r-Tr~1 P S.R.L ARGENTJ D.O.O. 0! ™, S& jv Packard coMhJiMS < ^ Epson ARGENTl D.0.0. VOJKOVO NABR.11,6000 KOPER TEL:05/627-1M7 FAX.:05/627-42-84 Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 tt, Gostišče dlH Park Trattoria*Gasthans*lnn PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož, tel.: 00386 OS 674 09 SO, fax: 674 09 Sl 'mSmffS >J0m pm> FSkv Poseben prostor za zaključne skupine (ao*,<»»b) * OBLETNICE * POROKE * ROJSTNI DNEVI * DRUGA PRILOŽNOSTNA SREČANJA MAJ 2002 leto 9 številka 99 cena 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ — izhaja 15» v mesecu- iC Banka Koper Kam so šli vsi? Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 O ]l O) "za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir To ni reklama za Interspar ampak sinonim za občinske svetnike Izola, ki jo radi, kar tako, ne da bi prej konstruktivno poskušali priti zadevi z dnevnega reda do dna, (sodeč po fotografiji Primorskega utripa), enostavno pobrišejo. Tako je bilo tudi na nedavni seji, ko bi morali razpravljati o pomembni točki razvoja in financiranja turizma v Občini Izola, enostavno sojo »pobrisali« s seje in županja je ostala sama. Mi navajamo samo dokazna dejstva, saj kaj takega ne pozna okoliški svet. Več si lahko preberete v 459. številki izolskega Mandrača pod naslovom »Tudi v tretje ne gre rado«. Posnetek je z 8. izredne seje Občinske sveta Izola (bolje bi bilo pisati Občinskega z malo začetnico), 4. aprila 2002. V prvem sklicuje bila seja sklepčna, vendar so zaradi obstrukcije (obstruirati: lat. Obstruere; ovirati, zavirati, npr. redno delo, nasprotovati, upirati se čemu, zavlačevati, zadrževati kaj) pri točki dnevnega reda »Soglasje k letnemu programu in razporeditvi finančnih sredstev za pospeševanje turizma v občini Izola«, sejo prekinili. Ampak vprašanje je kako? Če je to junaški uspeh, da kdo vsemu kar premočrtno nasprotuje, ne moremo govoriti o zdravi lokalni samoupravi v Izoli. Svetniki, ki »špricajo« seje, se sedaj lahko trkajo po prsih, saj so si znižali dodatke za sejnine, denar pa namenili neznani humanitarni organizaciji. Ko spremljam seje opažam, da nekateri svetniki kar večkrat zapored za nekaj minut zapuščajo seje. Človek bi pomislil, da hodijo na malo ali veliko potrebo, očitno pa naj bi se pred »izolskimi parlamentarnimi vrati« dogovarjali s svojimi strankarskimi šefi kako in kaj naprej in spet so tu »sveže ideje«. Svojo bistroumnost so nekateri izolski svetniki, ki so sicer na sejah zelo glasni, a žal malo jasni, pokazali tudi na TV tedniku. Kaj pa volivci? Je njihova strankarska pripadnost tako močna in zameglena, da nič ne vidijo? Birooprema Računalniki Tiskalniki Kartuče In tonerjl Potrošnl materi jsl InkTec polnila In kartuče do 80% ceneje. 2. letna konferenca mednarodnega projekta PHARE ECOS O UVERTURE Vse o soli - AH About Salt Otvoritev bo v petek, 17. maja 2002 ob 9.30 v veliki sejni dvorani Občine Piran. V sredo, 15. maja 2002 ob 10. uri dopoldne v Kopru ( s ponudbo brezplačnega zajtrka) svečano odpirajo mega trgovski center SUPERNOVA, v katerem boste našli ponudbo trgovin uveljavljnenih blagovnih znamk, dan prej, 14. maja, pa je Mecator - Degro odprl prenovljeni še bolj bleščeči Hipermarket. V mega tekmi za kupce pa kot kaže izgubljajo predvsem manjše trgovine, saj se potrošniki vedno bolj odločajo za tako imenovano vikend - nakupovanje v velikih marketih, kjer najdejo dobesedno vse. Stran 9. FOTO: FK- Primorski utrip. HOTELI BERNARDIN - Obala 2, G320, Portorož - Portorose uece^\ c$Za&afuP & najlejzslmi UalifansAimi melodijami'// 21.-22.-23. 5. 2002 Tri dni tipičnih italijanskih jedi s testeninami od torka, 21. maja do četrtka, 23. maja, v taverni “Mediteran”, v Bernardinu. REZERVACIJE: Tel. 05 695 20 19 T a verna Q/vteclifa BERNARDIN RESORT&CONFERENCE CENTER Priznana restavracija AL GAMBERO iz Soave pri Veroni vam predstavlja 771318 607007 primorski uTrp j ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper , Gk*/rv© Porfi op®<§A Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola stran 2 primorski uVp Maj 2002 Ministrstvo za zunanje zadeve RS pozdravlja ustanovitev paritetnega odbora v FJK Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije pozdravlja nedavno odločitev vlade Republike Italije, s katero je ta imenovala svoj del paritetnega odbora, kot to določa lani sprejeti Zakon za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Naše ministrstvo je italijanski strani večkrat izrazilo zaskrbljenost ob neimenovanju paritetnega odbora ter ob zastojih pri izvajanju zaščitnega zakona. V tej zvezi je minister dr. Dimitrij Rupel naslovil tudi pismo na predsednika Sveta ministrov ter ministra za zunanje zadeve Republike Italije Silvia Berlusconija. Vlada Republike Italije je po dolgem oklevanju 3. maja 2002 imenovala še preostale člane paritetnega odbora , ki ga predvideva zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Imenovani so bili podjetnik Mautizio Lenarduzzi, profesorica Cristina Pedicchio, odvetnik dr. Marcello Perna in odvetnik dr. Rado Race. Minister za dežele Enrico La Loggia mora sedaj sklicati prvo sejo paritetnega odbora, ki je v polni sestavi in šteje 20 članov. Odbor ima svoj pravilnik, ki ga je po predhodnem sklepu vlade potrdil predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi. V 2. členu pravilnika piše, da je sedež odbora v Trstu, sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja Dežela FJK, ki jih prejme od države. Prvo sejo, na kateri izvolijo predsednika, skliče minister za deželna vprašanja. Odbor se sestane vsakič, ko gre za posege in probleme, ki zadevajo zakon, pa tudi v drugih primerih. Zanimiv je šesti člen pravilnika, ki govori o tem, da so za zasedanje odbora lahko predloženi dokumenti v slovenskem jeziku s spremnim prevodom v italijanščini, brez finančne obremenitve skladov, ki so predvideni v 3. členu zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Paritetni odbor je sestavljen iz predstavnikov Zbora slovenskih izvoljenih svetovalcev, članov Deželnega sveta FJK, Deželne vlade FJK in Ministrskega sveta. ZBOR SLOVENSKIH IZVOLJENIH SVETOVALCEV Andre Berdon Mario Lavrenčič David Clodig DEŽELNI SVET FJK Ferruccio Clavora Milan Koglot Adriano Ritossa Stojan Spetič Stefane Pizzin Livio Furlan DEŽELNA VLADA FJK Ivo Jevnikar Danilo Slokar Rudi Pavšič Alex Pintar Enrico Basile Damjan Paulin MINISTRSKI SVET Dr. Rado Race Maria Cristina Pedicchio Dr. Marcello Perna Maurizio Lenarduzzi Slovenijo še vedno radi zamenjajo INTERMARKETDO.O. LIMI N JAMSKA CESTA 91 PORTOROŽ - PORTOROSE SLOVAKI AN REPUBLIC Večkrat slišimo, da nas širni svet, kljub temu, da vlagamo velika sredstva v promocijo države, še vedno ne pozna za Slovaško najbolje, ne vedo natančno kje je Slovenija. Številni Slovenijo še vedno zamenjajo s Slovaško, tudi poslovneži. Tako je portoroška firma INTERMARKET d.o.o. iz Francije 10. maja 2002 prejela ponudbo za objavo podatkov v mednarodnem telefaks imeniku CLASSIFIELD TELEFAK PAGES, ki ga tiskajo v Hamburgu. Pošta je kljub temu pravočasno prispela na pravi naslov - v Slovenijo. Zakaj ne »Sodba v imenu ljudstva«? Pintarič Viktor, starejši, iz Maribora je Državnemu zboru Republike Slovenije poslal pobudo, v kateri predlaga, da se v zakonodaji ustrezno zamenja besedni sklop »sodba v imenu ljudstva« z besedami »v imenu sodne oblasti« oziroma »v imenu sodnega senata«, ali z drugimi besedami, ki ne bodo imele nič skupnega z ljudstvom. Kaže, da je pobudo prejel tudi Državni svet. Pintarič piše v pobudi, »da se organiziranost sodne oblasti v RS ni popolnoma nič spremenila in je le nadaljevanje organiziranosti, kot ga sedaj radi imenujemo, totalitarnega sistema, vse od nastanka prvih sodišč, še v času trajanja druge svetovne vojne. Sedanja organiziranost in sestava sodišč, kakor izrekanje sodb, v ničemer ne zagotavljajo volje ljudstva. Besede »v imenu ljudstva« so le razbremenilno geslo sodnikom za izrečene sodbe (tudi po krivem) in to odgovornost prenesejo na ljudstvo. Naši sodni senati z dvema »porotnikoma« so le farsa zadostitve zakona, nikakor pa ne morejo - in iz svojih honorarnih razlogov ne smejo, nasprotovati predsedniku senata.« Očitno predlagatelj osebno dobro pozna ta sistem, saj se že 10 let bori z mlini na veter, kot piše. Pintariču je odgovoril Borut Pahor, predsednik DZ RS. »V zvezi s tem vas obveščam, da v skladu z 88. členom Ustave RS lahko zakon oziroma njegovo spremembo ali dopolnitev predlaga Vlada Republike Slovenije, poslanec Državnega zbora, najmanj 5000 volivcev in Državni svet RS. Za podzakonske akte oziroma njihove spremembe je pristojna Vlada RS.« Manjšine se ne smejo bati za svojo prihodnost Radio Koper-Capodistria je 26. marca zvečer v prostorih Skupnosti Italijanov v Piranu (Tartinijeva hiša), v okviru projekta Evropska arena -Arena Europea , ob finančni pomoči programa PHARE, organiziral dvojezično radijsko oddajo z naslovom Nacionalne manjšine v Evropi. Sodelovali so Predsednik Evropskega urada EU za manj razširjene jezike Bojan Brezigar, predsednik obalne samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti Silvano Sau, predsednik izvršilnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul, predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, predsednik slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, raziskovalec na Inštitutu za mednarodna vprašanja prof. dr. Miran Komac ter gost iz Švice. Cilj oddaje je preseči težave, s katerimi se dnevno srečujeta obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem. Ali se bomo Hrvati, Italijani in Slovenci dobro počutili v novi enotni Evropi, bomo odstranili vse dvome in zahteve, bodo manjšine zares bolje sodelovale, zakaj nov zakon o zašiti Slovencev v Italiji ne prinaša sadov, kakšne posledice bo prinesla nova schengenska meja na sedanji slovensko-hrvaški državni meji. To je le nekaj vprašanj, ki smo jih lahko na kratko izluščili iz dolgega konstruktivnega pogovora o sodelovanju manjšin v tem delu Evrope. Zastave, kakor se komu zdi ^ p imr Švicarji radi mahajo s svojimi zastavicami, ob njihovih praznikih jih iz ljubezni in ponosa na domovino tudi obešajo, pa ne le na upravne zgradbe in javna mesta temveč tudi na svoje domove. Kaj pa pri nas? »Pojdite že enkrat poslikat nekatere najpomembnejše piranske stavbe pa boste videli kako smo nemarni pri obešanju zastav. Le redko visijo vse tri; slovenska, manjšinska (italijanska) in občinska, KS Piran pa skoraj nikoli noče obesiti italijanske, se je pritožil predstavnik italijanske samoupravne narodne skupnosti Piran. Prvega maja smo v objektiv ujeli (le eno - slovensko) zastavo na fasadi mestne sodnije Piran in le eno nekoliko zvito (slovensko) na fasadi Krajevne skupnosti Piran. FOTO: FK-Primorski utrip Danska julija 2002 prevzema polletno predsedovanje EU Članica Evropske unije Danska bo v drugi polovici letošnjega leta od Španije prevzela predsedovanja Evropski uniji. Dansko zunanje ministrstvo se na to nalogo že pripravlja tako, da bo spletna stran danskega predsedovanja konec junija v celoti začela delovati na naslovu www.eu2002.dk. Že od 15. maja 2002 se lahko predstavniki medijev akreditirajo na naslovu www.eu2002.dk. Po podatkih, ki jih je slovenskemu veleposlaništvu posredovalo dansko zunanje ministrstvo, bodo imeli dostop do novinarskih središč in ostalih lokacij, organiziranih v okvim EU med danskim predsedovanjem, samo novinarji, ki se bodo akreditirali preko navedene strani. Akreditirati se je treba vsaj teden dni pred posameznim dogodkom. Akreditacije bodo delili po načelu »kdo prvi pride...«, sporoča Nataša Prah z Ministrstva za zunanje zadeve RS. Zagreb že odgovoril V Zagrebu so, kot smo lahko izvedeli pred zaključkom redakcije, že reagirali na slovensko pisanje o »bruseljskem poročilu o napredku Slovenije«. Hrvaška ne vztraja izključno pri mednarodni arbitraži za določitev državne meje na morju in kopnem. Vse pa kaže, da bo glede državne meje nekaj časa vladalo nekakšno zatišje. Meja na morju po sistemu »vroče-hladno« Se bo z odprtimi vprašanji nedoločene državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem moral končno le ukvarjati Bruselj? Iz osnutka poročila Evropskega parlamenta o napredku Slovenije naj bi bila črtana arbitraža kot pot za ureditev nerešenih zadev med državama Hrvaško in Slovenijo, čemur pa Republika Hrvaška nasprotuje. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sporočilu za javnost izraža presenečenje nad informacijami v medijih, da naj bi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške pripravljalo reakcijo na osnutek poročila Evropskega parlamenta o napredku Republike Slovenije. Po mnenju hrvaške strani naj ne bi bilo sprejemljivo, da je iz osnutka poročila Evropskega parlamenta črtana arbitraža kot pot za ureditev nerešenih zadev med državama. Mednje nedvomno sodi vprašanje določitve državne meje v Istri, na kopnem in morju. »Menimo, da takšna dejanja s strani Republike Hrvaške ne vodijo k razvijanju dobrososedskih odnosov med državama. Za Republiko Slovenijo so pogajanja o državni meji končana. To je potrdila tudi Vlada s potrditvijo Pogodbe o skupni meji«, piše minister dr. Rupel v izjavi za javnost. Diametralno nasprotno stališče pa izhaja iz krogov hrvaških pogajalcev. Strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo dr. Ibler meni, da parafiranje pogodbe o skupni državni meji še ni dokončna rešitev oziroma obveznost...Očitno se hrvaška uradna politika bolj nagiba k mednarodni arbitraži, Slovenija pa si je ne želi. »Ministrstvo za zunanje zadeve RS ugotavlja, da so omenjena hrvaška razmišljanja tudi v nasprotju s stališči, ki jih je hrvaški zunanji minister Tonino Picula predstavil ob uradnem obisku v Republiki Sloveniji dne 6. marca 2002, ko je poudaril, da Vlada Republike Hrvaške stoji za Pogodbo o skupni državni meji, vendar bo potrebno počakati na ugodnejše notranjepolitične razmere, da bi nadaljevali s postopki za sklenitev. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je tako že posredovalo navodila veleposlaniku Republike Slovenije v Republiki Hrvaški, da na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Hrvaške zaprosi za pojasnilo informacij, ki so jih navajali mediji. Medtem pa postaja vedno večja bojazen, da Republika Slovenija in Republika Hrvaška do polnopravnega vstopa Slovenije v EU (predvidoma leta 2004) in do uvedbe tako imenovane schengenske meje ne bosta uspeli sporazumno rešiti vseh odprtih vprašanj (Devizno varčevanje, Jedrska elektrarna Krško in meja na morju ter na kopnem), kar bi nedvomno še naprej obremenjevalo meddržavne odnose, z nami pa bi se hočeš nočeš morali začeti ukvarjati v Bruslju. Nedoločena meja na morju je tudi latentni vir nesporazumov med slovenskimi in hrvaškimi ribiči, ob Dragonji pa imajo posamezniki probleme z nakupi zemljišč. Franc Krajnc primorski uVp Maj 2002 stran 3 MMSže »razbite« na dva dela? Dosedanji organizator Pavle Plahutnik noče več slišati za MMS in napoveduje nov otroški festival FENS Pavle Plahutnik se ni pritožil na začasno odredbo Okrožnega sodišča, Oddelka za gospodarsko sodstvo v Ljubljani, s katero mu je sodišče prepovedalo uporabo zaščitene blagovne znamke Mednarodni festival MMS (zaščitila jo je Občina Piran), pač pa napoveduje novo prireditev, pevski festival za otroke z naslovom FESTIVAL NOVA SCENA - FENS, ki bo 18. julija v Izoli, 19. in 20. julija pa v Kopru. Prejšnja leta je bil otroški festival nekakšen sestavni del oziroma predhodnica MMS. Gre za dejstvo, daje Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, na podlagi tožbe Občine Piran, 21.3. 2002 izdalo začasno odredbo, da Plahutnik in Agencija Plahutnik d. o. o. ne smeta uporabljati blagovne znamke Mednarodni festival MMS do pravnomočnega zaključka gospodarskega spora. V primeru kršitve bi Plahutnik bil kaznovan z milijon tolarji, njegova firma pa z 10 milijoni tolarjev. Zoper začasno odredbo je bil dovoljen ugovor. »Nočem več slišati za MMS«, nam je Plahutnik povedal po telefonu. »Organiziramo nov odmeven festival za otroke - FENS«. Kadrovska sprememba na Policijski postaji Izola A « fotografiji Primorskega utripa (z leve proti desni): Viktor Zinreilt, Emil Čebokli, Stanislav Kofolu S 1. 4. 2002 je na predlog direktorja PU Koper Emila Čeboklija generalni direktor Policije Marko Pogorevc razrešil komandirja Policijske postaje Izola Stanislava Kofalta in na to mesto imenoval Viktorja Zinreiha. Stanislav Kofolt iz Izole je s 1. 4. 2002 prevzel dela in naloge pomočnika komandirja na Postaji pomorske policije v Kopru. Razrešen je bil na svojo željo. Viktor Zinreih, rojen 11.8. 1964 v Mariboru, stanujoč v Kopru, je leta 2000 diplomiral na Visoki policijski varnostni šoli in si pridobil naziv diplomirani varstvoslovec. Preizkušeni policist je za svoje delo je prejel priznanje ONZ. Oba delavca policije je direktor PU Koper Emil Čebokli predstavil na novinarski konferenci 27. 3. 2002 v prostorih Prometne policije v Kopru, kjer hkrati nekaj povedal tudi o novostih in nalogah v policiji, zlasti tudi glede varnosti in bližajoče se schengenske meje, pri čemer se je razvila živahna razprava glede nove funkcije mejnih prehodov v Slovenski Istri, na Dragonji in v Sečovljah. ZLSD že oblikovala kandidatne liste Devetega aprila se je v Ljubljani sestalo ožje vodstvo ZLSD z vodstvom Pokrajinske organizacije ZLSD za Ljubljano in ObLjubljano. Srečanje je potekalo v okviru priprav na letošnje lokalne volitve, na katerih bo ZLSD nastopila s svojimi kandidatnimi listami za občinske in mestne svete v vseh občinah. V vseh občinah bodo tudi zagotovili kandidate za župane. Dogovorili so se, da bodo do konca aprila v vseh občinah oblikovali kandidatne liste. Stranka je na lokalnih volitvah leta 1998 dobila 15,17 %, na zadnjih pa že 21,23 % glasov. To kaže na vzpon ZLSD. Kako bo na letošnjih lokalnih volitvah pa je še prezgodaj govoriti. Že skoraj zagotovo pa je, da bodo tako v Izoli, Piranu in Kopru za županska mesta ponovno kandidirali sedanji županji Breda Pečan in Vojka Štular ter Dino Pucer. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski u*r'p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk pTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %. PRIMORSKI SEJEM PRIMORSKI SEJEM d.o.o. Čevljarska 17, p.p. 721, 6001 Koper Tel/fax: 05/626 02 16 e-mail:info@primorski-sejem.si, http://www.primorski-sejem.si KOPER DVORANA BONIFIKA 30. 5.-2. 6. 2002 Se direktorica Primorskih novic boji Delove Škarpene? Nekateri bralci so kar veseli, ko jih novinar Dela Boris Šuligoj malce »nabode« v svoji najbolj brani humoristični rubriki - »Skarpeni«, ki jo objavlja na primorski strani Dela. Direktorici Primorskih novic Barbari Verdnik (po poklicu novinarka) pa to očitno ni najbolj všeč, zato se je z dolgim svetovljansko obarvanim pismom o poslanstvu medija, o »naj Primorskih novicah«, pritožila kar neposredno odgovornemu uredniku Dela Mitji Meršolu, češ, da jih novinar Dela Boris Šuligoj »vznemirja z nekaterimi vprašanji«. Iz dopisa je čutiti nekakšen boj za bralce oziroma tekmovalni boj Primorskih novic z dnevnikom Delo, kar se je žal preneslo tudi na včasih nerazumljivo tekmo med novinarji. Znano je, da je tiskanih medijev v Sloveniji občutno preveč ter da naklade (izjema naj bi bile Slovenske novice) stagnirajo. Nedolžna Šuligojeva »Škarpena« verjetno nekoliko maj bode kot dejstvo, da v Primorskih novicah verjetno vlada že nekakšen preplah kdo od velikih bi kanil postati njihov solastnik ali celo večinski lastnik? Zgodba se očitno ponavlja iz preteklih let, vendar tokrat v nekoliko drugačni, nepolitični obliki. Prizadevanja vodstva slovenskega osrednjega časnika Delo in tudi Dnevnika, da bi prišli do ustreznega lastniškega deleža Primorskih novic (Dnevniku je menda deloma to že uspelo) prek odkupa od skladov in notranjih lastnikov, so kar resna. Primorske novice niso delniška družba in ne kotirajo na borzi in tudi niso močna kapitalska družba, zato je pomembno, da notranji lastniki ne prodajajo svojih deležev zunanjim ponudnikom, ker bodo tako zlahka postali plen kapitalsko močnejših družb, izgubili bodo upravljavsko večino, s tem pa tudi samostojnost pri načrtovanju in uresničevanju uredniške politike. Manjši časopisi kot so novogoriško OKO, izolski Mandrač, ilirskobistriški Snežnik in Primorski utrip zaenkrat niso nevarna konkurenca Primorskim novicam. Res pa je, da že kar nekaj primorskih občin (Nova Gorica, Izola...), zaradi nižjih cen, že objavlja svoje uradne objave v teh lokalnih časopisih, porazdelilo pa se je seveda tudi oglaševanje. Kakor koli že, verjetno je kar upravičen strah direktorice, da bi novi lastniki, če bi jim uspelo prevzeti Primorske novice, kanili pripeljati s seboj tudi novo vodstvo. 300. oddaja Morski val Radia Opčine V petek, 10. maja 2002 je bila na Radiu Opčine 300. oddaja Morski val, na katero so povabili tudi nekaj gostov, med njimi poslanko Danico Simšič in odgovornega urednika Primorskega utipa Franca Krajnca. Na fotografiji Primorskega utripa: Vodja oddaje Šime Sučič reže jubilejno torto. V Marini Portorož že osmič dvignili Modro zastavo 2002 K živahnemu utripu letošnje Internautice seje v soboto, 11. 5. 2002 ob 12. uri pridružila tudi svečanost - že osmi dvig Modre zastave. Ta pomemben ekološki znak je Marini Portorož 26. aprila 2002 podelila Mednarodna žirija na predlog Nacionalne komisije za Modre zastave, ki deluje v okviru Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES), koordinator Mitja Logar. Zastavo so slovesno dvignili Županja Občine Piran Vojka Štular in Podžupan Ugo Fonda in predsednik stranke Zeleni Slovenije, pomagal pa jima je direktor Marine Portorož Enes Lojo. Letos bodo Modro zastavo dvignili še v Marini Porting v Izoli (tretjič), Marini Koper, Istrabenz Koper (tretjič), na centralni plaži Okolja v Portorožu (četrtič), na kopališču Zdravilišča Krka v Strunjanu (petič), na kopališču Simonov zaliv, Hoteli Simonov zaliv v Izoli (prvič), na kopališču Šobcev bajer v Šobcu (drugič) in prvič letos tudi v Grajskem kopališču, Infrastruktura Bled. Slovenska naravna kopališča so doslej prejela skupno že 19 Modrih zastav (za naravna kopališča), zadnji dve leti pa tudi kopališči v notranjosti Slovenije (na Gorenjskem) in 14 priznanj za marine, med katerimi vodi Marina Portorož, ki je tudi od vseh največkrat zapored (osmič) doslej prejela modro zastavo. Mednarodni program Modra zastava, ki ga je leta 1987 začela izvajati Fundacija za okoljsko vzgojo v Evropi (FEEE), slavi letos svojo 15-letnico delovanja. Na predlog nacionalnih komisij za Modro zastavo za leto 2002, je Mednarodna žirija za Modre zastave podelila ta mednarodni ekološki znak 2.088 naravnim kopališčem in 729 marinam. Koordinator Mitja Logar je na razpravi o ekologiji pred dvigom modre zastave že napovedal tudi ostrejše kriterije za pridobitev tega pomembnega ekološkega znaka, za katerega seje treba potegovati vsako leto znova. Na posvetu v Jachting klubu v Restavraciji Marine so članice odbora za marine pri GZS, skupaj z Nacionalno koordinacijo programa Modra zastava in nekaterimi drugimi vabljenimi, obravnavali nove kriterije za marine. Te bodo morale marine uresničevati že čez dve leti, če bodo hotele tudi naprej nadaljevati s tradicijo modrih zastav. »Na posvetu smo spoznali, da so prenovljeni kriteriji zahtevnejši od dosedanjih, ugotovili pa smo tudi, da smo si jih v Marini Portorož, z našimi dosedanjimi prizadevanji na področju upravljanja z okoljem, že precej približali. Torej smo na pravi poti«, je povedal direktor Marine Portorož d.d Enes Lojo. Županja Vojka Štular je izrazila veliko zadovoljstvo, daje Marina Portorož tudi letos Občini Piran dala tako pomembno nalogo kot je dvig modre zastave. To je resnični dokaz, daje naša marina prijazna okolju. To je za občino Piran zelo pomembno, saj se je že pred leti proglasila za zeleno občino. »Dvig modre zastave je veselo, dokončno opravilo po velikih prizadevanjih za čisto okolje«, je ob čestitkah kolektivu dejal Ugo Fonda. stran 4 primorski u¥p Maj 2002 Ugodno povprečje plač na Slovenski obali in Krasu Na drugem mestu v Sloveniji Zaposleni na Slovenski obali in Krasu so januarja 2002 prejeli v povprečju 144.831 tolarjev čiste plače, kar jih uvršča na drugo mesto med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji. Po podatkih Statičnega urada Slovenije so zaposleni v kapitalskih družbah in organizacijah januarja v poprečju prejeli 226.397 tolarjev bruto plače, kar je 9,2 odstotka več kot januarja lani. Ob upoštevanju inflacije pa je zaslužena bruto plača zaposlenih v Sloveniji realno višja le za 0,7 odstotka. Najvišjo povprečno mesečno čisto plačo za mesec januar 2002 so prejeli zaposleni v Ljubljani (ena izmed najbolj uspešnih statističnih regij) in to v višini 161.278 tolarjev. Na drugem mestu je statistična regija Obala in Kras (144.831), na tretjem Goriška (142.269), na zadnjem mestu po plačah (126.289) pa je Koroška. Povprečja nekoliko zameglijo pravo sliko o plačah slovenskih delavcev. Nekateri (gostinstvo in trgovina) se morajo zadovoljiti tudi z okrog 70 tisočaki na mesec. Ti delavci le s težavo krpajo konec s koncem. Begajo jih misli kako živijo managerji v njihovih podjetjih, ki ponekod prejemajo tudi po 12 krat višje plače, poleg tega pa še sodelujejo pri letnih izplačilih nagrade za uspešno delo. No, tisti z najnižjimi plačami se lahko veselijo letošnjega regresa , ki ne sme biti manjši od 125.805 tolarjev bruto, najvišji pa ne sme presegati 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Tondach z velikimi koraki tudi na Primorsko V kongresnem centru GH Emona Bernardin je bila od 2. do 4. maja 2002 četrta letna konferenca marketinga in prodaje koncerna Tondach AG Avstrija, ki sodi danes med vodilne evropske proizvajalce opečne kritine. Na novinarski konferenci so ob tej priložnosti izžrebali kupone, na katerih so bili napisani naslovi prisotnih medijev in sreča je bila naklonjena Primorskemu utripu, ki bo dobil 200 m2 strehe vrste Carmen, z možnostjo, da jo po lastni presoji podari enemu izmed bralcev Primorskega utripa, ki streho potrebuje. Kulinarika in Vino Ljubljana Na fotografiji: Predstavniki firme Tondach na novinarski konferenci v GH Emona Bernardin predstavljajo svoje načrte prodajnih aktivnosti na Primorskem. Mag. Martin Olbrich čestita predstavniku medija, odgovornemu uredniku Primorskega utripa Francu Krajncu, ki mu je bil naklonjen žreb 200 m2 strešne kritine Carmen. Sejmi vedno bolj zanimivi za neposredno prodajo in nakupe IH PO Pjtf^TK. Sejemska prireditev Kulinarika in Vino Ljubljana, 41. mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospodinjstvo ter 48. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem v Ljubljani, (5. - 19. 4. 2002) je tudi letos privabila številne obiskovalce, tiste, ki se z dobro hrano in žlahtno kapljico ukvarjajo poklicno ter ljubitelje kulinaričnih in vinskih dobrot. Na približno 5000 kvadratnih metrih razstavnih površin so se predstavili ponudniki prehrane, kulinarične dobrote, od suhega mesa, klobas, domačega kruha, sadja, do potic in specialnih domačih peciv. Vse razstavljeno je bilo mogoče tudi kupiti tako, da človek dobi občutek, da na sejmiščih že močno prevladuje namen prodaje nad razstavljenim. Suhe slive, na primer, so bile po 800 tolarjev za kilogram. V okviru predstavitve, ki jo je organizirala Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije v hali C, so obiskovalci lahko poskusili zdrave jedi slovenskih kmetij. 18. aprila soje bil tudi slavnostni zaključek Nedelovega izbora pizze kraljice. Vstopnice za ogled sejma so bile po 900 tolarjev. Za invalide s spremstvom je bil ogled sejma brezplačen. Pot na tržišče severne in južne Primorske v Tondachu načrtujejo predvsem z izdelki Korec, Sulm in Carmen. Gre za kritino visoke kakovosti, ki se ujema in dopolnjuje z urbanim okoljem in funkcionalno izpolnjuje vse zahteve, ki jih narekujejo predvsem klimatske razmere in značilnosti obeh regij. K navedeni kritini ponujajo še ves dodatni vezni in pritrdilni material, imajo pa tudi usposobljene krovce za gradnjo. Dodaten motiv in ugodnost za kupce pa je 10-odstotni promocijski popust za kritino Carmen, ki velja do konca meseca maja 2002. Poleg navedenega popusta pa je Tondach izkazal tudi lepo humanitarno gesto. Na novinarski konfrenci v GH Emona Bernardin, kjer so predstavili koncern in njegovo razvejano dejavnost, so izžrebali medij oziroma novinarja, ki ga zastopa, da po lastni presoji podari 200 m2 kritine Carmen nekomu, ki je te pomoči potreben. V košarici sreče se je bil kupon tudi z naslovom Primorski utrip in sreča je bila naklonjena prav našemu časopisu. Odgovornemu uredniku Francu Krajncu je čestital član uprave Tondach AG, mag. Martin Olbrich (na fotografiji). Primorski utrip bo kritino podaril enemu izmed svojih bralcev, ki streho potrebuje. Na Slovenskem je Tondach prisoten že deset let. Prva leta le kot trgovsko blago, s prevzemom takratnih Križevskih opekam (Križevci pri Ljutomeru) pa od septembra 1998 tudi kot proizvajalec. Novembra 1999 je v novi popolnoma avtomatizirani tovarni z letno zmogljivostjo 15 milijonov kosov izdelkov, stekla proizvodnja vlečne strešne kritine bobrovec, zarezni bobrovec in vlečni zareznik. To je najsodobnejša proizvodna linija za vlečne opečne izdelke v koncernu, specializirana za površinsko obdelavo oziroma engobiranje in glaziranje. Izdelki so v različnih barvah in odtenkih, od rdeče, bakreno rjave, temno rjave, črne, modre in zelene engobe, ki ima pretežno mat izgled, do glazur Amadeus, ki dosegajo srednje visok sijaj. V Tondach Slovenija d.o.o., Boreči 49, Križevci pri Ljutomeru je zaposlenih 82 delavcev. Letno prodajo 14 milijonov kosov izdelkov in ustvarijo 1,6 milijarde SIT realizacije. O prodajnih aktivnostih družbe Tondach na Obali je govoril direktor Tondach Slovenija, Jože Štrakl. Žrebanje pa je izvedla Marija Dolamič. Koncern Tondach AG (prevedeno iz izpeljanke Ton-glina, Dach-streha) v svojih 18 proizvodnih obratih v osmih državah doseže letni obseg prometa v višini 131 milijonov evrov in proizvede 310 milijonov kosov kritine letno. tako proizvajalci kot trgovci, ponudniki opreme za prehrambno področje in ponudniki vina. Predstavilo seje 145 razstavljavcev iz 14 držav, od tega neposredno 101 razstavljavec. Predvsem smo lahko videli na sejmu domača odjetja, pa tudi podjetja iz Avstrije, Italije, Francije, Hrvaške, Nizozemske, vedske, Švice, Velike Britanije in celo iz ZDA, ki so prek slovenskih uradnih zastopnikov ponujala najboljše. Sejem je svečano odprl minister za kmetijstvo in prehrano, mag. Franci But. Sejem Vino je letos ponovno potekal skupaj s sejmom Kulinarika. V hali A2 se je predstavila Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Podelili so tudi vrsto priznanj. Novo vrsto rdečega vina so ponujali na stojnici Vinakoper. V Festivalni dvorani so člani Združenja evropskega reda vitezov vina -konzulata za Slovenijo na tradicionalnem viteškem turnirju ocenjevali vina sorte rebula. Sestal se je tudi izvršni odbor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Tekmovali so tudi mladi kuharji iz gostinskih šol. Sicer pa smo na stojnicah lahko videli (in tudi poskusili) razne Novost v Luki Koper Borza ladijskega prostora Na njej bodo tedensko obnavljali podatke o razpoložljivem ladijskem proštom na ladjah za generalne tovore v koprskem pristanišču, z navedbo namembnega pristanišča, količine, datuma vkrcanja in kontaktne osebe. Poleg tega načrtujejo dopolnitev njihovega virtualnega imenika s podatki vseh tistih, ki se v koprskem pristanišču ukvarjajo s čarteringom. Novost lahko najdete na spletni strani Luke Koper (www.luka-kp.sit. pod poglavjem storitve/za naše komitente. Dobrodošle rezerve iz preteklih let Skupina Droga je v petih letih ugotovila 5,2 milijarde tolarjev čistega dobička, iz katerega bo lahko izplačala lepe dividende in nagrado poslovodstvu. Na 8. skupščini delničarjev Droge d.d., ki bo 31. maja v kongresni sobi družbe v Izoli, bodo delničarji in njihovi zakoniti zastopniki odločali tudi o delitvi bilančnega čistega dobička, ki gaje ta uspešna družba izkazala v letih od 1997 do 2001; skupaj 5.215.449.873 tolarjev. Čisti dobiček v poslovnem letu 2001 je znašal 1,4 milijarde tolarjev, bil bi pa še večji, če ne bi začeli obračunavati amortizacije za novozgrajeno tovarno, kar se v bilanci knjiži kot strošek in zmanjšuje dobiček. Na skupščini delničarjev bodo sklepali o spremembah oziroma dopolnitvah statuta družbe, o spremembah in dopolnitvah poslovnika in kot glavna točka bo vsekakor sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička, izplačila dividend in udeležbi uprave in nadzornega sveta na dobičku za leto 2001. Izplačali bodo za 496 milijonov tolarjev dividend , bruto dividenda pa znaša 1.755,00 SIT. Izplačilo dividend in izplačilo upravi ter nadzornemu svetu bremeni dobiček iz leta 1997 v višini 52,8 milijona tolarjev in iz leta 1998 v višini 457,6 milijona tolarjev. Za druge rezerve je namenjeno 4,7 milijarde tolarjev. Nič nismo objavili o nakupu letala Primorski utrip bo verjetno edini časopis v Sloveniji, ki doslej ni nič objavil o aferi v zvezi z nakupom prestižnega vladnega (vojaškega) letala Falcon 900 EX za civilne namene, za katerega bo država odštela (če ne bo posel stoletja odpovedan) dobrih 57 milijonov ameriških dolarjev. Morda pa smo se tako na izviren način pridružili k varčevanju na drugih manj vidnih področjih; ni bilo treba posekati toliko dreves za izdelavo papirja, na katerem je bilo objavljenih na stotine člankov in komentarjev, nismo porabili delovnih ur za sedenje na novinarskih konferencah. Kot smo lahko slišali vlada vendarle razmišlja o cenejši inačici. Maj 2002 primorski u¥p stran 5 Koper Odkrili doprsni kip Kazimirju Renčlju Skupnost partizanskih pomorščakov Slovenije in Mestna občina Koper sta bila organizatorja odkritja doprsnega kipa Kazimirju Renčlju, ki je bi po osvoboditvi maja 1945 prvi slovenski poveljnik najsevernejšega dela jadranske obale. Slavnostni govornik je bil Miro Kocjan. Kip sta v petek, 10. maja ob 11.00 uri Ivan Anžič in župan Dino Pucer odkrivata doprsni kip Kazimirja Renčlja v Kopru. FOTO: FK-Primorski utrip. dopoldne v parku Hlavaty v Kopru odkrila župan Mestne občine Koper Dino Pucer in predstavnik mornarice Slovenske vojske Ivan Anžič.Župan Dino Pucer je nato pripel trak na prapor, predstavniki Slovenske vojske pa so položili h kipu venec. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Koper in učenci OŠ Janka Premrla -Vojka iz Kopra. Kazimir Renčelj je bil rojen leta 1905 v Trstu, umrl je v Splitu leta 1970. Doma so mu rekli Mirko, kolegi so ga klicali Cene. Aprila 1945 je bil imenovan za komandanta pomorske obalne komande Trst. Omenjeno mesto je prevzel 3. maja 1945. Njegovo življensko pot je orisal slavnostni govornik Miro Kocjan, ki je govoril tudi o značilnosti Slovenije in omenil, da ima naša država malo morja in kar veliko pomorskega kadra. »Zgodovina pove, da smo imeli slovenske pomorščake že pred trinajstimi stoletji. To že tedaj, ko naša narodnost še ni bila povsem oblikovana. Že takrat je bilo opredeljeno, da Slovenija ni samo planinska, pač pa tudi pomorska in obmorska dežela. To našo usmerjenost podčrtujejo tudi pomorske institucije in šole na Obali. V 15. stoletju nas literatura priznava kot pogumne ribiče, živahne pomorske trgovce, pozneje nam zgodovina potrjuje, da smo imeli ugledne pomorske strokovnjake, med katerimi je bil tudi sloviti mislec Žiga Zois. V času Avstro-ogrske monarhije smo imel 12 ladijskih kapitanov. V času Kraljevine Jugoslavije je bilo 12 odstotkov vojaških časnikov slovenskega porekla. V socialistični Jugoslaviji smo se ponašali kar z 20 odstotki slovenskega častniškega kadra. Posebno poglavje, ki je hkrati ključni člen v kontinuiteti slovenskega pomorstva in pomorščakov pa smo zapisali v narodnoosvobodilnem boju proti nacifašističnemu zlu. Nad 250 slovenskih pomorščakov je plulu in se izkazovalo na zavezniških ladjah po raznih oceanih. Našo pomorsko usmerjenost pa je izjemno vidno pričaralo nad 700 mož v Prekomorskih enotah in 300 fantov na Primorskem in v Istri v oddelkih partizanske mornarice. Med borce partizanskega bojevanja na morju in obali je sodil tudi Kazimir Renčelj., kapitan bojne ladje, ki mu danes v Kopru zraven njegovega morja slovesno odkrivamo doprsni kip. Po prvi svetovni vojni se je s starši moral nasilno odpraviti v sosednjo državo zaradi fašistične in protislovenske strahovlade. Bilje eden od tistih 300 tisoč Primorcev, ki jim razmere niso dale da bi živeli mimo in doma. Med drugo svetovno vojno so ga internirali v Italiji, pa se je, brž ko se je dalo, priključil partizanskim prekomorskim enotam, ki so jih začeli oblikovati na italijanskem jugu. Bil je Slovenec s tržaško širino, ki je zadnje čase žal nekoliko pomanjkljiva. Bil je značilen Primorec, ki seje zavedal, daje treba sodelovati. Bil pa je hkrati mornariški strokovnjak, ki so ga takrat premestili na dalmatinsko obalo z nadvse odgovornimi funkcijami. V NOB seje njegova vloga stopnjevala: bil je načelnik štaba mornarice NOV, poveljnik 3. pomorsko obalnega sektorja v srednji Dalmaciji, konec vojne pa tudi poveljnik pomorske obalne komande Trst.« Spomnil je, da je bil prvi odred teritorialne obrambe Slovenije - prvi mornariški odred, ustanovljen leta 1971 prav v Kopm. Cesta v Obrtno cono Lucija ne bo poceni Zaključene priprave Programa varstva okolja za Slovensko Istro Stroški izgradnje nujno potrebne ceste v Obrtno cono Lucija in pripadajoče komunalne infrastrukture z namenom, da bi razbremenili tovorni promet po obstoječi Liminjanski cesti, naj bi znašali skupaj okrog 777 milijonov SIT. Cesta naj bi bila končana do konca leta 2003. Investitor je Občina Piran. Stroški I. faze so znašali okrog 200 milijonov SIT , II. faza bo veljala 577 milijonov, od tega bo treba odšteti za semaforizirano križišče 48 milijonov SIT. Občinski svet Občine Piran naj bi na svoji 28. redni seji, 16. maja 2002 pod točko 11 sprejel predlog investicijskega programa ceste v Obrtno cono Lucija in pripadajoče komunalne infrastrukture - II. faza. Na seji občinskega sveta bodo sodelovali in investicijo obrazložili županja Vojka Štular (odgovorna oseba), direktor Občinske uprave Pero Zovko, predstojnik Urada za okolje in prostor Boris Kočevar in predstojnik Urada za gospodarske dejavnosti in turizem Ljubo Bertok. Cesta v Obrtno cono Lucija je večji zalogaj kot smo si na začetku predstavljali, saj se približuje povprečnim stroškom izgradnje ustrezne dolžine avtoceste. Izvedba del II. Faze je razdeljena na 1. in 2. etapo; v okviru L etape 580 m ceste z ustrezno komunalno infrastrukturo, v okviru 2. etape pa še 200 m ceste. Z razbremenitvijo Liminjanske ceste se bo povečala varnost tamkajšnjih stanovalcev in učencev OŠ Lucija. Nova dostopna cesta bo omogočila tudi podjetnikom iz Obrtne cone lažji in krajši dostop. Cesta se sredi doline razdeli v dva kraka; obstoječi s priključkom na Liminjansko pri Športni dvorani in nov še nezgrajeni krak s priključkom pri Tušu v Obrtni coni. Potem ko so razrešili vsa lastniška vprašanja glede zasebnih zemljišč prek katerih poteka trasa bodoče tovorne ceste, bo treba urediti še vrsto postopkov; od prestavitve vodovoda, položitve plinovoda, elektroinstalacij, javne razsvetljave, telefonskega omrežja, ureditve struge potoka Liminjan, ki se ob nalivih rad spremeni v hudournik (velik finančni zalogaj) do postavitve semaforjev v križišču predvidene dostopne ceste z glavno cesto Koper-Pula pri stolpiču Obala 127. Investitor Občina Piran je bila s stroški za postavitev semaforjev (48,2 milijona SIT) seznanjena šele 7. maja 2002, zato so morali naknadno spremeniti tudi znesek potrebnih skupnih virov financiranja investicije in potrebnih sredstev proračuna Občine Piran, ki jih bo treba zagotoviti v letu 2003. Kot so nam povedali na Uradu za okolje in prostorje Občina Piran že porabila skoraj 200 milijonov za priprave - gradnjo in sanacijska dela ter deloma tudi za dokumentacijo (I. faza), medtem ko je II. faza sestavljena iz stroškov gradbenih del za cesto v višini 182,6 milijona (125,8 v letu 2002 in 2003 ter 56,8 milijona SIT v letu 3003), semaforizacija križišča znaša kot rečeno 48,2 milijona, prestavitev vodovoda 32,9, položitev plinovoda 17,9, elektroinstalacije 4,7, javna razsvetljava 18,7, telefonsko omrežje 549 tisoč, ureditev struge (Liminjanski potok) 126,3 in premostitveni objekti (Liminjanski potok) 120,7 milijona SIT. To znaša skupaj 552,7 milijona SIT. K temu znesku je treba prišteti še stroške za izdelavo dokumentacije (6,3 milijona SIT in odkupa zemljišč ter odškodnin v višini 18 milijonov SIT. Tako se prebijemo do kar visokega zneska samo za II. fazo v višini 577 milijonov SIT. Občinski proračun zagotavlja 559 milijonov SIT in sicer 497,17 v letih 2002/ 2003 - prva etapa in 61,8 milijona SIT v letu 2003 - druga etapa. Javno podjetje Ogrevanje bo sofinanciralo 17,95 milijona SIT za položitev plinovoda. Na občini so izračunali, da bi torej za dokončanje investicije morala Občina Piran zagotoviti še 404. 075.749,00 SIT iz proračuna za leto 3003. Franc Krajnc Zavarovalnica Triglav ponuja svoje storitve tudi na Poštah V začetku aprila sta Zavarovalnica Triglav - Območna enota Koper in Pošta Slovenije PE Koper začeli uresničevati pomemben poslovni dogovor, od katerega obe pričakujeta določene vzajemne učinke. Zavarovalnica Triglav namreč odslej ponuja in prodaja svoje zavarovalniške storitve v prostorih Pošte Slovenija v Piranu, Izoli in na Škofijah. S podrobnostmi o skupnem sodelovanju ter pričakovanih učinkih sta novinarje seznanila direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav v Kopru Bogdan Rebula in vodja PE Pošte Slovenija v Kopru Valter Furlanič na novinarski konferenci, kije bila 5. aprila v prostorih Zavarovalnice Triglav v Kopru. Program so skupaj pripravljale občine Koper, Izola in Piran v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter podjetjem Oikos d.o.o., Vir pri Domžalah. Januarja in februarja 2002 je bil program tudi potrjen na občinskih svetih vseh treh sodelujočih obalnih občin in je tako postal občinski programski dokument za načrtovanje in usmerjanje dela na področju varstva okolja v prihodnjih štirih letih. Člani tehnične skupine so bili naslednji: Andreja Poklar in Mirjam Požeš iz Mestne občine Koper, Tomaž Umek in Jana Gojanovič Purger iz Občine Izola ter Tanja Franca in Boris Kočevar iz Občine Piran. Občina Piran : Droga Pogajanja o skladiščih soli Občina Piran je po dolgotrajnih pogajanjih z Drogo Portorož d.d. dosegla okvirni dogovor, s katerim se spreminja sicer veljavno pogodbeno razmerje, ki izhaja iz zloglasne pogodbe za 99 let. Pogodba za 99 let se skrajša na 25 let, Droga pa bo plačevala 100-odstotno dogovorjeno najemnino. Predstojnik samostojne pravne službe Občine Piran Primož Raktelj in direktor Občinske uprave Pero Zovko sta za Občinski svet Piran pripravila informacijo o poteku pogajanj Občine Piran z Drogo d.d. Dejansko stanje je pač tako, da sta Občina Piran in Droga Portorož d.o.o v burnem letu podpisovanja skoraj stoletnih pogodb, v letu 1994, sklenili dve pogodbi; pogodbo o brezplačnem prenosu pravice uporabe in hkrati tudi pogodbo o podelitvi pravice rabe. Predmet navedenih dveh pogodb je bil brezplačen prenos pravice uporabe (danes lastninske pravice) nad nepremičninami - zemljišči Sečoveljskih solin, zemljišči Strunjanskih solin, skladiščema Monfort in Fizine (Magazen Grando), Obala 10 Portorož in nad poslovno stavbo Obala 27 (blizu skladišč), v kateri je bil (do selitve v Izolo) sedež Droge Portorož, vse na Občino Piran ter hkrati podelitev pravice upravljanja, rabe in izkoriščanja nad navedenimi nepremičninami Drogi Portorož d.o.o za obdobje 99 let. Vodilnih mojstrov, ki so sklepali take pogodbe ni več na občini, razen morda kakšnega nižjega uradnika. Ob tem je treba povedati vsaj to, de je bil eden izmed bistvenih razveznih pogojev, ki ga je takrat postavila Droga Portorož za brezplačen prenos navedenih nepremičnin na Občino Piran sklenitev 99 letne najemne pogodbe. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Piranu pa je kot lastnik v pogodbi navedenih nepremičnin vpisana Droga Portorož! Verjetno je šlo takrat tudi za tekmo, kdo bo prehitel državo, kar se lahko šteje kot olajševalna okoliščina. Namreč znano je, da si je Država na podlagi določil Zakona o ohranjanju narave in Prilogo zakona (naravne znamenitosti in redkost) vzela Strunjanske in Sečoveljske soline, ki sedaj seveda niso več predmet pogajanj med Drogo in Občino Piran. V (novo) pogodbo sta stranki (Občina in Droga) vnesli novo določilo s katerim bo dana možnost, da se del skladišča »Magazen Grando«, nameni skladiščenju soli v korist koncesionarja, ki bo pridobil v upravljanje Sečoveljske soline. Po vsej verjetnosti bo to Mobitel, ki si tam že deli nebo s čigrami in galebi. Občina Piran pa se bo v tem delu, na podlagi spremembe pogodbe vknjižila kot lastnik v zemljiško knjigo, kar se šteje za velik uspeh sedanjih občinskih pogajalcev. Veljavnost pogodbe o podelitvi pravice rabe se skrajša iz dosedanjih 99 na 25 let z možnostjo podaljšanja. O kakšnem muzeju in podobnem v skladišču soli sedaj ni več besed. Droga bo plačevala najemnino za poslovno stavbo, ki jo želi obdržati zase - in skladišče soli v polni vrednosti, to je 100%. Najemnina naj bi znašala okrog 75 tisoč evrov letno. Po sedaj veljavnih pogodbah naj bi Droga izplačevala zgolj okrog 14 tisoč evrov. Hkrati se Droga zavezuje iz naslova neplačane najemnine iz preteklih let izplačati Občini Piran okrog 41 tisoč evrov, v tolarski protivrednosti. V pogodbo so vnesli še nekatera druga določila, običajna za najemniška razmeija. Droga ne sme ovirati prehoda sprehajalcev po poti med morjem in skladiščem soli... Protestno pismo iz Luke Koper Visoke pristojbine uničile posel z živino Maja 1998 so v Luki Koper d.d., v sodelovanju v Veterinarsko upravo RS in pristojnimi institucijami iz Bruslja svečano predali v uporabo najsodobnejši terminal za živino v Južni Evropi. Njihov cilj je bil pripeljati v Koper tovrstne blagovne tokove. V tistem obdobju je prek terminala potovalo 50.000 glav živine. Veterinarska inšpekcija je nato pri tranzitu živine začela uvajati dolgotrajen upravni postopek, saj si je nejasna zakonska določila menda tolmačila po svoje. Posel z živino pa je dokončno uničila še zadnja Odredba o pristojbinah na področju veterinarstva, ki je kar za nekajkrat povečala veterinarske pristojbine na področju tranzita živali in tovrstnih izdelkov prek Slovenije. Tako zna sedaj Luka Koper imeti najsodobnejši terminal brez živine, so zapisali za javnost. stran 6 ■ W primorski u¥p Maj 2002 Zmaga piranske baletke Nataše Pogačar na Austria Open Na fotografiji Martina Bobiča: Nataša Pogačar. Konec aprila letos se je Baletna skupina Metulj , ki deluje pod okriljem Zveze kulturnih društev Piran, udeležila vsakoletnega plesnega tekmovanja Austria Open, ki je bilo letos v Beljaku. Na tekmovanju se je pomerilo veliko število kvalitetnih plesalcev-posameznikov in skupin iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Baletna skupina Metulj je pod vodstvom mentorice Lidije Pogačar na tekmovanje prijavila dve tekmovalki in sicer Lauro Cocetta v mladinski konkurenci in Natašo Pogačar v kategoriji senior. Obe plesalki, ki sta koreografijo za nastop na tekmovanju napravili sami, sta svojo nalogo dobro opravili, izjemen uspeh pa je dosegla Nataša, ki je v svoji kategoriji s plesom Only time dosegla prvo mesto. Graciozna piranska plesalka je navdušila komisijo že v predfinalu, v finalu pa dosegla najvišje število točk v stilu modernega baleta. Na drugo mesto v tej kategoriji seje uvrstila Madžarka, na tretje pa plesalka iz Avstrije. Nataša, ki letos zaključuje šolanje na Srednji zdravstveni šoli v Piranu, že tudi trenira mlajše plesalke v svoji skupini. Stasja Mehora Primorska poje 2002 V Avditoriju Portorož so najbolj ploskali Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič je zapel zelo občutne pesmi iz naše polpretekle zgodovine in tudi dobil največ aplavza. FOTO: FK-Primorski utrip Na osrednji občinski prireditvi Občine Piran v počastitev dneva upora proti okupatorju in 1. maja - mednarodnega praznika dela, ki je bila 27. aprila 2002 v portoroškem Avditoriju (v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Piran in Občine Piran), je bilo veliko lepega ubranega petja. V okviru letošnjega dvomesečnega, že 33. pevskega maratona Primorska poje, se je v Avditoriju predstavilo šest pevskih zborov in združeni pevski zbor, ki je na koncu zapel pesem Rada Simonitija, Vstajenje Primorske. Nastopajoče pevke in pevce in goste v dvorani je pozdravila županja Občine Piran Vojka Štular, ki je za udeležence priredila sprejem, prireditev pa je povezovala Elizabeta Fičur. Nastopili so: Ženski pevski zbor Društva upokojencev Idrija (zborovodja Ivan Rijavec), Oktet Godovič (zborovodja Martina Peljhan), Mešani pevski zbor Primorje Ajdovščina (zborovodja Miran Rustja), Mešani pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa (zborovodja Nadja Bratina), Mešani pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine (zborovodja Matjaž Sček) in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič (zborovodja Pia Cah). Slednji je zapel štiri pesmi: Le vkup uboga gmajna, Stoji tam gori partizan, Bazovica in Fischia il vento. Zbore ocenjuje strokovna komisija. Rezultati radijskega bodo znani do oktobra. Predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Nives košuta je v zborniku Primorska poje 2002 zapisala, da pevska prireditev, ki traja dobra dva meseca, z nad 170 nastopajočimi zbori (in 1700 pevci op.p.) in ki pokriva širok teritorij, očitno ne more sloneti na dobri volji in na pretežno prostovoljnem delu. Morda bi morali prireditelji razmisliti o možnosti, da bi revijo priredili vsaki dve leti z jasnejšim organizacijskim ustrojem, ki ga žal danes ne premoremo. VAL MORJA IN MARINAIO BAND iz Doma upokojencev Izola oom upoKoiEncev izoui cajn dei pEimonuTO uoin Pevski zbor » VAL MORJA » in njihov ansambel MARINAIO BAND, katerega vsi so stanovalci Doma upokojencev Izola, so postali zelo aktivni člani mnogih kulturnih dogajanj v samem Domu, kakor tudi v širšem okolju. Pod vodstvom njihove fizioterapevtke MARJETKE POPOVSKI, so imeli v času svojega delovanja čez 55 nastopov. Višek pa so dosegli z izdajo glasbene kasete, CD - ja in amaterske video kasete z zanimivimi glasbenimi » spoti », posneti v sami Izoli in njeni okolici. Predstavitev glasbene kasete so imeli v hotelu DELFIN, kjer je prireditev obiskalo čez 350 poslušalcev. Dogajanje je posnela tudi TV Koper, TV Slovenija in RADIO Koper. Lokalna kabelska TV pa je v svojih terminih predvajala njihovo eno urno video kaseto. Pevci nastopajo na skoraj vseh domskih prireditvah, so pa tudi stalni gostje na občnih zborih Društva invalidov Izola, za katere nastopajo v izolski RIVIERI. Letos praznuje Društvo 20. obletnico svojega delovanja in VAL MORJA & MARINAIO BAND se še posebej pripravljajo na ta nastop. Bili so tudi gostje v PIRANU, na povabilo odbora RK, na MARKOVCU za invalidne otroke in odrasle iz društva SOŽITJE, ter na mednarodnem tekmovanju v jadranju v Izoli. Pred kratkim pa so na povabilo Odbora RK iz MAREZIG obiskali ta kraj in skupaj z moškim pevskim zborom iz LOPARJA in vaščani priredili čudovit istrski večer. Pravo vzdušje v marežganski KANAVI, ob domači pesmi, bo ostalo v lepem spominu marsikomu od prisotnih. Stanovalci Doma upokojencev Izola, so v spremstvu delavcev Doma s svojim navdušenjem, pesmijo in pristnostjo resnično presenetili. Vsako leto pa sodelujejo tudi na Revijah pevskih zborov SOCIALNIH ZAVODOV SLOVENIJE. Letos je to v Kamniku. Poleg tega nastopajo enkrat mesečno v hotelu DELFIN v Izoli, kjer se njihovemu petju z veseljem pridružijo še vsi prisotni. Njihov izbor pesmi je zelo širok, saj sega od slovenskih narodnih, veliko šavrinskih iz naših krajev, pa italijanskih, dalmatinskih, partizanskih in starogradskih napevov. Skoraj vse pesmi spremlja domski ansambel MARINAIO BAND in skupno privabijo celotno občinstvo v eno samo pesem. Le - ta je za stanovalce Doma lepo darilo, ki ga poklanjajo sebi in drugim, saj jim daje veselje in moč do življenja v teh letih in možnost sodelovanja z ljudmi in prijatelji iz svoje okolice. Radio Tartini Piran© C 05 6730 081 (d 05 6730 085 VB radio-tartini@siol.comy Študijski krožki v Piranu Potrebe po izobraževanju, učenju in pridobivanju novih znanj so prisotne tudi med ljudmi, ki so svoje šolanje zaključili, radi pa bi se naučili še marsikaj novega in zanimivega. Študijski krožki, ki potekajo v okviru Andragoškega centra Slovenije skupina občanov, ki želi novih znanj - sama izbere cilje, vsebine in načine, kako in kaj se želi učiti. Nova kakovost življenja zahteva odprt, demokratičen dostop do znanja in drugih kulturnih dobrin, potrebnih za celostni razvoj vsakega posameznika. Druženje in učenje v študijskih krožkih pomeni odprt, neištitucionaliziran dostop do znanja, usklajevanja nalog, izmenjavo izkušenj in informacij ter odgovornost do socialnega okolja v katerem krožek deluje. Preteklo jesen je pričel v Piranu v prostorih starega vrtca delovati študijski krožek “Odgovorneje do dediščine". Člani krožka so prinesli od doma stare predmete, ki sojih želeli ohraniti pred propadom in nadaljnjemu uničenju ter jim vrniti prvoten lesk in uporabnost.V kleteh in na podstrešjih so se našli stari stoli, nočne omarice, svetilke, skrinje, police....Člani krožka so ob samem delu spoznavali posamezne postopke, ki prispevajo k prvotni podobi dediščine. Ob samih postopkih so člani spoznavali še delovne pripomočke, materiale in sredstva ter pravilno zaporedje posameznih faz obnove. Ker je bil interes izjemno velik, smo že jeseni po uvodnem srečanju oblikovali dve skupini. Drugi krožek “Ohranjanje dediščine” je pričel z delom takoj po zaključku prvega. V drugi polovici maja načrtujemo skupno javno predstavitev z razstavo, kjer želimo drugim občanom predstaviti rezultate naših prizadevanj. K kvaliteti in strokovnosti dela je veliko prispeval gospod Polde Belec, ki svoje bogate izkušnje in znanje z veseljem posreduje udeležencem krožka.Poleg samih postopkov in procesov dela smo spoznali še, daje potrebno veliko vztrajnosti, natančnosti, doslednosti , medsebojne pomoči in dobre volje. Študijski krožki pomembno vplivajo in spodbujajo prebivalstvo v vključevanje v vseživljensko učenje, k prepoznavanju in ohranjanju kulturne dediščine, k osebnostnemu razvoju in prizadevanju za dvig kakovosti življenja v lokalni skupnosti. Želja članov krožka je pridobiti prostor v Piranu, kjer bi svoje delo lahko nadaljevali tudi po zaključku krožka. Spoznali smo kvaliteto koristne izrabe prostega časa, prijetnega učenja v družbi in želimo pritegniti še druge občane ter jim ponuditi možnost za aktivno in ustvarjalno preživljanje prostega časa. Vodja študijskega krožka: Natalija Planinc ponujajo neformalno obliko izobraževanja odraslih. Ta oblika učenja omogoča, da si Ob praznovanju pomladi Mladinski Epicenter je organiziral akcijo zbiranja potrebščin za pasje zavetišče v Kopru V sredo 24. aprila, ob mednarodnem dnevu prostovoljstva mladih, so učenci in dijaki piranskih šol ter drugi prostovoljci v okviru Mladinskega Epicentra Piran pred Tartinijevo hišo v Piranu organizirali akcijo zbiranja potrebščin za pasje zavetišče v Kopru. Zbirali so hrano za pse, odeje, povodce, ovratnice, pasje ute in drugo, ob akciji pa so prisotne razveseljevali mladi glasbeniki iz Gimnazije Piran. Tehnično pomoč jim je nudil Radio Tartini. Animatorka prostovoljnega dela je Natalija Planinc. E_picenter je ob tej priložnosti izdal tudi zgibanko, v kateri so informacije o delovanju OS Lucija, Sečovlje, Cirila Kosmača Piran, Vincenzo de Castro Piran, Gimnazije Piran in Gimnazije Antonio Šema Piran na področju prostovoljstva. Zapisali so, da si prostovoljno delo v šolah uspešno utira pot. Tako so v Piranu letos prvič kot prostovoljci združili moči v skupni humanitarni akciji zbiranja hrane za pasje zavetišče v Kopru. S to akcijo so se tudi priključili proslavi Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih, ki se ga udeležuje že preko 150 držav po vsem svetu. In kaj je prostovoljstvo? Podariš svoj čas, energijo, sposobnosti in znanje v dobrobit drugega in to storiš brez denarne nagrade ali nadomestila. Mlade prostovoljce je obiskala tudi piranska županja Vojka Štular in h kar že lepemu kupčku raznih zbranih potrebščin dodala še eno. Žal se je ulil dež, zato so morali z akcijo zbiranja potrebščin na hitro prenehati. Zbrane stvari so potem odnesli in predali zavetišču v Kopru. Seznam zbranega blaga: Nagobčnik, 14 posodic za hranjenje, 114,5 kg briketov, 14 kg testenin, 146 pasjih konzerv, 16 povodcev, 12 ovratnic, 10 odej, 22 brisač in rjuh, 20 pasjih priboljškov, plišaste in gumijaste igrače, tenis žogice, krtače in drugo. primorski uVp Maj 2002 stran 7 Uspela predstava Drzni si biti piranski gimnazijec Dijaki Gimnazije Piran so 26. aprila 2002 v Gledališču Tartini v Piranu priredili odlično predstavo na temo Drzni si biti piranski gimnazijec - Strpnost. Mladi so igrali, recitirali, plesali, govorili. Kar dobro uro in pol so zabavali starše, profesorje in goste ter pokazali, da so tudi mojstri gledališke igre, ne le učenja. »Divje vode so mirili« Sabina Kravos, Polona Senčar, Milka Sinkovič, Turistični krožek Gimnazije Piran. Kapetanka (režija) Lada Tancer »Le kaj si je mislila Vojka Štular, ko je pred leti ustanovila Gimnazijo Piran. Ali ni imela kakšnega drugega bolj pametnega dela. Sedaj pa se moramo učiti...« Smeh v dvorani za dober začetek predstave, na kateri se je občinstvu predstavilo kar 19 nastopajočih. Med njimi baletna skupina Metulj (plesala je Nataša Pogačar), Matej Kodela (Oda Gimnaziji), Plesno-akrobatska skupina Flip, Dane Zajc in Janez Škof (Rože noči), gledališka skupina Gimpy, Crimson, in še vrsta posameznikov; Nina Bizjak Marko Klobas, Luka Ličen, Janez Urevc (Od višine se zvrti), Vesna Milinkovič (cha, cha, cha), Nejc Štukl (Ubežnik), Marko Perger (Izgubljen), See you tomorrow (Boris Dobrila, Jure Lesar, Luka Mrdakovič, Alan Nadišič, Marko Pergar), Valentina Srebot (Prvič), Veronika Koren (Skujejo verige), Sandra Kustič (John Lennon: Imagine). Po zvezdah so se ravnali: Maja Bjelica, Petra Mrakič, Teo Sumič in Don Šahini). Brigita Rustja, umetnica novega časa 23. aprila je Brigita Rustja v sodelovnju z Casinojem Portorož postavila na ogled slike, ki si jih lahko ogledate do 15. maja 2002 v recepciji Grand Casino' Portorož. To je njena že druga razstava, saj je že razstavljala leta 2001 na sejmu Internautica. Takrat še v njenih slikah ni bil toliko izražen njen osebnostni stil, ki ga sicer rada spreminja. V imenu Casinoja jo je sprejela Patricija Budak in ji zaželela še veliko lepih slik. Otvoritveni govor je imel Teo Tavželj, njen mentor ter vodja kluba Lik Izola, v katerem je včlanjena tudi Brigita Rustja. "Brigita je začela ustvarjati zelo resno leta 2000, čeprav je že prej izražala skriti talent. Namreč zelo hitro je pokazala, da jo zanimajo upodobitve, ki so posledica osebnega izražanja in iskanja umetnice, kar smo lahko videli tudi na razstavi. O čem govorijo Brigitine slike si lahko vsak ustvari svoje mnenje ampak jaz osebno vidim njeno delo v okviru spajanja morja in neba, kjer so oblaki zelo nizko in ko se spojita ta dva elementa se rodi Venera. Nekaj lepega, kar predstavlja Brigiti lepoto; predstavlja neke osebne ideje, ki jih doživlja." Na koncu se ji je zahvalil, saj je klub Lik z njo dobil zelo obetavnega slikarja in ji zaželel še veliko uspeha pri njenem nadaljnjem delu. Brigita Rustja seje tudi zahvalila vsem, ki so ji pomagali na tej poti in dejala, da ji slike dajejo veliko nove energije, jo sproščajo in je zelo vesela, daje prišla tako daleč. Breda Krajnc Kresovi upanja V Slovenijo se pospešeno vrača tradicija prvomajskega kresovanja in proslav, na katerih delavci in njihovi sindikalni zastopniki na glas povedo bolečo resnico o odmaknjenosti preprostega delavstva od upravljanja, odločanja in kapitala. V slednjem pa je moč, ki poganja naš nov družbeni red, ki Internautica - Velik praznik ljubiteljev morja in navtike Internautica 2002 (7. - 12. 5. 2002) v Marini Portorož je letos ponovno dokazala, da sodi med naj večje turistične prireditve daleč naokoli. Postala je praznik ljubiteljev morja in navtike. Zlasti v soboto je bilo toliko obiskovalcev, da je bilo že težko najti celo parkirni prostor. Intemautici je zaželel uspešno pot minister za promet Jakob Presečnik, kije skupaj z županjo Občine Piran Vojko Štular prerezal otvoritveni trak, potem pa je otvoritev zapovedal tudi bog Neptun. (Predsednik DZ Borut Pahor se odprtja zaradi seje DZ ni mogel udeležiti). Bilo je veliko zanimivosti; zlasti so pritegnili pozornost nove Društvo za ohranjanje pomorske dediščine Slovenije-Lucija. Potapljača: Mag. Žarko Sajič in Milan Rajčevič jadrnice in čolni (preko 130 plovil), prvič so bila na ogled plovila Calafuria, , novi programi Bavaria Yachts in Grand Soleil, revija Val Navtika je organizirala razstavo likovnih del Morje v mojih očeh, Porsche Slovenija je prvič tukaj postavil na ogled nov Audi A4 Cabriolet, bilje zanimiv posvet o navtičnem turizmu (o tem v naslednji številki), zgodovinsko potapljanje članov Društva za ohranjanje pomorske dediščine, Dan ekologije, predavanje o točnosti navtičnih kart, ponudba Zavarovalnice Triglav in Casinoja Portorož, svečani dvig Modre zastave, paradni nastop udeležencev srečanja Oldtimer 2002 v Piranu. Generalni pokrovitelj Intemautice 2002 je bil koncem Hypo Alpe-Adria Bank AG. se mu reče kapitalizem, gradi piramido in prepade med bogatimi in revnimi. Tudi ZLSD Piran je 30. aprila na velikem prostoru pred Marino v Luciji pripravila kresovanje. Domače vino, odličen golaž in za poslastico pa še pečeni odojek, ob prasketanju ognja. Ali je še kaj lepšega? KONFERENCA MIRK 2002 V OŠ CIRILA KOSMAČA PIRAN Od 16. do 18. maja 2002 bo v prostorih OŠ Cirila Kosmača v Piranu Piran 7. mednarodna izobraževalna računalniška konferenca (MIRK). Organizira jo Zavod RS za šolstvo v okvim programa Računalniško opismenjevanje. 16. maja ob 13. uri je novinarska konferenca, na kateri bodo sodelovali Alojz Pluško, mag. Borut Čampelj, Alenaka Aškerc-Mikeln - vodja organizacijskega odbora in Alenka Makuc, MIRK - vodja programskega odbora. Pomlad kraških dobrot Letos s pomladjo že tretjič prihaja na Kras in v Brkine akcija Pomlad kraških dobrot. Ponudba je nastala ob izdelavi razvojnega programa Kraške regije, ki ga izvajajo v okviru lokalnega razvojnega partnerstva Pilotni projekt Kras. Namen akcije je povečati kakovost kulinarične ponudbe Krasa in jo predstaviti skupaj s pestro kraško krajino. Sodelujejo ponudniki: gostilne, turistične kmetije, osmice, vinarji, sirarji, čebelarji in domača obrt. Osrednji del prireditve bo potekal od petka, 17. maja do nedelje, 23. junija 2002 pri sodelujočih ponudnikih., ki bodo gostom pripravili raznovrstne spomladanske dobrote. Vse te dobrote bodo predstavljene tudi v posebni brošuri. Pred začetkom osrednjega dela akcije bodo pripravili otvoritev s predstavitvijo sodelujočih, v četrtek, 16. maja 2002 ob 14. uri pred informacijskim centrom Parka Škocjanske jame v Matavunu, kjer bo tudi pokušina dobrot in kratek kulturni program. Operativni koordinator akcije je Igor Maher, koordinacija celotne akcije Tanja Rener. I|)52©SSpvr Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita. SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic stran 8 ■ W" primorski urr'p Maj 2002 Lucija Zadela v kombi in hudo padla 19-letna voznica M.T. iz Umaga je v petek, 10. maja 2002 nekaj pred deseto uro dopoldne na križišču nasproti Abanke v Luciji s kolesom z motorjem (skuter Honda) nepravilno, po desni strani, prehitevala kombinirano vozilo, v katero je zadela od zadaj, padla in si hudo poškodovala glavo in tilnik. Med vožnjo je sicer imela varnostno čelado na glavi, a si je ni, kot to radi počenjajo mnogi mladi vozniki , pripela. Čelada ji je ob padcu zletela z glave, posledica v takem primeru pa so običajno precej hujše. Kaže, da gre pri tej nezgodi za obojestransko krivdo, namreč tudi voznik kombiniranega vozila 36-letni A.B. iz Kopra se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške, ker je naredil nepravilni premik z vozilom (obrnil na križišču) in voznici zaprl pot. Poškodovanemu dekletu iz Umaga, kije padla v nezavest, so reševalci in policist takoj nudili prvo pomoč, nato pa so jo z rešilcem odpeljali v na zdravljenje v izolsko bolnišnico. Lani je bilo v Sloveniji kar 800 podobnih prometnih nesreč, katerih povzročitelji so bili vozniki koles z motorjem. Izola Zloraba lokalov za en tolar? Žal se le redke stvari končajo srečno. Tako je tudi z znamenitimi lokali za en tolar, ki jih je Občina Izola pred dvema letoma začela oddajati raznim ustvarjalcem, da bi oživila staro mestno jedro. Sedaj ugotavljajo, da so nekateri vzeli lokale v tako rekoč brezplačen najem (plačajo stroške morebitne prenove, porabo elektrike in vode) zgolj zato, da so dobili poceni prenočišče v Izoli, dejansko pa k sami turistični ponudbi niso nič prispevali, piše Drago Mislej v Mandraču. Sicer pa se je to že nekaj časa šušljalo po mestu, a očitno nihče ne ukrepa dokler zadeva ne pride v javnost. Problematični naj bi bili le tisti najemniki, ki v lokalih, ki so sicer brez uporabnega dovoljenja, delajo, spijo, se hranijo, poleti pa tam prespijo tudi njihovi znanci, skratka lokale izkoristijo za dopustovanje. Ob tem pa je treba poudariti, da so nekateri ateljeji za en tolar urejeni zelo vzorno in so lahko v ponos ideji, da se vendarle da kaj storiti na področju ponudbe v mestnih jedrih. Očitno zlorabe niso najbolj všeč tudi bližnjim stanovalcem še manj pa najemnikom, ki plačujejo polno najemnino. Najemodajalec je Občina Izola. Kot vse kaže, letos ne bodo razpisali novih ponudb za najem lokalov za 1 tolar, zaostrili pa bodo tudi pogoje delovanja ateljejev, določili urnike, in podobno. Na Liminjanski popisali nepravilno parkirane avtomobile Skoraj nerazumljivo je kako nekateri vozniki (običajno vikendaši) brezbrižno pustijo svoja vozila pred zabojniki za smeti in tako iz dneva v dan onemogočajo neoviran odvoz smeti. Vozilo za pobiranje smeti se včasih le stežka prebije do odlagališča ali pa se vrne prazno, zabojniki pa ostanejo polni. Okolje Piran se je odločilo, da bo temu naredilo konec. Nedavno so pred odlagališčem smeti na Liminjanski cesti (stolpiči 91, 93, 87) popisali vsa vozila, ki so se dobesedno zarinila med zabojnike, čeprav je na levi strani dobro viden znak prepovedi parkiranja. Nekateri sedaj lahko pričakujejo tudi pozdravno pismo občinske inšpekcije s pozivom za plačilo kazni. Z gladovno stavko do stanovanja Drago Pišek, ki je dobrih 6 dni gladovno stavkal pred vhodom v občinsko palačo v Piranu je deloma tudi uspel. Občina Piran mu bo pomagala pri iskanju rešitve njegovega stanovanjskega problema. Drago Pišek je vztrajal le nekaj dni. Brezposelni Drago Pišek, ki z ženo prebiva v personalnem stanovanju Hotelov Palače v vili Vatovec, stara cesta 12, je v noči, ko so povsod po Sloveniji goreli kresovi delavstva in zmage, 30. aprila 2002 ob pol dvanajstih ponoči začel gladovno stavkati pri glavnem vhodu v občinsko palačo v Piranu - »Zoper Hotele Palače in Občino Piran«, in deloma tudi uspel. Je v resnici socialni problem in tudi prepričanje, da se je njegovi družini zgodila krivica. In kdo drugi kot Občina naj bi mu priskočil na pomoč? Kot nam je povedal direktor uprave Občine Piran Pero Zovko, so Piška uspeli prepričati naj preneha z gladovno stavko.^ Zanj se je poleg Županje Vojke Štular, ki je našla začasno rešitev (17 m2 veliko sobo, nato pa se z ženo lahko prijavita za pridobitev socialnega stanovanja), zavzel tudi Jože Kuzman, generalni sekretar združenja veteranov vojne za Slovenijo. Pišek je namreč tudi veteran vojne za Slovenijo. Drago Pišek je tako 7. 5. 2002 dopoldne prenehal z gladovno stavko pred občinsko stavbo v Piranu in odšel nazaj v Vatovec, iz katerega se mora izselili v 90 dneh. Od tam naj bi se izselil, ko mu bo Občina Piran priskrbela obljubljeno sobo. Kaj pa družba Hoteli Palače? Generalni direktor Danilo Daneu nama je obljubil izjavo za javnost. »Naša družba Hoteli Palače ni socialna ustanova. Kam pa bi prišli, če bi vsakemu, ki izsiljuje dali stanovanje«, je bil kratek Danilo Daneu. Kruta realnost, ki jo pač pozna le vulgarni kapitalizem. Drago Pišek se je pred gladovno stavko oglasil v našem uredništvu in prinesel tudi nekaj dokumentacije iz katere je razvidno, da od njega in nekaterih drugih tamkajšnjih stanovalcev odvetnik Rok Munih iz Kopra (po pooblastilu Hotelov Palače Portorož) zahteva izpraznitev personalnega ležišča. Odpoved pogodbe o pridobitvi personalnega ležišča je 22. 4. 2002 prejela tudi Milovanovič Evica. Zgodba je dolga in se vleče že kar nekaj let. O problematiki je pred dvema letoma razpravljal tudi Svet KS Portorož in sprejel nekaj neobvezujočih sklepov. Mi smo takoj po obisku Darka Piška v naši redakciji poklicali generalnega direktorja Hotelov Palače Danila Daneua, a je bil na dopustu. Morda bi se tako le lahko izognili neprijetni situaciji, ki sedaj še kako obremenjuje tudi Občino Piran, ki je dolžna na koncu reševati socialne stanovanjske probleme. Županja Občine Piran Vojka Štular je v tem smislu že poslala medijem izjavo za javnost, ki jo objavljamo v celoti. Sodeč po vsem kar smo slišali in videli ima Darko Pišek zelo malo pravnih možnosti, lahko pa je dogodek v sramoto vsem prizadetim in še ena v nizu aferic v Piranu. Da bo zadeva bolj jasna, zahtevo za izpraznitev personalnega ležišča je od odvetnika Muniha prejela Pišekova žena Marija, ki je bila v Hotelih Palače nekoč zaposlena in so ji takrat dodelili personalno ležišče v Vatovcu, katerega nesporni lastnik je družba Hoteli Palače. »Po pooblastilu družbe Hoteli Palače d.d. vam sporočam, da navedena družba zahteva, da izpraznete prostore, ki jih zasedate na naslovu Portorož, Stara cesta 12 ter da te prostore izročite navedeni družbi proste od oseb in stvari najkasneje v roku 90 dni, šteto od dneva vročitve te zahteve. Za te prostore nimate sklenjene nobene pogodbe in torej te prostore zasedate nezakonito. Sicer pa dolgujete uporabnino in vas pozivam, dajo poravnate.... Prosim, da navedeni rok izkoristite, da si v tem času poiščete drugo bivališče ali pa si kako drugače rešite svoje stanovanjsko vprašanje«, piše v pravniško oblikovani zahtevi, ki jo je 22. aprila 2002 na Marijo Pišek naslovil pooblaščeni odvetnik Rok Munih iz Kopra. Poklicali smo ga in ga vprašali, ali je morda glede na nastalo mučno situacijo od Hotelov Palače dobil kakšen namig ali pooblastilo za omilitev zahteve. Ne, imam le pooblastilo za ureditev formalno-pravne zahteve po izpraznitvi personalnega ležišča v vili Vatovec. Žal to ni več vila ampak razpadajoči, celo nevaren objekt za tamkajšnje stanovalce. »Objekt, v katerem so prostori, kijih uporabljate, je v izredno slabem stanju in je torej potreben temeljite prenove. Povsem sta dotrajani električna inštalacija in vodovodno omrežje. Hoteli Palače d.d. objekt potrebujejo zaradi poslovnih načrtov (gradnja hotela)«, so zapisali v odpovedi pogodbe o pridobitvi personalnega ležišča, ki sojo poslali stanovalki Milovanivič Evici. Franc Krajnc Izjava za javnost V zvezi z gladovno stavko gospoda Draga Piška proti Hotelom Palače in Občini Piran želim podati naslednjo izjavo za javnost: Gospod Drago Pišek se je za gladovno stavko odločil, ne da bi me zaprosil za kakršnokoli pomoč. Gospod Pišek v vsem mojem mandatu ni zahteval pogovora z mano in Občine Piran tudi ni zaprosil za socialno stanovanje ob zadnjem razpisu zbiranja vlog za dodelitev socialnih stanovanj. Naj ob tem omenim, daje Občina Piran svojim občanom lani predala 18 stanovanj. O svoji odločitvi meje gospod Pišek pisno obvestil šele dan pred stavko in začel s stavko kljub mojemu predlogu, da naj začetek vsaj preloži in mi omogoči nekaj dni, da poiščem rešitev za nastale razmere. Gospod Pišek pred in med svojo stavko ni poslal nobene stavkovne zahteve do Občine Piran in ni navedel pogojev, ki bi jih občina morala izpolniti, da bi gladovno stavko prekinil. Čeprav razumem stisko gospoda Piška, pa mu moram zato odreči legitimnost gladovne stavke proti Občini Piran. Čeprav od Občine Piran gospod Pišek ne zahteva ničesar, pa je Občina Piran v skladu s svojimi možnostmi in zakonskimi predpisi gospodu Pišku pripravljena pomagati pri iskanju nadomestnega stanovanja in mu tudi subveniconirati stanarino. Zato gospoda Piška pozivam, naj takoj prekine gladovno stavko in sprejme ponujeno pomoč. V primerun da bo pomoč občine zavrnil, bo morala Občina Piran zavrniti vsakršno odgovornost za morebitne posledice gladovne stavke. Gospod Pišek je med svojo gladovno stavko za predstavnike sredstev javnega obveščanja večkrat navedel dve neresnici, in sicer, daje Občina Piran v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja v sumljivih okoliščinah prenesla sporni objekt Vatovec (Stara cesta 12) na Hotele Palače. To ni res. Hoteli Palače so lastniki tega objekta že 40 let, od leta 1962, ko so ga kupili od Občine Piran. Gospod Pišek tudi trdi, da so se Hoteli Palače v dogovoru z Občino Piran obvezali, da bodo za stanovalce tega objekta zgradili nadomestna stanoavnja. Tudi to ne drži. Hoteli Palače so se v dogovoru z občino obvezali, da bodo ob adaptaciji starega hotela Palače zgradili nadomestna stanovanja za stanovalce nekaterih drugih objektov za samim hotelom. Čeprav spoštujem odločnost gospoda Piška, pa sem trdno prepričana, da človeškega življenja ne bi smeli uporabljati kot sredstvo za doseganje ciljev. Zato ga ob tej priložnosti ponovno prosim, naj svoj protest vendarle omili in takoj prekine gladovno stavko. Človeško življenje je preprosto preveč dragoceno. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. NAŠLI ZAČASNO REŠITEV Županja Občine Piran je gospodu Pišku začasno že dodelila sobo 7m2 z možnostjo souporabe kuhinje in kopalnice za dobo 1 leta v Gregorčičevi ulici 54 v Piranu. Drago Pišek tudi zanika, da bi vdrl v sobo v Vatovcu. Trdi, da so že bili na prednostni listi, da so imeli že dvakrat ključe v rokah. Sedaj so zadevo prevzeli ljubljanski odvetniki, pravi Drago Pišek, ki je v času njegove 6-dnevne gladovne stavke shujšal 10 kilogramov. Maj 2002 ■ ir primorski urp stran 9 Cerkev obsodila zažig strunjanskega križa Na spravnem bogoslužju pred cerkvijo Marijinega prikazanja v Strunjanu (21. 4. 2002) je okrog 600 vernikov nagovoril koprski škof Metod Pirih. Pripravljen je tudi sprejeti ovadena skrunitelja. Verniki so se v procesiji napotili do osmojenega križa in skupaj s škofom, duhovniki in frančiškani molili. Škof Metod Pirih je nato tudi blagoslovil križ. Strunjanski župnik, pater Franci Kovše »Menimo, da si strunjanski votivni kril zasluži status kulturnega in verskega spomenika« »Štirinajsti avgust 1512 je za Istro milostni dogodek. Učinki tega dogodka segajo vse do današnjih dni. Ljudje so prihajali na ta milostni kraj, tukaj prosili za pomoč za zdravje, za varstvo. V veri in zaupanju so ljudje v tem kraju izprosili obilje milost, tuje bilo uslišanih veliko prošenj. Tako je postajal za Istrane kraj Marijinega prikazanja vedno bolj priljubljen, privlačen spoštovan kraj milosti in svetosti. Vse od leta 1512 so ljudje množično romali v Strunjan k Mariji od prikazanja. 14. in 15. avgusta leta 1912, ob 400 letnici Marijinega prikazanja, ko so slovesno okronali milostno podobo, se je zbrano k obhajanju praznika 20 tisoč romarjev. 25 let kasneje leta 1937 seje zbralo v Strunjanu 15 tisoč romarjev. Ko kronist samostanske kronike opisuje ta dogodek pravi, da je na ta praznik priplulo iz Pirana 60 ladij, iz Izole 56, na vsaki ladji pa je bilo po 200 romarjev. Pripluli so tudi iz Hrvaške, Trsta in okolice. Iz okoliških vasi pa so prišli peš. Zaradi vse večje priljubljenosti in vse večjega števila romarjev so potrebe narekovale, da so leta 1938 poleg romarske cerkve dogradili nov romarski dom. Tako je Strunjan postal največje romarsko središče za Istro, kjer so se zbirali romarji iz slovenske, italijanske in hrvaške narodnosti. Po drugi svetovni vojni si je takratna oblast zadala nalogo uničiti najbolj priljubljeno istrsko Marijino pot v Strunjanu. Nacionalizirali so samostan in ga spremenili v zapor. Zaplenjena je bila vsa kulturno - umetniška in sakralna oprema samostana. Iz samostanske knjižnice je bilo odpeljanih več tisoč dragocenih knjig. Ni bilo več prostora za muzej z dragocenimi votivnimi podobami. Zaradi pomanjkanja prostora in nepravilnega hranjenja votivnih podob in sakralnih predmetov je propadlo preko sto dragocenih votivnih podob, torej večji del dragocene sakralne kulturne dediščine strunjanske cerkve in Frančiškanskega samostana v Strunjanu. Od prostorov je ostal le povezovalni hodnik med cerkvijo in samostanom, ki so ga kasneje spremenili v trisobno stanovanje za tukajšnjega duhovnika. Z navedenimi nedopustnimi dejanji po drugi svetovni vojni je bilo tako oskrunjeno najbolj priljubljeno Marijino romarsko središče v Istri in s tem hkrati tudi nedopustno kratenje pravic verujočih v Istri. Tako je ostalo vse do danes, ko še vedno prosimo sedanjo oblast za krivično odvzete prostore Frančiškanskega samostana. V soboto, 6. aprila 2002 smo ponovno doživeli nedopustno dejanje ali kot je bilo rečeno in obsojeno v nekaterih člankih v časopisih, vandalizem, ki mu ni para, kulturni terorizem in tako dalje. Z zažigom so skrunili votivni strunjanski križ in s tem dejanjem močno ranili naša verska čustva, naše versko prepričanje. Oskrunili so križ na katerega nas veže bogata 400 letna zgodovina in romarska tradicija. Iz samostanske kronike je razvidno, da so že leta 1600 po zaobljubi križ postavili mornarji. Ta križ je bil v celoti grajen iz kamna in stal v Strunjanu vse do leta 1920 , ko ga je porušila burja. Na temeljih prvotnega križa iz leta 1600 so postavili novega, tokrat iz železobetona. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja 15. avgusta 1921 so ga slovesno blagoslovili.Temelji prvega križa so zelo veliki in vidni. Na teh kamnitih temeljih romarji in mimoidoči molijo, počivajo in uživajo ob čudovitem razgledu. Danes z žalostjo in grenkobo ugotavljamo, da strunjanski votivni križ nima statusa kulturnega spomenika, torej ni varovan s posebnim odlokom. Po izjavi Medobčinskega zavoda za varovanje narave in kulturne dediščine Piran je zavod leta 1984 za varstvo strunjanskega križa navedel sledeči varstveni režim: »Strunjanski križ se nahaja v plansko varovanem območju kulturne krajine, ki je sestavni del krajinskega parka Strunjana in priča tukajšnjega nekdaj razgibanega verskega življenja in socialne kulture. Zato je zaščiten pred kakršnimi koli posegi.« V tej izjavi zavoda je pomanjkljivost. Namreč križ je versko znamenje razgibanega verskega življenja v Strunjanu od svojega nastanka pa vse do danes. Že 400 let traja nepretrgana romarska tradicija, da se ob križu zbiramo verniki, romarji in obiskovalci Strunjana. Že 400 let traja neprekinjena tradicija, da se 14. avgusta zvečer pred praznikom Marijinega prikazanja zberejo romarji in gredo v slovesni procesiji od cerkve do križa. V času, ko se Slovenci toliko zavzemamo za 46 kilometrov obale našega morja ne smemo pozabiti, da je strunjanski votivni križ edino znamenje, ki so ga postavili mornarji v sodelovanju s Frančiškani zato, da so se po njem orientirali. Tako je strunjanski križ edinstven primer na Slovenski obali in redek primer v svetu. Menimo, da si strunjanski križ, kot votivni križ s tako dolgo tradicijo, zasluži naziv in status verskega in kulturnega spomenika. Ob vsem tem kar je bilo povedano, je bil zažig strunjanskega križa dejanje skrunitve svetosti naše večstoletne skupne kulture in kulturne dediščine, ki je nujno potreben za obstoj, za potrditev in dokaz katerega koli naroda. Sicer pa, strunjanski križ je bil in bo kot vsak križ, znamenje našega odrešenja, znamenje zmage nad temo, grehom in smrtjo, znamenje našega zaupanja, vere in povezanosti z vstalim Kristusom, znamenje božje ljubezni ter naše ljubezni in zaupanja v varstvo Marije v Strunjanu. Naj nas nedopustno dejanje skrunitve križa in groba žalitev našega verskega prepričanja naših verskih čustev še bolj spodbudi in nagiba k utrjevanju naše vere, spoštovanju drugače verujočih in drugače mislečih. Koprski škof Metod Pirih »Nad skrunitvijo krila smo močno ogorčeni. Protestiramo in zahtevamo od naše pravne države, da zakonito ukrepa zapolnjuje mnoge ljudi in svet. Hkrati pa je križ tudi znamenje odpuščanja, brezpogojne ljubezni in znamenje upanja, ki ne mine. Križ je trajno živ spomin odrešenjske drame, je trpljenje, povezano z našim življenjem. Molimo za tiste, ki so onečastili strunjanski križ. Za spoštovanje, strpnost, mir in spravo, med nami in v svetu. Strunjanska Mati božja prosi za nas.« Kazenska ovadba zoper »križarje« in prepreči, da se to ne bi več dogajalo.« »Zažig betonskega križa v zaščitenem krajinskem parku na vrhu strunjanskega hriba v soboto 6. aprila zjutraj je za nas huda žalitev in nezaslišana provokacija. Tako dejanje lahko vsak obsodi, ker vodi v rušenje pietetnih temeljev naše kulture Urad kriminalistične policije PU Koper je na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podal kazensko ovadbo zoper storilca zaradi suma kaznivega dejanja po 223/1 členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki glasi: »Kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, kije posebnega in civilizacije, prav tukaj, na stičišču treh držav Slovenije, Italije in Hrvaške. S tem nizkotnim dejanjem so kršene naše človekove pravice in ponižano naše versko prepričanje. Nad skrunitvijo križa smo močno ogorčeni. Proti takemu nekulturnemu dejanju protestiramo in zahtevamo od naše pravne države, da zakonito ukrepa in prepreči, da se to ne bi več dogajalo. Koncilski očetje so ob koncu drugega vatikanskega cerkvenega zbora leta 1965 v poslanici umetnikom med drugim zapisali tudi tole: »Zavedajte se, da ste varuhi lepote v svetu. Zato se otresite kratkotrajnih okusov, ki nimajo stalne in trajne veljave. Osvobodite se težnje po čudaških ali nedostojnih oblikah svojega udejstvovanja. Vedno in povsod ostanite zvesti svojim idealom«. Na ta dogodek izpred nekaj dni vsi tu zbrani odgovarjamo z božjo besedo o križu in s spravnim bogoslužjem. Za nas katoličane in kristjane je križ sveto znamenje, ker je na križu umrl naš odrešenik. Križ je naš simbol, ki se mu bližamo s hvaležnostjo, ljubeznijo, spoštovanjem in tudi s trepetom. Križ dramatično razkriva globine zla, ki kulturnega ali zgodovinskega pomena, naravno znamenitost ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let.« Neuradno smo izvedeli tudi zakaj storilci niso želeli povabiti na dogodek tudi kakšnega fotografa. Menda zato ne, ker naj bi fotograf, ki je sodeloval pri zažigu križa, želel ekskluzivne posnetke postaviti na ogled na posebni razstavi. 490. obletnica Marijinega prikazanja in posebna izdaja knjige o Strunjanu V Strunjanu se že pripravljajo na letošnji pomemben verski dogodek - obeležitev 490. obletnice Marijinega prikazanja. Cerkveni obredi bodo 14. in 15. avgusta 2002. Pater Franci Kovše pa nam je povedal, da bodo ob tej priložnosti izdali tudi bogato ilustrirano knjigo o Strunjanu, v kateri bodo zapisi in romarjih, bogoslužjih, častitvi cerkve in križa, življenju in delu v samostanu ter druge zgodovinske informacije. SUPERNOVA m trgovski center prihodnosti Koper je s 15. majem bogatejši za nov sodoben in nadvse prostoren trgovski center SUPERNOVA. Supernova center bo z bogato ponudbo trgovin uveljavljenih trgovskih znamk kot so OBI, Spar, Big Bang, Baby Center, Jello, Šport 2000, Mueller -Dom Trgovina, Slovvatch, DM -drogerie markt, Metro ter drugimi in z bogato gostinsko ponudbo, nedvomno živahno nakupovalno in družabno središče na obali. Supernova v Kopru, je največji in najsodobnejši tovrstni trgovski center na Slovenski obali, ki bo prav gotovo zelo obogatil tamkajšnjo ponudbo. Raznolike nakupovalne možnosti od živil, zabavne elektronike, gospodinjskih aparatov, tekstila, otroških oblačil in igrač, čevljev, blaga ter vse za dom, zagotavljajo trgovine uglednih mednarodnih in domačih imen kot so OBI, Interspar, Big Bang, Baby Center, Mueller, Šport 2000, Slovvatch, Leonardo, New Yorker, S. Oliver - Smart, Slovvatch, Papillon, Parni, In Time, Clark,Vet&Pet, Citypark, Adessa Moden, Andor Group in drugi. S prostorno trgovino, kjer boste kar na 10.700 kvadratnih metrih bruto površin našli vse za hišo in dom prihaja na slovensko obalo družba OBI, ki že ima trgovino v Mariboru. Prodajna ponudba velike OBI trgovine kamor sodijo tako izdelki iz lesa, orodje, barve in laki, elektromateriali, sanitarna oprema, vrtni program in rože, gradbeni material , dodatna oprema za avtomobile, ogrevalne in klimatske naprave in še in še, bo namenjena tako končnim kupcem kot obrtnikom in podjetnikom. Ti bodo na prodajnih policah lahko izbirali med najkakovostnejšimi izdelki priznanih domačih in tujih proizvajalcev. Megamarket Interspar se bo raztezal na 4000 kvadratnih metrih prodajnih površin, Big Bang bo svojo privlačno ponudbo zabavne in gospodinjske elektronike, nosilcev zvoka in slike nudil na 1300 m2 prodajnih površin, Muller pa na 1000m2. Zrak centra Supernova bodo obogatile opojne vonjave kave, mednarodne kuhinje in svežih cvetlic, gostinskih najemnikov Sopotnik Recom, GMT Trade in cvetličarne Gardenia Ars Florae. Center Supernova bo potrošnikom nudil svojevrstno nakupovalno izkušnjo skozi preglednost prostora, raznovrstnostjo ponudbe in imenitno lokacijo, kjer težav s parkirišči ne bo več. Supernova center je lahko dostopen z avtoceste Ljubljana - Koper in bo s 720 parkirišči prijazen center vsem obiskovalcem. Otvoritev z brezplačnim zajtrkom, kamor sodi tako velikanska mortadela in pivo ter bogatim zabavnim programom, bo 15. maja ob 10. uri. Med nastopajočimi bodo Nuša Derenda, Pupe, Foxy Teens, Sebastjan, Power Dancers, potekala pa bo tudi modna revija in številne nagradne igre. Trgovine v Supernovi bodo odprte vsak dan od 9. do 21. ure, v sobotah od 8. do 21. ure, ob nedeljah pa od 9. do 16. ure. Vabljeni! KO ZB Lucija sprejela program dela Krajevna organizacija ZB Lucija je na Občnem zboru (18. 4. 2002) v prostorih KS Lucija izvolila novo vodstvo. Predsednica je postala Sona Frančič De Rosa iz Lucije, ki je podala svoja videnja o nadaljnjem delovanju te sicer zelo aktivne borčevske organizacije. Podpisovali so izjavo o zahtevani preambuli v ustavi RS, nato pa so se z enominutnim molkom poklonili spominu na preminulega njihovega predsednika Pavleta Šuca. stran 10 primorski u¥p Maj 2002 V Deset let Športnega društva Piran - Pirano VETER OVIRAL VESLAČE V soboto, 20. aprila 2002 so v Tartinijevi hiši v Piranu svečano obeležili deseto obletnico ustanovitve Športnega društva Piran-Pirano in najzaslužnejšim športnim delavcem in športnikom podelili priznanja. Ob tej priložnosti so v prostorih bivše trgovine Soča na Tartinijevem trgu pripravili pregledno razstavo, ki si jo je ogledal tudi županja Občine Piran Vojka Štular. Na fotografiji Primorskega utripa: Aktualni predsednik Sandro Kravanja izroča posebno priznanje bivšemu dolgoletnemu predsedniku ŠD Piran Pliniu Tomasinu. Predsednik Športnega društva Piran - Pirano Sandro Kravanja je orisal desetletno delovanje društva, ki ga je leta 1992 ustanovila Italijanska samoupravna narodna skupnost, njen prvi predsednik pa je bil Plinio Tomasin, kije društvo uspešno vodil do leta 1993, ko je bil za predsednika društva izvoljen Sandro Kravanja. Plinio Tomasin je sedaj častni predsednik. Od vsega začetka mu je v precejšnji meri pomagal Aldo Druscovich. Pripadniki italijanske narodnosti so bili aktivni seveda že pred formalno ustanovitvijo društva in so se udeleževali raznih tekmovanj. V okviru Športnega društva Piran-Pirano delujejo 4 sekcije; Sekcija jadranja, odbojka (ženske), atletika in kotalkanje - hitrostno in umetnostno rolanje. Do leta 2000 so bili v sestavi društva tudi hokeisti. Predsednik Sandro Kravanja je na jubilejnem srečanju posebej poudaril požrtvovalno delo preminulega Iva Lazarja, prof. športne vzgoje in trenerja atletike, ki je vzgojil nekaj odličnih športnikov tekačev, med katerimi sta najbolj znani Svetlana Bajič in Veronika Koren. Njemu v čast in spomin je bil 27. aprila letos v Piranu že 2. Memorial Ivo Lazar (pod pokroviteljstvom Občine Piran in Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran), Ob 10. obletnici Športnega društva Piran - Pirano so podelili več priznanj. Prejeli sojih Občina Piran (prevzel podžupan Sašo Šraml), Italijanska samoupravna narodna skupnost Piran kot ustanoviteljica Društva, Skupnost Italijanov Rijeka- Koper (za vsestransko, tudi finančno pomoč), Športni center Piran, sedanji predsednik društva Sandro Kravanja in številni športniki. Posebno priznanje za dolgoletno in uspešno delo pa je prejel prvi in sedaj častni predsednik društva Plinio Tomasin. Priznanja športnikom in športnim delavcem: Samo Potokar, Marko Morgan, Robert De Lucija, Alan Biderman, Miha Rehberger, Emanuel Letica, Jernej Letica, Timotej Plahuta, Andraž Struna, Aljaž Struna, Maxi Cerar, Andrej Ručman, Matej Drašek, Miriam Monica, Veronika Koren, Svetlana Bajič (večkratna prvakinja v teku) , Larissa Lesnik, Izabel Pliško, Milan Morgan (predsednik sekcije jadranja), Robert Letica, Bogdan pajek (trener ženske odbojkarske sekcije), Peter Brleč (dolgoletni predsednik kotalkarske reprezentance), Rok Domnik in Dario Bartole. Mladen Rudonja obiskal učence OŠ Sečovlje Veslaški klub Piran je v nedeljo, 5. maja 2002 v portoroškem zalivu ob 115 - letnici priredil zanimivo regato in družabno srečanje. Tekmovanja na 10. mednarodni regati v Portorožu so potekala v znamenju jugovzhodnega vetra, ki je veslačem pihal v bok in močno oviral regate. Nekaj udeležencev se je v valovitem morju celo ponesreči okopalo, zato so tekmovanje prekinili in izpeljali le 14 od_ načrtovanih 21 regat. Udeležence je pozdravila piranska županja Vojka Štular in organizatorju VK Piran čestitala ob 115. obletnici ustanovitve kluba. Skupaj z direktorjem Športnega centra Piran Zdenkom Vozličem sta v Laguni Bernardin mladim športnikom podelila zaslužene kolajne. Skupni zmagovalec, ki je dosegel največ točk je VK Piran in je osvojil pokal (na fotografiji). Kljub težavam z vetrom je bilo druženje na tradicionalni regati pestro, saj so se je udeležili predstavniki vseh sedmih slovenskih klubov. Hrvaško so zastopali veslači iz Pule, Rovinja, Medulina in Reke. Od italijanskih klubov sta se regate udeležila Pullino in Ravallico iz Trsta. Vsega skupaj so našteli 326 udeležencev. Zanimivi so bili boji v članski konkurenci, kjer so poleg primorskih reprezentantov A, ki se tokratne regate niso udeležili, vse boljši mladi člani B, ki se šele prebijajo v vrh slovenskega veslanja. Najboljša sta bila tokrat domačin Patrik Fonda in Izolan Bine Pišlar, ki sta slavila zmagi v svojih skupinah. Tekma članic v enojcih in članov v dvojnih dvojcih sta žal odpadli. V mlajših kategorijah se je najbolje odrezal mariborski Branik s sedmimi zmagami, kljub vsemu pa je skupna zmaga ponovno ostala doma, saj so klubski pokal osvojili Pirančani. Na tretje mesto se je uvrstil Bled s petimi zmagami. Županja izroča priložnostno darilo Mateju Rodeli in Patriku Fondi. V torek, 7. maja so v Osnovni šoli Sečovlje gostili posebnega gosta, člana Slovenske nogometne reprezentance Mladena Rudonjo - nogometaša leta 2001 po izboru bralcev Slovenskih novic, strelca odločilnega zadetka na tekmi proti Romuniji v Bukarešti. presedel na klopi za rezerve, zato si želi v drug klub, kjer bo več igral. Portsmouth ima 500.000 prebivalcev, je zelo znano mesto, saj so iz tega pristanišča odhajale ladje Kraljeve mornarice na svoje vojne pohode. Mesto leži ob morju, tipično pristaniško mesto,vendar je morje umazano, toda Rudonja je zelo vesel, ker živi ob moiju. Kljub vsemu pa se ne more Rudonja deli avtograme Na OŠ Sečovlje vsako leto podeljujejo športne knjižice Krpan in medalje za zaslužne športnike, tokrat je bila prireditev bolj svečana. V OŠ Sečovlje je kar nekaj učencev vpisanih v športne klube na Obali, tako, da nogomet vneto spremljajo in izkoristili so informacijo, da se Mladen Rudonja nahaja v domačem kraju na pripravah pred Svetovnim prvenstvom in ga povabili, nam je zaupal profesor telovadbe Rajko Žeželj. Mladen Rudonja turbo Rudi", kot ga radi poimenujejo je z nogometom začel v Kopru, nato je nadaljeval v Izoli, zato je toliko bolj priljubljen med osnovnošolci, kajti tudi oni obiskujejo iste klube. Kasneje se je preselil v Zagreb, od tu pa ga je pot vodila v Olimpijo, Novo Gorico, igral je tudi v Luganu, vmes je dva meseca preživel v Ajdovščini, tri sezone v Saint-Truidnu (BEL). Sedaj pa igra za klub iz angleškega pristaniškega mesta Portsmounth že dve leti, kjer je večino tekem Ravnateljica OŠ Sečovlje Janja Štukl izroča Rudonji priložnostno darilo Žoga s podpisom Rudonje -za spomin primerjati z jadransko obalo, je dejal v enem izmed intervjujev. Rudonja je med soigralci izjemno priljubljen in ima velik smisel za humor. Učenci so Rudonjo pričakali z bučnim aplavzom in mu pripravili plesno-glasbeni sprejem. Na vprašanje učenke ali je šprical pouk v osnovni šoli je Rudonja odgovoril: »Bil sem vzoren učenec, kot ste vi«. Povprašala ga je tudi za nasvet za mlade, odgovoril ji je, da je pomembno biti vztrajen in verjeti v sebe. Na koncu športne kariere pa bo odprl šolo za REZULTATI Člani Enojec Prva skupina 1. Fonda (Piran), 2. Ganza (Piran), 3. Černe (Bled) Druga skupina 1. Pišlar (Izola), 2. Rodela (Piran), 3. Tul (Nautilus) Mladinci Enojec (zmagovalca skupin) Atlagič (Branik), Rastoder (Izola), Smole (Branik) Dvojni dvojec (zmagovalca skupin) Purgaj, Smole (Branik), Štrucl, Kurtin (Branik) Mladinke Dvojni dvojec Vrčon, Božič (Piran) Mlajši mladinci Enojec (zmagovalci skupin) Fistravec (Branik), Pistotnik (Piran), Štumberger (Branik) Dvojni četverec Kršan, Kranjc, Ščekič, Brankovič (Istra) Alja Tasi Četverec brez krmarja Zorič, Miletič, Šešet, Marasovič (Nautilus) Mlajše mladinke Enojec (zmagovalki skupin) Kastelic (Ljubljanica), Rakuš (Bled) Dvojni dvojec Kuzmanovič, Popovski (Istra) Pionirji Enojec (zmagovalci skupin) Kleva (Piran), Budja (Branik), Blažič (Bled), Polvori (Pullino), Jenko (Bled), Ulčar (Bled), Krek (Piran) Dvojni četverec Kleva, Krek, Kuštrin, Vrabec (Piran) Dvojni dvojec (zmagovalci skupin) Ivančič, Zuliani (Argo), Gorički, Rojec (Ljubljanica) Pionirke Enojec (zmagovalki skupin) Babič (Bled), Prijič (Medulin) Perspektivni mladi nogometaši iz OŠ Sečovlje, ki nogomet. so imeli čast igrati nogomet z asom slovenskega AKV nogometa V MORAVSKIH TOPLICAH Sobe z novo podobo! Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone Szabo Ferenc s p. -Violeta-. Dolga ulica 1.9226 Moravske Toplice Rezervacije na tel.: 02-526-1434 in GSM: 041/404-648 Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOLETNE PONUDBE - 2002 IZVEN SEZONE JULIJ, AVGUST 5 dni z zajtrkom 11.500,00 sit + tt 5 dni polpenzion z eno bograč večajo 16.000,00 sit + tt 7 dni z zajtrkom 15.500,00 sit * tt 7 dni polpenzion z eno bograč večajo 22.500,00 sit +tt 7 dnevno bivanje z možnostjo kuhanja 10.000,00 sit+ tt (z lastno posteljnino) 12.500.00 sit+tt 17.500.00 sit+tt 17.500.00 sit+tt 24.500.00 sit+tt 10.000,00 sit+tt primorski u^p Maj 2002 stran 11 25. Melodija morja in sonca Avditorij Portorož 21. in 22. junij 2002 Na MMS 2002 bo prvi zapel Tomaž Domicelj V Gledališču Tartini v Piranu so 8. maja predstavili člane strokovne žirije in izbor skladb na MMS 2002, županja Občine Piran Vojka Štular pa je izžrebala vrstni red dvajset nastopajočih. Prvič je potegnila iz steklene krogle število 13, pesem z naslovom BESEDE, Vike Zore. »Števila 13 je lahko tudi srečna številka«, je dejala županja in žrebala vse do št. 20. Na kartici s št. 1 je bilo napisano ime Tomaža Domicelja , pesem SPOMIN NA MERI, drugi po vrstnem redu bo nastopil Tulio Furlanič s pesmijo POKAŽI , KAJ ZNAŠ, tretja bo pesem TEBE NI - BY THE WAY Simona Barage in Aleksandra Konstantina. Za predsednika strokovne žirije je bil izbran Janez Križaj (predsednik Sindikata glasbenikov Slovenije) ostali člani pa so: Irena Vrčkovnik (Sindikat glasbenikov Slovenije), Jernej Vene (RTV Slovenija), Armando Šturman in Majda Santin (Avditorji Portorož). Strokovna žirija je glasbe izbirala 22. aprila 2002. Poslušali so 91 posnetkov. Pri tem so ocenjevali izvirnost, kreativen pristop, duhovno dognanost, in strokovno neoporečnost posameznih elementov ocenjevanja, besedilo, melodijo... V Gledališču Tartini so prereditev predstavili direktorica Avditorija Jana Tolja, županja Občine Piran Vojka Štular, Matjaž Ukmar- predsednik organizacijskega odbora in predsednik žirije Janez Križaj. Pogrešali so Mišo Molk, odgovorno urednico razvedrilnega in športnega programa TV Slovenija, ki se je opravičila in poslala v Piran sodelavko. Na RTV imajo namreč veliko dela za priprave na Eurosong. Predstavitev je povezovala Barbara Krt, vodja odnosov z javnostmi v KKC Avditorij. Z MMS je kot kaže letos vse v naj lepšem redu Le to še ni najbolj jasno, ali TV Slovenija, ki bo prenašala prireditev, mora kaj plačati, ali želi kaj zaslužiti. Predstavnica TV Slovenija je namreč, ko je Primorski utrip z vprašanjem, »če je s pripravami -in dogovori - vse v redu«, dejala predsedniku žirije naj v zvezi s (finančnim) prispevkom RTV ne vodijo sindikalnega boja. Izvajalci naj bi letos vendarle dobili nekakšna nadomestila za njihov trud v obliki brezplačnih prenočišč in podobno. Za uspešne so predvidene celo denarne nagrade! Mošnjiček bo odprla tudi Občina Piran. Večerno prireditev MMS 2002 v Amfiteatru Avditorija, ki ne bo podprta z orkestrom v živo, bosta vodila Lorella Flego Repič in Mario Galunič. O tem kakšne bodo letošnje pesmi pa se boste najbolje prepričali, če boste takrat pohiteli v Avditorij. S cenami vstopnic menda ne bodo pretiravali. Kupili jih boste lahko po 2000 oziroma 2500 tolarjev. Amfiteater v Avditoriju pa lahko sprejme 1800 ljudi. Vrstni red nastopajočih na MMS 2002 1. Spomini na Meri - Tomaž Domicelj. 2. Pokaži, kaj znaš - Tulio Furlanič. Marino Legovič, Damjan kenda, Hussu, Marino Legovič. 3. Tebe ni - By the way, Simon Baraga, Aleksandra Konstantin. 4. Film, ki rad ga imam - Johnny Bravo Band, Leon Oblak,Leon Oblak,Marino Legovič. 5. Me ne zanima - Kalamari, Jože Jež-Pepi, Jože Jež - Pepi, Matjaž Švagelj. 6. Mene je strah - Monika Pučelj, Danilo Kocjančič, Drago Mislej-Mef, Marino Legovič. 7. Moja dobra Vila - Don Sergio& il Padrino, Zabukowski, Don Sergio, Zabukowski. 8. Na dopustu - Janez Zmazek Žan, Janez Zmazek, Janez Zmazek. 9. Pokliči me čez 300 let - Frišni.Com., Nevio Miklavčič, Vili Fabjančič,Taljub Lapanje. 10. Fontana želja - Pax, Vlado Predoš, Vlado predoš, Matjaž Kmet. 11. Ti pentirai - No.l, Franka Reja, Franko Reja, Number One, Branko Kumar, Franko Reja, Roland Makovec. 12. Raje mi priznaj - Alenka Godec, Aleš Klinar, Alenka Godec, Anja Rupel, Aleš Klinar, Aleš Čadež. 13. Besede - Vika Zore, Sergej Pobegajlo, Urška Majdič. 14. Hotel »Modro nebo« - Kingston, Dare Kaurič, Dare Kaurič, Zvone Tomac. 15. Zakaj so poljubi - Jasmina Cafnik, Danilo Kocjančič, Nezba R. Javk, Jasmina Cafnik, Maron Legovič. 16. Naj živi - Polona, Miha Mihelčič, Miša Čemmak 17. Ptice vetra - Plima, Danilo Kocjančič, Drago Mislej-Mef, Marino Legovič. 18. Polna luna - Folk rola, Samo Javornik, Samo Javornik, Matej Kovše. 19. Most - Ylenia Zobec, Maurizio Marchesich, Drago Mislej -Mef. 20. Ljubezen ni prišla še mimo - Faraoni, Enzo Hrovatin, Enzo Hrovatin. HOROSKOP Avtor izdelave horoskopa: štev. 090- 41 -18 in 090-42-18 OVEN 21,3.-10,4, LJUBEZEN: Odprite svoje srce, maj je lahko najlepši mesec tudi za vas. ZDRAVJE: Zadovoljni boste, na potovanju pa pazite, da se ne nalezete prehlada. DENAR: Pričnite varčevati, počitnice se bližajo z hitrimi koraki. 3/K 21.4.-21.3. LJUBEZEN: Možnosti ne bo manjkalo, le izbrati bo treba pravilno. ZDRAVJE: Sončni žarki bodo tudi vas potegnili v naravo, kar potrebujete za dobro počutje. DENAR: Večjih težav ne bo, če le ne boste pretiravali z nakupi. DVOJČKA 22.5.-21.6. LJUBEZEN: Pokažite svoj šarm, mesec maj vam je namenil lepe priložnosti.. ZDRAVJE: Nasplošno z zdravjem ne bo težav, le zobje bi lahko malce ponagajali. DENAR: V službi se boste zelo trudili, pohvale ali denarja pa bo bolj malo. KAK 22.6.-22. R LJUBEZEN: Ponovno se I boste zaljubili, sedaj ' prihaja priložnost, da se končno ustalite. ZDRAVJE: Kje neki je tista dieta, ki ste jo poskušali že lani? Tokrat bodite vztrajnejši. DENAR: Prazniki so vas izčrpali, pa vašo denarnico tudi. Sedaj bo treba varčevati. XI z \ Ugodno prodamo poslovni prostor 47 m2 v središču Pirana, lahko tudi kot vikend. GSM: 031/851-240 Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 V Tomaž Domicelj bo na MMS 2002 nastopil prvi. TriM irtormotof Primerite U V*i STE i nuCtSM TttiO« BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOOATUS* ponudbo ( Kupiti m* lahko ) NEPREMIČNIN in robljenih (VSAK PETEK J X- AVTOMOSILOV no Primorskem. MALI OGLASI iz ITALIJI m HRVAŠKE m 0 LEV 23,2,-23,& LJUBEZEN: Kdor bo opazil vaš širok nasmeh, se vam bo težko upiral-privlačni boste. ZDRAVJE: Pazite na telesno težo in prekrvavitev, več telesne aktivnosti potrebujete. DENAR: Dela vam ne bo manjkalo, kar se bo poznalo tudi pri zaslužku. DEVICA 24,3.-23.9. LJUBEZEN: Vzemite si čas za partnerja, delo bo počakalo, partner ima občutek, da ga zanemarjate. ZDRAVJE: Zdravje bo stabilno, le na svoje živčke popazite, da sijih ne boste tako cefrali. DENAR: Preobremenjeni ste, trdo delate pa kljub temu ni pravega zaslužka, splača se vztrajati. TE/iTN/CA 24,9, -25.10. LJUBEZEN: Premislite ali želite najlepši mesec v letu preživeti srečno, ali pa boste znova vse pokvarili z H- vašo ljubosumnostjo. ZDRAVJE: Tisti, ki ste vremensko občutljivi, boste čutili bolečine v hrbtenici in nogah. DENAR: Imeli boste več izdatkov kot jih pričakujete. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. LJUBEZEN: Ne obsojajte partnerja, za prepire ste krivi sami, gledajte na stvari bolj pozitivno. ZDRAVJE: Preveč brezbrižni ste do svojega zdravja, poskrbite za dobro počutje. DENAR: Kakšen košček nove garderobe si le kupite, bolje se boste počutili. mano i oPčtME Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 iTčtHTlMsiflEMllifl ITMMra Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB V Luciji ugodno oddamo dva poslovna prostora (12 m2 in 10 m2). Informacije vsak delavnik od 8.00 do 15.00 ure na telefonski številki 677 87 50 STRELEC 23.li. -21.12, Si LJUBEZEN: Pomlad vam bo dala krila, naredili si boste prijetne trenutke. ZDRAVJE: Ne boste dosti razmišljali o zdravju, več pozornosti boste posvečali svojemu izgledu. DENAR: Varčujte, obrestovalo se vam bo v poletju. KOZOROG 22.12.-20.1. LJUBEZEN: Tudi resni kozorogi se bodo omehčali, priložnosti ne bo manjkalo. ZDRAVJE: Shujševalna dieta je prava stvar za dobro počutje. DENAR: Finančno stanje vas bo ponovno skrbelo na koncu meseca pa boste kljub temu kakšen tolar skrili v nogavico. VODNAR 21.1.-19.2. A LJUBEZEN: Potrudite se in pustite tudi partnerja do besede, hvaležen vam bo, __________ nekdo težko čaka na vaš klic. ZDRAVJE: Bolj odgovorni bodite do svojega zdravja, veliko veste o zdravi prehrani, poskusite to uporabiti tudi pri sebi. DENAR: Vaša poslovna žilica vam ne bo dala miru, priložnosti ne bo manjkalo. RIBI 20.2.-20.3. £ LJUBEZEN: Zakaj vedno dvomite v partnerjevo iskrenost? Zelo čustveni ste, morda pa zahtevate preveč pozornosti. ZDRAVJE: Vaše zdravje je stabilno, le več tekočine popijte. DENAR: Vedno imate občutek, da ga je premalo, prehitro se vam izmuzne iz rok. rapovedprihodnosti -š 41 -18 I - 090 42 -18 I Elfrlda A Štorija " Vestalka s.p.. Glavni trg 1 7b, Maribor £ BREZPLAČNO VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. l primorski iA'p ^Brezplačno vam odgovarja Ivedeževalka ELFRIDA [Vestalka s.p., Glavni trg 17 [Maribor [Vprašanje:------------------- i Rojstni datum: | Šifra: NAROČAM Ime in priimek___ Točen naslov ____ Poštna številka _ NAROČILNICA , primorski uVp Letna naročnina za naročnike (12 številk) 1.800 sit Datum_______________________ Podpis ____________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož stran 12 ■ primorski Maj 2002 Družbo Emonec kafe v kopru bo poslej vodila hčerka Boža Luzarja Manuela V soboto 11. maja 2002 je bilo v prostorih družbe Emonec kafe, Proizvodnja in trgovina d.o.o. Koper, slovesno in veselo. Znani obrtnik, podjetnik, inovator in uspešen direktor Božo Luzar je po 35 letih dela prepustil vodenje družbe svoji hčerki direktorici Manueii Luzar Požek in zetu, ki vodi in organizira proizvodnjo. direktorica družbe Emonec kafe. FOTO: FK-Primorski utrip._______________________________ Božo Luzarje človek, ki gaje vselej odlikoval optimizem in izjemen občutek za potrebe po spremembah. Njegova življenska pot je polna zanimivih doživetij in skorajda neverjetnih odsežkov, je na priložnostni novinarski konferenci v prostorih njihove Pivovarne Vanganelska cesta 20 v Kopru dejal novinar Vlado Ostrouška, ki je povezoval novinarsko konferenco. Božo Luzar seje rodil leta 1934 v Novem Mestu. Otroška leta je preživljal na majhni kmetiji, ki je družini omogočala le skromno preživetje. Očeta so mu Nemci zaprli in internirali v Auschwitz. Najprej je delal v Postojni v mehanični delavnici. Leta 1956 je prišel v Slovensko Istro. Dobrih deset let kasneje je stopil na samostojno delovno pot in odprl servis za hladilne naprave. Na Zveznem patentnem zavodu v Beogradu je leta 1978 prijavil inovacijo - mlin za kavo s posebnim mernikom. Zaradi nevzdržnih razmer (inovacije so bile rezervirane samo za velika podjetja, obrtnike pa je sistem šikaniral, omejeval glede števila zaposlenih in strogo nadzoroval) je moral inovacijo prodati. Leta 1979 se je vključil v Obrtno zadrugo Galeb, kjer je končno lahko začel snovati proizvode, ki so mu omogočili nesluten razvoj. Inovacij je bilo še kar nekaj. Leta 1988 mu je mednarodna žirija na svetovnem sejmu izumiteljev EUREKA v Bruslju podelila dve zlati medalji - za brusilni strojček za motorne žage in za stroj za kuhanje kave mini Emonec. V Minnestoti se je med 740 proizvajalci z vsega sveta uvrstil na drugo mesto. Ob 35. obletnici so prejeli tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenija. Leta 1990 se je odločil za vlaganje v manjšo pražamo kave. Lani so je predelali že okrog 600 ton. Znana je njihova kava Emonec kafe in turška. Leta 1996, ob otvoritvi nove pražame, je družbo Emonec kafe obiskal tudi predsednik države Milan Kučan, ki je skupaj z ženo Boža Luzarja prerezal otvoritveni trak, na kar so še posebej ponosni. Tržno nišo vidijo tudi v turizmu. Nedavno tega so odprli tudi lastno pivovarno, vse bolj pa se ukvarjajo tudi z gostinstvom. Imajo lasten bife, veliko restavracijo - pivnico in trgovino z gostinsko opremo. V družbi, ki je lani dosegla okrog 600 milijonov tolarjev prometa, je 46 zaposlenih poleg tega pa zanjo dela še 64 zastopnikov . S firmo je tako ali drugače povezanih 90 družin. Ob jubileju - 35. obletnici so izdali tudi katalog, v katerem so zabeležene vse bistvene prelomnice v delu in življenju Boža Luzarja in firme Emonec. TURISTICA Gala absolventski ples Absolventi Turistice, Visoke šole za turizem Portorož, generacija 1998/99, prirejajo v torek, 21. maja 2002 ob 20.00 uri v Smaragdni dvorani Grand hotela Emona na Bemardinu gala absolventski ples. Dan odprtih vrat v Abitantih V samevajoči, a nikoli zapuščeni istrski vasici Abitanti bo v petek, 17. maja 2002 ob 14.00 uri dan odprtih vrat in zaključna svečanost šeste mednarodne likovne kolonije Abitanti 2002, katere pokrovitelji oziroma soorganizatorji so Mestna občina Koper, Lions klub Koper in KS Graditi. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Gračišče, udeležence pa bo pozdravil tudi župan MO Koper, Dino Pucer. e-mail: marketing.portoroz@casino.si • www.casino-portoroz.com Faustto Lucchetti obiskal izolske olj kar j e V okviru letošnjega posveta mednarodnega Strokovnega sveta za okljkarstvo, ki je letos bil v Ljubljani, je predsednik sveta Faustto Lucchetti v soboto, 11. maja 2002 obiskal tudi Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI). Za kratek čas se je pomudil tudi pri oljki Županov na Belvederju (ta letos kaže dobro), kjer ga je skupaj s člani oljkarskega društva sprejel Danilo Markočič, predsednik DOSI in ga seznanil z delovanjem društva ter uspehi programa O L E U M NOSTRUM. Jubilejni 30. Praznik refoška (Marezige 17. do 19. maj 2002) Častni predsednik organizacijskega odbora je koprski župan Dino Pucer, predsednik organizacijskega odbora Vilij Bržan. Ob obletnici so izdali tudi bilten. V petek, 17. maja ob 16. uri bo zbor vinogradnikov, ob 17. uri nastop Pihalnega orkestra Marezige. Svečana otvoritev 30. Praznika refoška in odprtje kanave bo ob 18. uri. V soboto, 18. maja bo ob 12. uri bo pokušina vin, pridelanih v naši Deželi refoška in pokušina kulinaričnih dobrot. Sledi otvoritev razstave Od trte do vina. Ob 15. uri bo 3. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov Marezige 2002. Ob 18.30 bo mednarodno srečanje pevskih zborov. Še prej, ob 17. uri bo sprejem predstavnikov Evropskega reda Vitezov vina - Konzulata za Slovenijo. Tudi nedeljo, 19. maja bo veselo. Že ob 11. uri bo degustacija vin in kulinaričnih dobrot, ob 14. uri zbor mladih harmonikarjev in nastop humoristk Vanče in Tonce. Ob 15. uri bo prihod vozoov, ki bodo sodelovali v povorki. Ob 16. uri bo srečanje vinskih kraljic, ob 16.30 podelitev medalj in priznanj najboljšim pridelovalcem vin. Sledi povorka vozov z motivi iz kmečkega življenja. Ob 18. uri bodo nastopili harmonikarji in humorist Tiljo Frcatin. Zabava: V petek ob 20. uri nastopi ansambel Mambo Kings, v soboto ob 20. uri ansambel Platana, v nedeljo ob 19. uri program z ansamblom Primorski fantje. In še po čem bomo pili nagrajena vina? Refošk, od 1. do 3. mesta 1500 SIT, malvazija 1200 SIT. Ostalo vino po dnevnih cenah. In še novost; vino bomo tokrat lahko pili iz steklenih kozarcev. Veleposlanik EU Erwan Fouere obiskal Koper Najprej se je ustavil v Euro Info Centru nato pa ga je v prostorih ZRS sprejel tudi dr. Darko Darovec. Pozneje je visokega gosta, ki je bil zadovoljen z uspehi EIC, sprejel tudi župan MO Koper, Dino Pucer. Skrajni rok za odprtje transakcijskega računa se nezadržno približuje. transakcijski račun pri Banki Koper d.d. optimalno upravljanje s finančnimi sredstvi poenostavljen postopek odpiranja bančni skrbnik - vaš stalni sogovornik brezplačni paket za Poslovno i-Net Banko i - Ne t (igj Banka fC Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si