedaj otvoril, obsega tri precej dolge postaje. Evropce poslanca dr. Andr. Ferjanöic vozijo le v prvem razredu, domačine pa le v vozovih za blago. Radogoju Vsak dan pojde le jeden osebni vlak in sicer po dnevu, ker 100 kron. g. dr po noči še ne vozijo. Ob nedeljah ne vozijo, vsako drugo nedeljo peljejo dinamita, smodnika ih drugih tacih stvarij v oddaljene kraje, ker druge dni z navadnimi vlaki strelil ne Yozijo. pristopil za ustanovnika a doneskom Jurtela, odvetnik v Šmariji pri Jelšah. Ovacija. V soboto dne 23. t. m. poklonila se je deputacija okrajnega cestnega odbora za ljubljansko okolico, načelnik g. Jak. Matjan, gospodu c. kr. vladnemu svetniku ter okrajnemu glava za ljubljansko okolico Iv Mahkotu ter Vpliv električne luči na rastline. Viljem Silmens mu v znak njegovih obče je po mnogih poskušnjah se prepričal, da električna svetloba s primernim napisom pospešuje ZQanih zaslug izročila srebrno omizje rast rastlin i» pa narejanje klorofila v rastlinah Nadalje je dognal, da rastline ne potrebujejo počitka liki v • ži- vali, temveč po v se silnejše rasto, ako jim po dnevi sveti solnce pesnik slovenski. Pokojnik bil je star se Frauensfeld. Dne 28. t. m. umrl je v bolnišnici v Pragi, koder se je zdravil, gosp. Josip Freuensfeld, 32 let, je bil po 4 noči pa električna luč. Električna svetloba pospešuje razvoj stanu učitelj kot tak služboval od L 1880. v Ljutomeru «vetja in sadu. Električna svetloba je dobra za na vrte, so mehanične 'sile po ceni na razpolago. ako Bodi mu žemljica lahka — Umrl je dne 27 t. m v Ribnici preČ. g Jožef Skubic biseromašnik in kurat v pokoju v 92. letu svoje starosti. Pokojnik je bil sorodnik pokojnega Martina Skubica de Novice. kana ribniškeg V Križevem pri Kostanj umrl za m f legarjem ondotni kapelan g. Ivan Legat v 27. letu svoje sta rosti v. p V Kranji je umi dne 27 t. m ondotni Deželni zbor Kranjski. nadučitelj g. Mihael Kuster Celovški mestni očetje so prenaredili mestni statut 2bor ob V Po sv. maši v stolni cerkva sešel se je včeraj deželni Namesto 21 odbornikov se jih bode volilo 30. Ob ednem pa prvi seji. Zborovanje je otvoril deželni glavar Detela določuj štatut nemščine kot edini uradni jezik. Slovenskim 2 12. uri dopoludne. V svojem nagovoru je pozdravil vlogam se mora pridejati nemški prevod. Gospodje na Dunaj glavar poslance in zastopnika visoke vlade, dež. predsednika, menda tej prenaredbi statuta ne bodo pritrdili, če imajo le ko izražajoč prepričanje, da bo ta pospeševal delovanje dež. zbora. Hčkaj ozira na § 19. temeljnih zakonov, kateremu novi štatut besedah umrlega posl. i - . - . Spominjal se je dalje glavar v toplih H. Kavčiča in predlagal, da se sožalje zabeleži v zapisniku. Poslanci so temu pritrdili z dobro-klici. Omenjajoč še spremembe ministerstva, od katere se nadeja, da se bode ozirala na jednakopravnost vseh narodov v Avstriji, zakliče glavar tri- to ker novi očividno nasprotuje Slovenske in laške šole v Grorici. Kakor znano je mestni zastop goriški početkom tega šolskega leta odprl dve italijanski šoli v Grorici. Deželni šolski svet je z ozirom šoli krat slava presvetlemu cesarju. Deželni predsednik baron Hein nista potrebni, dal jih zopet zapreti Mestni zastop se je led teg pritožil na ministerstvo ki je pozdravi v imenu vlade vse poslance ter zagotovlja, da bode ugodilo popolnoma pritožbi. Tako hitro ustreza se laškim že z zanimanjem spremljal vse obravnave ter skrbel, da sklepi deželnega zbora dobe Najvišje potrjenje. Na to se izvolita rediteljema : baron Lichtenberg in J. Kersnik; verifikatorjema pa Fr. Stegnar in dr. Schaffer. — V finančni edsek se izvolijo : Hribar, Klun, Murnik, dr. Papež, Stegnar, Šuklj e, Viš-nikar, Žitnik, Luckmann, dr. Schaffer, baron Schwegel. Ijam m slovenskim? Koliko časa že čakajo goriški Slovenci na ustanovitev popolnoma opravičeno zahtevane slovenske ljudske ik • Porotne obravnave se bodo v prihodnjem letu šile v Ljublj dne 26 februvarij 28 maj 27 avgusta V upravni odsek so bili izvoljeni: Lenarčič, Kersnik, Murnik, Ogorelc, Pakiž, dr. Papež, Povše, dr. Tavčar, vitez Langer,, baron Lichtenberg, baron Rechbach ; v odsek za letno poročilo pa; Lavrenčič, Lenarčič, Klein, Grrasselli, Pfeifer, Stegnar, grof Vodstvo zborovo je prevzel g. Iv. Pišanec, uradnik v Prestra in 26. novembra; v Novem mestu dne 12. februvarja, 7. maja 6. avgusta in 5. novembra. Nov pevski zbor ustanovil se je v postojinski je že 25 čilih moči], mej njimi 10 gospic talnici. Oglasilo se Ervin Auersperg, baron Wurzbach Poslancema Kraigherju in Sukljeju se dovoli zaradi bolezni odpust in sicer prvemu za štiri tedne, drugemu za osem dnij. — Eazne peticije in porodila dež. odbora se izroče dotičnima odsekoma. — Poslanec Murnik utemelji in predlaga v imenu deželnega odbora nujni nasvet: „Za pokritje primanjkljejev neku ki Predsednikom čitalničnim volil se je na občnem zboru bil minolo nedeljo, dosedanji predsednik g A Ditrich nedelj Nova kmetijska podružnica ustanovila se v dne 17. t. m. na Dovjem Gorenjskem pri deželnem in normalno- od tod do Siska Za podaljšanje dolenjske železnice do Karlovca in se baj Karlov močno poteguj V šolskem zakladu naj se pobirajo od 1. januvaiija 1894. leta kratkem pojde o tej zadevi deputacija k hrvatskemu banu in naprej do dneva Najvišjega potrjenja deželnozborskih sklepov, ogerskemu trgovinskemu ministru s katerimi se bodo sklenile končno veljavne deželne priklade _ Bolezni, kakor vročinska bolezen, dav oslovski za leto 1894.. ravno tiste priklade, ki so se pobirale 1893. kašelj in posebno pa infiuenca nadleguje ljudi na prav mnogih leta". Nasvet se sprejme brez ugovora. Istotako se odobri vo- ju različnih krajih Kranjske. litev poslanca Kraigherja. Prihodnja seja bo 9. jan. 1894. Nesreča. Ko se f dne 20. t. m. imela vršiti po Osobna vest. Cesar je podelil stolnemu umrli veleposestnici Neži Černič prostovoljna dražba v Komendi proštu v kamniškem okraj šlo ljubljanskemu, č. g. dr. Lenartu Klofutarju red železne krone visok oder ondi spra\ do 50 osob pogledat na 5 metrov klajo. Pri tej priliki se je pa oder tretje vrste. podrl palo vse skup k tlam. posestniki Andr. Mej 434 Matij Luž drugih pa lahko in Alojzij Eebolj so se težko poškodovali vec Nesreča oa železnici. Dne 23 t. m. je mej Pia mu pozna, da so ga s kakim jermenom davili, in na levi strani je imel veliko rano, ki je bila gotovo sama na nino in Logatcem zgrabil železniški stroj čuvaja A. Wimmerja da je kmalu na to umrl sebi smrtna. Zdravnik je le smrt konštatoval. Dvofaka so pridržali v zaporu in policija je takoj Wimmer korakal je v službenih zadevah po tiru in ni videl začela poizvedovati po morilci, ker je tukaj samomor iz- ter ga s tako silo treščil v stran pripihal za njim. Ponesrečenec zapušča vdovo s ključen. Skoro brez dvombe je pa tudi stroj štirimi nepreskrbljenimi otroki — Slepar. Te dni klatil se je po Črni vasi, Kovici in Karolinški zemlji na ljubljanskem močvirju neki Jak. Hribar da motivi temu m je sleparil s tem da nabiral milodare v pokritj stroškov za zidanje cerkve Jezusovega srca v Ljublj Na umoru politični in v kaj tesni zvezi z dogodki poslednjih mesecev v Pragi. Praški policiiji se je posrečilo dobiti Mrvine morilce v roke. bral SI že nedeljo zjutraj je policija zaprla ISletnega precejšnjo svoto, a policija je nepoklicanega na- ključarja Otokarja Doležala, ITletnega lakirarja Franca biralca prijela in izročila sodišču Dragouna. m rokovičarskega pomočnika Josipa Križa Političen umor. Alojzij Merva Prva dva sta tista moža, ki sta pri Mrvi v soboto po-poludne kvartala. Dvorak je, kakor se kaže, popolnoma nedolžen. Doležal in Dragoun sta se že udala. da sta bil že dvakrat tožen pred sodi- umorila Mrvo. Povedala sta natančno, kako sta prišla v ščem zaradi udeležbe pri tajnih družbah. Prvi pot so ga njegovo stanovanje in kako sta ga potem z bodalom za- pred štirimi leti dolžili, da je on jeden vodij mnogih klala. Poprej so peli še neko naudušeno pesem, da sta mladih ljudij, ki se zbirajo v kleteh. Ti imeli orožje pripravlj ljudje so baje se bolj razburila. Priznala sta pa tudi, da ju je k temu so izvršili več tatvin zlasti pripravil Križ, katero je jima očital, da sta najbrž tudi pri plemenitaših. Preiskava pa tedaj ni mogla nič poseb- v zvezi s policijo, katerega madeža se drugače ne opereta. nega dognati in vsi zatoženci so bili oproščeni. Drugič da umorita Mrvo, kar sta potem storila. Križ pa vse še Ome- je bil Mrva zapleten v stražiške delavske izgrede, pa je vedno taji, če tudi so morilca baš pri njem našli, zopet bil oproščen. Letos so ga bili obdolžili tudi z dru- njena morilca sta tudi mnogo izpovedala, kar bode jaka gimi omladinovci raznih veleizdajskih dejanj, ali so ga vendar kmalu izpustili. oteževalo zatožene člane društva „Omladine". Naslikala sta to društvo za jako nevarno, ki namerava atentate na Mrvar je 21 letni rokovičar, in je delal za prodajal- visoke osebe in na policijo. nico svoje tete A. Keravš. Bil je zmiraj v slabih denarnih razmerah. On^je bil grbast, majhen, bled in baje ne posebno prebrisane glave. Mrva je bil sirota in od četrtega leta pri teti Ani Keravš. Dr. Herold je od njegove ljubljenke dobil njegovo beležnico, iz katere je posnel, da je Alojzij Merva v zvezi s policijo. To je dr. Herold ome- Strašen umor. Kakor marsikje drugod, imajo tudi v Italiji navado, da močno streljajo pri raznih cerkvenih slavnostih. Dne 10. nil v državnem zboru. S tega časa je bil Mrva v vednem strahu in nekomu ni dolgo tega se je Mrva izrekel, da se boji da ne bi ga njegov znanec Doležal ne zaklal Sploh ga je prebivalstvo s tega časa jako sovražilo kjer je prepričano, da je največ pripomogel, da je prišlo to . m. je v Bitontu tudi bila velika cerkvena slovesnost. Tudi možnarji so se bili pripravili za streljanje, ko pojde procesija. Kakor za marsikaj drugega, je tudi za streljanje treba v Italiji posebnega dovoljenja, ki se dobi pri davkariji, ko se plača poločena taksa. Davčni uradnik Curci je prišel in zahteval omenjeni davek, preteč, da sicer ne pusti streljati in bode pobral možnarje. Prebivalci pa niso nič o plačilu hoteli slišati. Župan sam je uradnika pogovarjal, da naj pusti streljanje, naj pa potem ovadi ljudij, da se bodo kaznovali. Uradnik pa ni M hotel od svoje zahteve odstopiti. Ker ni bilo plačila, dal je odnesti možnarje na policijo. To je pa razdražilo ljudstvo, napalo je policijsko poslopje, v katerem je bil Oba sta trkala na vrata, ali se nikdo ni oglasil. Curci. Žandarji so si zastonj prizadevali, da bi pregnali liko mladih ljudij v ječo. Dne 23. t. m. popoludne je Mrva v svojem stanovanji še kvartal z Doležalom in nekim lakirarjem. To je vidila njegova gospodinja Keravš. Ko je ob šestih prišla Keravš iz prodajalnice, je našla vrata Mrvinega stanovanja zaprta in pred njimi kovinskega delavca Dvofaka, ki je bil videti jako zbegan. Ko se nikdo ni oglasil, rekel je, da gre soseda vprašat ? ljudij 1 ljudje so jih odpodili s kamenjem. ^ Žandarji sa je Mrva ven šel. Keravš je šla zopet v prodajalnico. jeli streljati in so ustrelili jednega moža Čez tri četrt ure je prišel To je še Dvofak povedat, da še ved- ljudij prav razburilo. Vdrli so v policijsko poslopje, vrata no ne more notri. Prosil jo je, da naj gre da Mrvo so vlomili z železnimi drogovi. Pali so na nesrečnega s trkanjem skličeta. Dvofak je zopet odšel in čez nekaj uradnika. Jeden je razbil na njem petrolejevo svetilnicor časa se povrnil s poročilom, da je sedaj stanovanje od- Petrolej se je vlil mu po obleki in nekdo je na to na- prto in Mrva krvav leži na tleh in je najbrže mrtev, svetoval da ga zažgo. To se je zgodilo. . Po večurnih Keravš je hitela gori v sobo in našla Mrvo mrtvega. Se- groznih mukah je nesrečnež umrl mej groznim kričanjem- daj sta šla takoj dogodek naznanit policiji zbranih ljudij. Žandarji so naposled ljudij le razgnali in Dva policijska uradnika in pa zdravnik so šli takoj in pri tem jih pet prijeli. Y Mrvino stanovanje in našli zares mrtvega. Na vratu se — 35 Beli sužnji. III 000 frankov našel. kanalu v Saint Dfenlsu fna. Letos pomladi je neka družba iz Vidma na Laškem Francoskem je neki delavec našel zavitek, v katerem bilo razpošiljala oklice in agente zlasti na Štajarskem 9 da jih za 111000 železniških obligacij. Sodi se, da so te obligacije e ukradene, ali jih je tat vrgel vodo, ker jih prodati ni pelje v Brazilijo. Obetali so ljudem, kako dobro se jim bode godilo v Braziliji, kjer bodo lahko zaslužili po 8 gld. na dan. Pravili so, da je italijanska družba dobila 100 mogel Visoka starost. V Ocelu v Slavoniji je umrla v 117 letu neka Barbara Schiesl. Poslednjih 10 let je stara milijonov lir od braziljanske vlade. da pripeljava iz- 9 seljencev. Iz Gradca se je podalo v Brazilijo 44 rodbin. Na svoje stroške peljali , so se do Genue. Dne 19. avgusta ni mogel nie pomagati, ker je bila rana prevelika. žena skoro od same kave živela. # — Samomor. Dne 22. t. m. si je v Trstu 641etna vdova Ana Grodina prerezala vrat. Prihitel je zdravnik, ali ji Kaj je šli so na ladijo „Vincenzo Florio" z drugimi izseljenci, "^irok samomoru, se ne more vedeti. Njen pokojai mož; j:e bil katerih se je zbralo vkup 1.327, največ Italijanov. sv. Avstrijcev je bilo kacih 300. Ladija je pa odplula še le 26. avgusta, zakaj je tako dolgo čakala, ko so že ljudje bili na njej, se ne Velika težava je bila pred kakimi dvajseti leti cerkovnik v cerkvi pri Novem Antonu. — Kdo je ? V Gradci imajo v policijskem zaporu nekega, ki pravi, da mu je ime Friderik Brauo, ali ne ve ali ladiji za noče povedati, kdaj je rojen in kam da spada. Rojstnega, do- Avstrijce, ker noben uradnik nemški znal. Ravnali so kovinskega lista ali delavskih bukvic še nikoli ni imel. njimi v ladiji prav grdo. Dajali so jim juho z oljem novačenju ga niso nikoli klicali. Vsi njegovi papirji in listi so in lojem zabelj katere skoro. ni bilo vživati. Italijani certifikati, ki jih je dobil od ogerskih oblastev, presleparivši SO bili kaj ljubeznjivi sopotovalci Slednj dan so se po večkrat tepli. Jednega so na pol zaklali. Na potu se prikazala na ladiji kolera, ki je vsled nezdrave ave hrane in pa gnječe seveda hitro napredovala. Na potu v Brazilijo jih, da je potni list izgubil Pred 20 leti se je, kakor pravi, v Abatinu na Ogerskem izučil dimnikarstva, potem je bil klovn pri nekem cirkusu, na to je opravljal zopet dimnikar-stvo po nekaterih krajih Ogerskega, v «drugih pa kot hotelski sluga. Nekaj časa je baje delal pri nekem mostu v Belem- sta umrla sicer le dva ali jih je več zbolelo. V Braziliji jih pa zaradi bolezni in in pa zaradi vstaje v deželi niso tatvine gradu. Vse te izpovedbe pa niso zanesljive in vidi se, da resnice noče povedati. Izvedelo se je toliko, da je zaradi neke bil zaprt pred dvema letoma v Mariboru. Kdo je, pustili na suho. Dva moža sta z ladije v vodo skočila tudi tedaj niso mogli izvedeti od njega. in plavala na suho, ali so jih takoj ustrelili. Ker ni bilo mogoče dobiti dovoljenja za izkrcanje, se je ladija morala vrniti. Na povratni poti je bilo "še slabše. Dajali so še _ 1 pospeševalo. Ravnali so s potniki grje nego z živino. Ko Židje v Rusiji. V Odesi je 350 zdravnikov in od teh jih je 250 Židov, od 180 odvetnikov je 147 Židov, potnikom največ le spridene ribe, kar je bolezen se je ladija povrnila na Sardinijo, je bilo že 150 mrličev. truplo še skuriti, kajti Tu so ljudi razkužili in jim s tem obleko spridili. Kolera ubili lovski tatje. odeških Časopisov je v židovskih rokah. Nad polovico zemlje v južni Rusiji je že v židovskih rokah. Umor. Gozdarja grajščine nadvojvoda Albrehta pri Mohaöu našli so te dni mrtvega. Vidi se, da morilec hotel ga na pol je sežgano. Sodi se, da so ni ponehala. Potniki so se brzojavno pritožili v Rim, kjer pa niso druzega storili, kakor poslali vojno ladijo ker so menda mislili, da je kak upor. Posebno grdo se ravnalo z bolniki. Pijana strežnika dajala sta jim Obsojena časnikarja. V Holešu na Erdelskem je 1 polovico predpisane jedi Meso sta sama pojedla obsodili so madjarski porotniki jednoglasno urednika in izda-telja rumunskega lista „Fora Poporolui". Urednik je obsojen v 6mesečno ječo in 1000 gld globe, izdajatelj pa v dvemesečno ječo in 500 gld. zgube na kavciji. Lepa je res madjarska svoboda ! da Genuvi so jih zagnali na kolodvor tja kakor živino so čakali, da jih spravijo v vag9ne. Na nekem drugem italijanskem kolodvoru morali so osem ur čakati pod milim nebom. Gradčani prepeljali so se dne 21. v Gradec in si sedaj gotovo več ne žele Brazilije Ponarejalci bankovcev V Budimpešti zaprli so celo družbo ponarejalcev bankovcev. Načelnik tej družbi je bil neki shkar Leopold kateri je izložil razne slike v budim peštanski tavi. Zaprh so njega in nekega litografa m m v Mattersdorfu v Grorenji Šleziji so našli zavod, kj avstrijske bankovce Tudi tiskali Bosni ob Močan potres je bil 14. t. m. v Dolenji Tuzli v zjutraj L j ud j ondu tako močnega potresa Poljuboval. Nekaj žalostnega pa tudi čudnega se pomnijo je pripetilo v Velikem Varaždinu. Neki Josip Trink je imel Pod kozolcem zmrznil je A. Jelen iz St. Petra dva dečka, jeden je imel štiri leta, drugi pa štiri mesece. Mati v Savinjski dolini na Štajarskem. Začetkom t. m. je v mrzlih je šla po drva na dvorišče pustila oba deČka v sobi manjšega povitega v zibeli. Štiriletni deček je vstal, šel k zibeli in poljubljal svojega bratca, ga zibal, kakor je videl mater. Mali otrok dneh zalezal pod neki kozolec blizu Celja in zaspal v turščini slami. Čez kacih 14 dnij so ga našli redarji mrtvega. — Velika lakota je letos v nekateiih krajih v Ana- pal, ali večji se pa sedaj na posteljo toliji v Mali Aziji. Bila je namreč silna suša in ljudje niso m ustnice stisne bratcu na usta, da ga je poljuboval Ko skoro ničesa pridelah. Kacih 40.000 ljudij je v največji bedi. pride mati v sobo, ga je še vedno poljubljal. A veliko žalost Turška vlada je poslala za 60.U00 funtov sterling moke, je mati zapazila, da mali otrok mrtev, kajti zadušil se je, ali to ne zadostuje. ko mu je večji predolgo držal ustnice na ustah. Poslah so hitro po zdravnika, ki pa ni mogel nič več pomagati Porod na ulici Iz Trsta se nam piše dne 23. t Raztrgalo ga je. V neki tovarni v Opavi Je 33 let stari delavec France Kresko mazal transmisije, ko je stroj tekel. Jermen je zgrabil ga za podpasnik. Ubogi delavec je m. Včeraj se je 351etna hišina Hermina Graberšič zgrudila na prišel.v stroj, ki ga je kar pretrgal, Zgornji del je obvisel ulici Pieta e porodila Mimo idoči prenesli so jo na neko dvorišče, kj Mater v stroji, spodnji je pa pal na tla, predno so mogli stroj novorojenca prepeljali so v bolnico, ustaviti. 430 'Sleparija z železDiškimi voznimi listki. nem sodiSču v Hamburgu na Nemškem Pri dežel- je bilo obsojenih 22 do 27 mesecev ter so živinskim trgovcem, da so se zastonj vozili po železnici, za kar so se ve da sprevodniki dobivali primerno darilo. Obsojenih je tudi 19 živinskih železniških sprevodnikov v ječo od slepare-Č z voznimi listki pomagali vec trgovcev v ječo od 1 do 6 mesecev. — V Benetkah so te dni prijeli notarja Angelija, ki je pred dvema letoma bil izneveril 2 milijona lir. Tedaj se je mislilo, du je pobegnil v Ameriko. Sedaj se je pa poka- a še iz Benetek šel ni bil, ampak je bil bil ves čas ( zalo, skrit v jedni sobi Predrzen rop V Gikagu .]e revolverji oboroženih oseb v neko gostilno, dvajset gostov. Došleci so obstopili mize in potegni prišlo zvečer 10 z je bilo kakih revol- verje poz vse goste, da vzdignej roke kar so gostj IZ strahu storili. Jeden jim je potem preiskal vse žepe in pobral vse, kar je bilo kaj vrednega. Ko so to delo odpravili, odšli so predrzneži in nič se ne ve, kdo so bili. Klub samomorilcev. Laportu v Indiji so prišli na sled posebnem klubu kateri člani so v gotovih časih žrebali, kdo izmej njih se ima umoriti Tako se že dva najst oseb umorilo v jednakih presledkih in sicer vsak na drug način in to je vzbudilo pozornost oblastev stvar preiskavati. — Izneverjenje pri kmetijski hranilnici da so začeli V Hotusici pri Časlavu na konkurs. Župana Spinka, ki je bil blagajnik temu zavodu so zaprli. Upravne odbornike je prijela žandarmerij ko so jo ravno mislili odpihati po železnici. Spravila jih je v varno, zavetje. Kmet Prohaska se je ustrelil. Ljudstvo je jako razdraženo in žandarmerija pa se je poklicala še od drugod, vzdržuje manjkljeja red Koliko, se sed ve, 800.000 gold da pri- ržne cene. v Ljubljani dne l o. decern. 1893. Pšenica gld. 8'50 kr. rž gld. 6-50 kr., ječmen gld. 6-50 kr., oves gld. 7 50 kr., ajda gld. 8*50 kr., ^proso gld. 6'— kr., turšica gld. 5-80 kr., leča gld. 14- kr.. grah gld. 13 kr.. fižol gld. kr. (Yse cene veljajo za 100 k^r.) Loterijske srečke. v Lincu dne" 23." d ^r-en t. V Trstu dne 23. dec^^m. t V Pragi dne 27. de * t 53, 72, 40, 48, 45. 57, 24, 33, 87,75 . 67, 25, 44, 46, 21. Štev. 20743. Razsrlas (40. Wilheimov antiartristični in antireumatični KRIČISTILNI 1 Franc Wilhelm lekarja Neunkirehen-u na Spod. Avstrij. dobiva vseh lekarnah, Ljubljani: U. pl. Trnkoczy in Wilh. Mayr zavojih gld. av. velj. Neogitao potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava češkem je kmetijska hranilnica napovedala Ta kava daje to prednost, da se lahka popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača Nedosegij datek k pravi kavi je kot do (38- Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. Va kile 25 > i kapi] ice za i n ^ j izgotovljene v lekarni k „angelu varhu i a BRADY-a v Kromerižu (Moravsko) i i i i > i i i i i i i i i SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna i dela. (34 Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. Podpisani magistrat daje na znanje 1 da se i 4 ¥ sme od 1. januvarija '94. naprej semenj za prašiče vršiti na mestiiem za ta semenj odlo- čenem prostoru pred mestno kla^ri^^o poleg Gru berjevega kanala. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana, dne 20. decembra 1893. dvojne steklenice 70 kr Vsebina je naznanjena. MarJgaeeljske kapljice : lek. za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec i i i i i 6 9 carich; v Škofji Loki lek Kari Fabiani v Ra dovljici lek. Alex. Roblek: v Novemmestu: lek i Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek Močnik; v Črnomlju: lek Blažek Vsem n narocn veselo novo leto Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk ifl' a: J. Blasnikovi nasledniki.