arhryi_xix 1996 Članki in razprave I' Državne ureditve na jugoslovanskem ozemlju Slovenije V ¡ROSIA V STfPLOVŠEK Okrepitev drziivuL* obče* icpnive po uvedbi Kraljev: dÎKhiturt 111 uciispesnil priziidevunjii '-il uveljavitev ustavnih določil o siimoupnivi Uvedba kraljeve diktature 6. jannarja 1929 z, ra/.vuljjvitvijo viuovdanrke »stave, razpustom Mrlamenia in tudi političnih strank. z, razrešitvijc yseh izvoljenih samoupravnih organov, osredotočenjem ladi vse zakonodajne oblasti v kraljev:!i rokah in s številnimi omejitvami demokratičnih ' y°bo«čin je bila velika prelomnica za vse slop-n.lc oblasti oziroma za eclolni drž^tvnopravni raz voi prve Jugoslavije, Kralj Aleksander je bij nato v/- notranjepolitičnih razlogov jit zaradi iredna rednega pritiska prisiljen 3. septembra 1931 izdati ustavo, ki je temeljila na nacionalnem »tarizmu in državnem centralizmu, in z, njo je ^ lovno uvedel parlamentarizem. Toda ta je bil "olj navidezen kot dejanski, monarh pa jc z «rano ustavo še razširil svoja polnomoeja, •iKršna mu jc da lu vidovdanska ustava t» 1 ijscia leta. Tako jc nova ustava bolj prikrila )l .spremenila vladarjevo absokitno oblast, v-liavljcno s sestoj a nrarsko diktaturo, že "po nastanka, vsebini in obliki" pa "jc mani od '"ovdgnskčl ustave ustrezala načelom meščan-j- : demokracije."1 V veljavi so ofialc tudi vse :rncljnc| omejitve državljanskih svoboščin in ju iz začetka kraljeve diktature, tako da vsi-Oui; ustava ni pomenila obnovitve nstavno-' :r ureditve, kakršno jc uveljavila prva Jgosiovar.ska ustava. Ne ^lede na tak značaj pa Jc draga jugoslovanska ustava pomenila konec ""krite krali vc dikialnre. , 'izpravc o državnih ureditvah v času Or/.a-,c ^loieneev, Hrvatov in Srbov in Kraljevine Hr-'atov in Slovcnccv2 se vidi, da jc glc.lc t k r'B H 01,011'j® v novem državnem okviru un 'i":dc sU'PnJc avtonomnosti oziroma samo «nk ït llcii ™ pi"islojnosn državne obče f'£IVc Prišlo do nekaj pomembnih sprememb, za ocicbi, od Icla 1929 Jo aprilske vojne ¡94! pf 'n; cilno, da slovensko av'onomislieno g i b* nje '-a j«goslovanski del slovenskega n* ' ya pnroriti revizije togih central,stičnih UPiVcni'M Z;1 nic"ov" upravljanje, ki jih jc j.'J d -k ;ander uveljavil va v prvem letu svoje laturc, Z zakoni o notranji upravi, o nazivu in 12K Wj viKan, Uvoil v prav nil /^n luv i im, l.juMjana l'J'JI, Mr. Mintthv .Stiplnvšck, Driavnc lircilitvc na jii^islnvanskcm 'ju Slnvc il i jc E9IK- )l)2') Arhivi XVIII- 1995,51. 1-2, Mr. IX-2IJ razdelitvi Kraljevine Jugoslavije na nove upravne enote banoiinc in o banski upravi, hirali z ukinitvijo zakona o obiastrr in srcski samoupravi. je že leta 1929 določil pristojnosti in organiziranost občih oblastev prve (okrajne) m uruge (banovinske) stopnje za vsa trideseta leta. V Sloveniji jc bila združitev skoraj celotne liubljanskc in mariborske oblasti v Dravsko ba p. j vi no sprejeta z zadovoljstvom, razočaranje pa je pomenila ukinitev oblastnih samouprav, ki so omogočale v dveh letih pred uvedbo diktature vene irlc uveljavljanje nckaterin viJikov avtonomije. Nezadovoljstvo jc povzročilo Cud razpust izvoljenih občinskih samoupravnih organov Oktroirana ustava jc nato sicer določala ponosno uvedbo samoupra\ na ravni banovin, toda Kljub prizadevanjem avlonomistično-icdcialLlieniri nobena vlada ni izdelala predloga izvedbene zakonodaje za delovanje i: voljenih samouprav mh organov in s tem za zmanjšanje pristojnosti kraljeve banske uprave, ki so sc leta )929 razširil r tudi na upravljanje oz/roma izvajanje samoupravnih ustanov in zadev. Tako jc ostal edino mesto za praktične ude anjanjc avlcnomistienih teženj bansk: svet Drav ske banovine, kajli v ibrn.alnr pravne:t) pogic-u jc ves čas svojega delovanja \941) ostal le banov posvetovalni organ. Na večjo u.ipesnosl njcgovilt prizadevanj za reševanje p ^rceih socialno konomskih in k llturnoprosvelrih zad v. pc mcmhnih za razvoj in napredek Sloveniji sta sicer ugodno vplivala konec gospodarske krize jn sprememba vladnega režima sredi iridcsctiii let (uda odločanje o pr:dlogih ki jih jc oblikoval banski svet na svojin zasedanjih, je bilo v pn-stojnosti banske uprave in osrednja vlade, ur,oda njegovih zakonodajnih pohuu p, je bil? odvisna od Narodnega prcdslavnišlva, Tako kljub večji aktivnosti v drugi polovici tnJcsclih let b.inrk: svet Dravske banovine zariiai oi icjcnil zr.kon skill pristojnosti ni mogel uveljavili taksne vloge, kot so jih imela samoupravna telesa ljubljanske i mariborske oblasti. Močno, po idcinopoliitei. ir -neriwi zelo raznoliko, slovensko avlonomisli-čno i ban po ustanovitvi široko, samoupravne Banovine Hrvaške avgusta 1939. torej po de jar ,ki delni reviziu oktmiranc ust£.vc. ni uspelo izbo -vati tudi banovine SIcvciim . kar jc o,l hud •j. -rbc /lasti za bivšo Slovensko ljudsko stranko SI S) ki jc bila kol sestavni del Jugoslovanske radik dne zajednicc (JRZ) v osndrji vladi od Ha j035 od :edaj pa jc imela tudi vse oblastne ooložajcvSlovc-iif V tridesetih letin pa jc bilo celovito zakonsko 40 Članki in razprave arhivi xix 1996 urejeno tudi delovanje in organiziranost obein. Pomemben korak v utrjevanju občinske samouprave sta bila nova zakona o obeinab (1933) in mestnih občinah (1934), ki sla določala njihove pristojnosti in oblike nadzora višjih oblasti nad njimi, novi kriteriji za oblikovanje občin pa so povzročili tudi njihovo komasacijo oziroma zmanjšanje njihovega števila. Tako so v obdobju 1929-1941 doživele spiumcmhc vse ravni oblasti na S In venskem.3 Kraljevi ukrepi za novo držuvn« ureditev do srede leta W2» Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z dne 6, januarja 1929 jc razglasil Kra ljevtno Srbov. Hrvatov in Slovencev za dedno monarhijo, kraljn pa za nosilca vse oblasti. O lede izvajanja upravne obiasti jc pomemben 15. člen, ki jc določal: "Kralj imenuje predsednika in čla ne ministrskega sveta, ki so neposredno podre jeni kralju in vrše posle z. njegovim pooblastilom v poedinib granab državne uprave/4 Na dan razglasitve diKtatnre jc kralj izdal tudi "Zakon o izpremembi zakona o občinah .n oblastnih samoupravah". s katerim jc razrešil vse izvoljene občinske organe in določil, da nove občinske uprave imenujejo vet-ki župani, imenovanje mestnih n prav v Ljubi ium. Zagrenil in Beogradu pa si jc p idržal sam. V veljavi pa so ostala določila o sestavi in pristojnostih ohčinskib uprav. Hkrati z razrešitvijo oblastnih skupščin in obiasmih odho-rov so dobili veliki župani pooblastilo, da v svojih obla ste!" men u jejo komisarje, ki bodo opravljali naloge dotedanjil- samonpiavnib organov.-^ Ministrski svet je nato 20. januaria 1929 izdal tudi uredbo o poslovanji! komisarjev oblastnih samouprav, ki so dobili nalogo, da opravljajo vse Navedemo naj le nek?) del, ki celil vi leje ibrrr navaji; in pmhlcrmiiln Lovro Hnguiaj, Uprava ilr.-iv.ke bannvine, Kra-jevnr leksiknn dravske hannvmc, Ljubljana IW7; Henrik Sieska, prpmhtieija ilr/avnc uprave, Ljubljana 19.17; Dr snim Trslcnjak. Uprava v Sloveniji in Marki1 NallaČcn, liani i vinske sanjmiprjve v okviru uslavc ihI 3. seplcuihri) 1931. .Spi uninOi /bomik Sliivcnijc, Lj-ihljjna I "J 3'J: Sergij Vilfan, ['ravna '/gn-dovina Slovencev, Ljubljana l'X)l in UvimI v pravni) /«>; dnvinn S In ven cev, cil. i/il., Anl:)ša 1-csknvec, Žjfej/iift uprave v Mariboru 17.12- 1941 Marihnr skozi >1iilclj.i. Maribor I991 u\(rc/r,a iicsh v Hnrflfflpciliji Sloveniji-; Janku 1'ruiik, Sli) venske preilsiavc n avli mumiji (n/inima ilr/avnnsli) in pri zadevanja /a nji) v Kraljevin. Jugoslaviji in Miroslav Sli plovick, Avliinomislii-na pri/ailevanja v sk ti p'.finali ljub.j,in-ske in maribiirikc nhlaMi (1927-]'>2li) in banskeui \vclu DrcvsU banovine (1931- 1941). Slovenci in ilriava. Zbornik pri'TKvknv /. /na.iMvcne^a plevela n,-i SAZL* (ikI 'J. ilu II. novembra ly94), Ljtihljana l'/J5. V nnvcjiih prispevkih je navedena luili dmj;a relevanina liieraiura. Uraiini lisi {(JL) ljubljanske in mariborske nhlasii, ii. 4, 11. I. 11)29, /aki m .šl. 3. Prav lam. šl. .1. 17. I. IU; v lej iievilki UL sla bila ol» javljena luili /akona n vašiili j;. ne varnusii m rcil.i v itr>avi ler i> spremembi in ilnpnlniivi ,akona n lisku. pri st'. j nos ti razpušecn i h oblastnih skupščin n oblastnih odborov "kot organ velikega župana pod njegovim nadzoritvom in po njega navodilih -t. naredhah." Pripravljanje oblastnih nredb. pravilnikov in odločb, ki so jih ¿me I i pravico sprcjc mati na sejah dotedanji samoupravni organi jc uredba določala kol novo pristojnost kolegiju strokovnih samoupravnih in državnih referentov. Izdajanje vseh oblastnih uredb n prav;lnikov pa jc bila pr držana velikemu žnpanii ob komisarjevem sopodpisn, slednji pa jc lahko izdajal le odločbe s predhodno odobritvijo velikega župa na. Ta jc imel pravico sam a!] preko svojih icfe-rcnlov "v vsakem času pregledovati poslovanje komisarja, njegovih organov in vseh oblastnih naprav." Uredba jc tudi določala, da se inora število sain. I. 1929, ureilha ll. 37. ARHIVI XIX 1996 Članki in razprave 41 sodišča /a zaščito države pn kasacijr.kcm sodis^u v Beogradu skrajno omejil demokratične svoboščine, ki so veljale po vidovdansk; ustavi, takoj pa se je lotil spreminjanja zakonodaje o upravnih oblasteh S pprcmcmhSfl» in dopolrit-^mi zakonov o državnem svetu in upravnih sodiščih ter glavni kontroli iz leta 1922 in z no v'in zakonom o sodnikih rednih sodišč je vladar P»;chej uveljavil svoje pristojnosti pri postavitvi najpomembnejših upavnih uradnikov ter sodnikov srbskih, okrožnih ali trgovskih sedišč, ;tpe!a ^ijskih sodišč in kasaeijskega sodišča,7 pri čemer aj poudarimo, da je kralj kmalu po uvedbi diktature izdal še več zakonov za /enačenje za-kSiodstjl pj področju pravosodja K Med številnimi novimi zakoni v prvem iiap-Kecu diktature naj omenimo še Zakon o vrhovnem zakonodajnem svetu z dne 31. januarja 1929 kot posvetovalnemu organu predsednika mir Mrkega sveta z nalogo, da oceni predloge vseh zakonov, uredb in pravilnikov posamezn.h ministrstvi Člane vrhovnega zakonodajnega sveta jc 'incnoval ministrski predsednik na predlog pravosodnega ministra, ki jc po potreb! lahko ustanovil tudi posebne komisije strokovnjakov za pripravo zakonskih aktov s področja svojega rcso,ja,'J Ta zakon jc torci omogočal izražanje strokovnih mnenj k izjemno bogati zakonodajni ^javnosti, ki pa jih kralj kot vrhovni zakono-'iajaloc seveda ni bil dolžan upoštevati. Vsa ta pi.rdrobno izdelana zakonodaja za ■trditev oh lasti, kralja kaže, da se jc že dalj časa ■'Opravljal na uvedbo diktature. V ilustracijo. kako adikahB jc spremenil razmere na različnih področjih v državi, potem ko ni zakonodajne r H slanosti več ddil z Narodno "kupščino p;-, naj r29 razdelil posamezna ministrstva ra tri do deset oddelkov in vsakemu podrobno določil zadeve, ki so spadale v njegovo pristojnost, nekatera ministrstva pa so posehne naloge opravljala šc preko generalnih direkcij in inšpektoratov. Oddelki so se glede na obseg dela delili šc ha odseke aii rcPratc.13 S posebnim /»kSBin z dne 1. maja 1929 jc kralj posebej določil ureditev pred-sedništva ministrskega sveta Glede na lo da je ministrski predsednik načcloval «rhovni državni upravi, jc imel nalogo, da vzdržuje "edinstvr m enotnost v poslih vlade in uprave", skratka h:l je usklfljdvalcc enotnosti poslovanj;- državne npr;, ve ncposiedno pa sla mu hila podrejena ccntril-ni 'ti ;kovni [tirat (Prcshirol in iddrlek za občo državEl statistiko. V okvin oKčega oddelka jc ad riln strativni odsek skrhel tudi za adini.ustra livne /adeve kraljevega dvora, državnega sveta, glavne kontrole in različne cvicencc, v pnstoj-nost zakonodajnega odseka pa so spada* zakonske pobude, vse zadeve glede izdajanj; zakonov, iiredh in pravilnikov, md/or nad "oživotvana-aj..mu zakonov ter vrhovni zakonodajni svet. Medtem ko jc navedena zakonodaja urejala prc.bbmaliko funkcioniranja vrhovne državne uprave, pa jc Zakon o nokranjf iipravi z dne i9. ¡m j,;. (9?9 pomemben tudi za delno novo nrg ditevlmpraiS vsc;i lrch stopnjah oblam. Mn i strstvo za notranje zadeve jc svoje pristojnosti vrhf^ne policijske uprave upravljalo preko pddclkuS za držr.vno zaščito in za javno varnost, tam,*. 5, 17. 1, l!)29,/Aoni M. K, 1.1 in H>. Istiimii| Gnli.1, Slnvcnsli, priivi.sudjc nh 20 Iclnici Jugi«hi-¡c' ':P»mmski /hurnik Slnvcnijc.cil. i/il.,slr. Ij» lj 'juMjansU in liiarihniskc DhLiMi,il 14, 11 2. \9V), /aknn Si. 53, *? '''nf.ee, Jugoslavija. NaMunek, razvnj in ni/pail K?™-'IjiiriijcviOcvc /i Tiinvc JugnsLivijc, Knpcr IW.*>, sir. 5K- 11 Kial izvedel delni) riicinnali/acijn na najvišji tipmvni dnpnji liri ministrova jc ukinil in /ailcvc s piHlročp ^ramc refi -il,c i Idi Iclil minislrMvu /a krn-iijMvn, verske '^deve Iiini^rslvu /J pravi,Midjc, "mltnje pnilc i;, lelcgrara mini- rs vu, « gr-Jbc, /adeve !;iK-i;ilnc pulilikc in /diavslva p;, ijc /ilružil venn minisirsivi) 12 l ruhljan.skciniloribi)raenhlaMi,5l. 38 11.4.192» /aki>n M. 14(1. E* n .v mm, si.« 20i 14 ljm si. 52, IK. S. 1929, ^knn il. 214. 40 Cli'nki in ra/pravi ftPHIVl XIX 199(: urejeno ludi delovanje in organiziranost občin. Pomemben korak v utrjevanju občinske samo uprave sta bila nova zakona o občinah 0933) in mestnih občinah (1934), ki sta določala njihove pristojnosti in oblike nadzora višjih oblasti nad njimi novi kriteriji za oblikovanje občin pa so povzročili Ludi njihovo komasacijo oziroma zmanjšanje njihovega števila. Tako so v obdobju 1929-1941 doživele spremembe vse ravni oblasti na Slovenskem.3 Kraljevi ukrepi za novo državno ureditev do sred' leta 192 ' Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z. dne 6. januarja 1929 je razglasr Krt Ijcvino Srbov, Hrvatov in Slovencev za dedno monarhijo, kralj", pa za nosilca vse oblasti. Glede izvajanja upravne oblast. \t pomemben 15. člen, ki je določal: Kralj imenuje predsedr.ika in člane ministrskega sveta, k? so neposredno podrejen: kraiju in vrše posle z njegovim pcob^slilom v poedinih granah državne uprave."4 Na dan razglasitve diktature jc kralj izdal ludi ' Zakon o izpremembi zakona o občinah in oblastnih sama upravah , s katerim, je razrešil vse izvoljene občinske organe in določil, da nove občinske uprave imenujejo veliki župani, imenovanje mcstr.ih uprav v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu pa si ic pridržal Liam. V veljavi pa so ostala določila o sestavi in pristojnostih občinskih uprav. Hkrati z razrešitvijo oblastnih skupščin in oblastnih odbo rov so dobili veliki župani pooblastilo da v svojih oblasteh imenujejo komisarje ki bodo oprav Ijali naloge dotedanjih samoupravnih organov.5 Ministrski svet jc nato 20. januarja 1929 zdal ludi uredbo o poslovaniu komisarjev oblastnih samouprav ki so dobili nalogo, da opravljajo vse ^ Navnlcinn naj Ic nekaj Jel, ki celaviicjc nbravravaj« lu prublemalikc: Lnvrn ¡Simulaj, Uprava dravska banuvine, Krajevni leksikun ilravskc hannvinc Ljubljana 1937- Henrik Sleska. Organizacija iližavr.e uprave, Ljubljana 1937; Dr. &(flin Trslenjak, Uprava v Sluveniji in Marku Nallačen, Banuvnskc sxmttupravc v «kviru ustave ml 3. seplembra 1931, Spumiiiski /.burilik Sluvcnije, Ljubljana 1939; .Sergij Viltan. Pnmia z^ii-davina S I«vencev, Ljubljana 1961 m Uvad v pravna /ga-itiivin« Sli i vcncc v trt. i/il. Anliiša Lcsknvec. Zgi'dovina uprave v Mari burit 1752-1941, Ma'ibtir sknzi slidetja, Mirrihur 19QI usiic/na gesla v tneiklupediji Sluvcnije; Janku Pnink, Slavcnskc predsiave k a v [(mumiji {uzimma ilr/avnusu'' in prizadevanja -zanj« v Kialjevini Juguslaviji in Miruslav Sli-pliivsek, Avlunumisličn.i ptizadevanja v skupščinah liiibhan *ke in niariburske (iblasli (1927- I92X) in banskciu svelu Dravske banuvine (1931-1941). S lave nt i in država. Zbirnik piispevkov z. znan sive neg a pasveta na SAZL fiid CJ. ilu II. miven.hra 199Í), Ljubljana 199.'. V nu vej ii h piispcvkib jr- navedena ludi druga rclevanlnu litcralura. 4 Uiadni lisi (I JI. J ljubljanske in mariburskt' ublasli, šl. 4, 11. I. 1929, zakun šl. 3. 5 Prav lam. št. 5, 17. 1. 1929; v icj šlevilki UL .sla bila ub-javijcna ludi zakuna u /a.ščui javne varnosli In reda v državi ter u spreniLmbi in i Iccpn ln it vi zak'ina u listu. pristojnosti razpuščenih oblastnih skupščin in ob lastnih odborov kot organ velikega župana pod njegovim nadzorstvom in po njega navodilih -n naredbah." Pripravljanje oblastnih uredb, pravi-nikov in odločb, ki so iib imeli pravico sprejemali na sejah dotedanji samoupravni orgnn!, je uredba določala kol novo pristojnost kolegiju strokovnih samoupravnih in državnih relcrerii v Izdajanje vseh obla.str.'b uredb in pravilnikov p jc bik' pridržana velikemu županu ob komisarjevem sopodp:;,u, slednji pa jc labko izdajaj' Ic odločbe s predhodno odobritvijo velikega ž "pan?. Ta je im:.] pravico sam. ali pieko svojih i ;fC-rentov "v vsakem času pregledovati poslovanje komisarja licgovib vrganov in vseh onla< n h naprav." Uredba je ludi določala, da se mota ;te-v;lo samoupravnih uradnikov znižati na n; jnižio nujno mero, proračuni, ki so jih sprejele oblastne skupščine za leto 1929 pa ostanejo v ve. avi ,s spremembami glede na novo drža' nopravno ;ta-nie.'1 S temi ooločili so se že dotlej velike nri stojnosli velikih županov na področji samo" upra\e šc razkrilo v popoln: rat zor nad n- iimi ostanki, k. so jih predstavljali komisarii in samo upravni admi~:strativni aparat. Za iloveni bilo izrjemno romrnbno, da sta velika izpadi L komisarja oblastnih samouprav Ijublian.skJ in mariborske »lasti imenovala dotcBrrja preti sednika obh.stnih skupščin iti oblastni,i odborov dr. Marka Natlačena in dr Josipa Lesko1 trn čimer se je onranila personalna kontinuiteta T-f ko so tndi pc -i ved bi diktature v ljubljansS in mariborski oblasti Bslalij vodilni obflUni funW cionarji iz vrst formalne r repovcdanc ljudske stranke, ki jc bila preko voditoliflM Antona Korošca zastopana tudi v osrednji dal Ta dejstva so vplivala, da je samo-ip-: v ii Ur-k!- niski aparat ki :,ejc okrepil prav v letu p d r v Clasitvijo diktature, se v.sc do uvedbi bitHfli uspesno skrbel za zvajanjc ^wJ'noJconomtul in kiHLurr.jprosvctnih zadev ter posle vari lastnih podjetij in ustanov v skh,du ;](-ok iroračunama, sprejetima! na novemt» V *"Ü 1928 .skupščin ljubljanske in litfrftorskc ohlX minister za finance pa ju je z malonk sprcflcmhami potfil. Oba kta bila obja '1 ienqW 1 uradnem glasil- in uradnem lisiu [ *ub]i nd/i■ Mariborske oblasti" SamouprlHHB'" ke ln izhajala do o|obra 19& Takc 'so s n? po/.ilivni rezultati delovirija ItfÄnih ibUlnft samouprav v jugoslovanskem delu Slov -nit1 zah v del 'vanju samoupravnih uradov nXVfJ stvom komisarjev, ob r^dzorit velikih Pi nn do predaje n|unih poslov banu ČJavsk ■ novembra 1929. Unoving Kfrlj jc na dan razglasitve svoje dikni,, Zakonom o zaščiti ,avnr arno: i n'reda v d ter s spremembo in dopolnitvijo zak n f I■ 1 dva dni nato pa ie z urlM^^J^. .............1.9, 2ft. 1. 1929, utedhii ii. 37 arhivi xl> &jl>6 Član ki in ra/.pra v e 4] sodišča /i\ /,'ličilo države pri kasacijtkcm souišču v Beogradu skrajno omejil demokratične svoboščine. ki so veij.de po vidovdanski ustavi, ta koj pa se jc l lil spreminjanja zakonodaje o upravnih oblasteh. S spremembami in dopolnitvami zakonov o državnem svetil 111 upravnih sodiščih ter glavni kontroli i/ leta 1922 in z no vim zakonom o sodnikih rednih sodišč je vladar posebej uveljavil svoje pristojnosti pri postavitvi najpomembnejših upravnih uradnikov ter sodnikov sa-skih, okrožnih ah trgovskih sodišč, apela eijskih sod i se m kasacijskega sodišča T pri čemer na i poudarimo, da je kralj kmalu po uvedbi diktature izdal če več zakonov za izenačenje za konodajc na področju pravosodja.* Med številnimi novimi zakoni v prvem mesecu diktature naj omenimo še Zakon o vrhovnem zakonodajnem svetu zdne 31. januarja 1929 kot posvetovalnemu organu predsednika m i ni strmega sveta z nalogo, da oceni predloge vseh zakonov, ¡redb in pravilnikov posameznih min' slrstcv. i lanc vrhovnega zakonodajnega sveta je imenoval mi nistrsk: predsednik na predlog pravosodnega ministra, ki Ijc po potre ni lahko ustanovil tudi posebne komisije strokovnjakov za pripravo zakonskih aklov s področja svojega rcsorja.IJ Ta zakon je torej omogočal izražanje strokovnih mnenj k izjemne bogati zakonodaj:;-dejavnosti, ki pa jih kralj kot vrhovni zakono dajalec seveda ni bil dolžan upoštevati. Vsa ta podrobno izdelana zakonodaja za utrditev oblasti kralja kaže, da seje že dalj časa pripravljal na uvedbo diktature. V ilustracijo, kako radikalno je spremenil razmere na različnih področjih v državi, potem ko ni zakonodajne pristojnosti več delil z Narodno skupščino pa naj navedemo, da je parlament v enem desetletju zaradi različnih strankarskih stališč in interesov izglasoval le 110 zakonov lela 192() pa jih je kralj izdal "kar 200, skupai s 535 manjšimi dc kreli, od kale rili so hili mnogi prcpotrebi. za noiianjo uskladitev države "l0 Do srede leta 1929 je kralj izdal še tri po mcmhnc zakone, s' katerimi je umdM organi/i ril nosi in pristojnosti vrhovne državne uprave ter ■zvaianje zadev s področja notranje uprave na vt-ch treh stopnjah oblasti. Z Zakonom o uredil v, vri ovne državne uprave z dne 31 marca 1929 je biin la razdeljena na 12 ministrstev ter predsed-ništvo ministrskega sveta kol poseben urad. Ministrstva za zunanje zadeve, n\ vojsko m mornarico, za notranje zadeve, za pravosodje, za linr.n-cc. za gradbe, za promet, za kmetijstvo, /i gozdove ur rudarstvo, za trgovino in indnslr o, za lTrnv lani, Ii. 5, 17. t. \')2'), /aknni it. 14 li in \slc in la|opH_j§ mini slrsivu /a gmlbe /Micvc socialne pnlilikc in zdravstva pa jc /ilruiil v cnn niinislrslvii, UL ljubljanske in mariborske nblasli,.šl. 3K, 11.4. I'J2'J. Mknn 14(1. I-1 I'm v lam.il. »I 13 5. ItJHuSb» (I, 20.S. 14 IVjv 3aw Si. i2 J K- fl- 11>2U. ^iknn Sl.2t4. 42 Članki in ra/.pra^c. arhivi xix 19% medtem ko sta Jipnivni oddelek (111) in oddelek za samouprave (IV) opravljala tudi nadzorne usklajcvalnc, cviocnčnc in druge naloge z.a ob lasti obče uprave in samouprave a,i prv in drugi stopnji ter reševala prnožbc zoper upravne akte vc.'Vjh županov, medlem ko je minister za notranje zadeve lahko zo izvajanje vrhovnega nadzorstva nad poslovanjem vseh nižjih oblaste v določil lud. jsluž.bencc generalnega inšpektorata notranje uprave. Zakon glede organiziranosti in pr stojnosti velikih županov ni uveljavil novosti, poudaril pa je tudi nalogo velikih županov, da spremljaje gospodarsko, socialno n kulturno življenje v svojiH oblasteh ter o tej problematiki tako kot o strmju javne varnosu pošiljajo poročila in predloge ministrstvu za notranje zadeve, dobili pa so tj*di naredbodajne praviec za svoje delovno področje Pomembna pa je bila razširitev pristojnosti prvostopenjskih onlasli, ki so jih vodili sreski načelniki (dotlej sreski poglavarji). Ti so kot predstavniki vtadc v srezih dobdi zlasti na logo "stalno vzdrževati zvezo s prebivalstvom in tako spoznavati njegove petrebe in želje ter podpirati njegove opravičene Koristi v gospodarski socialni in kulturni strok: z ustreznimi predlogi n pobudami na pristojnih mestih." Tudi sreski načelnik' so imeli naredbodajne praviec za izva-anj: s noj i h pristojnosti, dobiti pa so morali predhodno soglaste velikega župana. Še nadalje so opravljale pristojnosti prvostopenjske oblasti tudi statutarne mestne občine z novim imenom urada mastno naeclstvo na čelu z mestnim načelnikom, prav tako pa so tudi po novem zakonir izvajale piencscne zadeve obče uprave tudi občine po navodilih m pod nadzorstvom sreskih načclstev. Ta zakon je tridi podrobno določal •gafliz.iranosl in pristojnosti krajevnih policijskih oblastev r V komcnlarji. tega zakona je Dragotm Trste njak poudaril, da seje "z uzakonit' jo generalne pristojnosti" pri prvostopenjski upravn. oblasti s kukalo upravo približati prebivalstvu J S poudai kom tudi nalog pomembnih za splošn. napredek in razvoj oblasti in srezov na raSfičnifo podroe|ih, je bil notranji upravi odvzet izključil značaj pclieijskih oblastev v .srbijanskem smislu" in ta oblastva so dobila "značaj upravnih oblastev v srednjeevropskem smislu", kot pomcmbmo novost pa je navedel tudi njihove uredbodnjne pravice. Sergij Vilfan pa je zlasti poudaril, da je navedeni zakon "izvedel koncentracijo upravne oblasti na 1. stopnji."lii Okrajna načel siva so svoj ustroj in delokrog nato ohrin'Ja vsa trideseta leta, oblastva na srednji siopnji pa so žc kmalu doživela velike spremembe. 15 Trav lam, si. 76, 33 7. l'J2'J, /fitun JI. 313; / urctlhn mi nisirskcga sveln 25. juliju ]'J2'J sn hili tHlrlclk; minislrvlva /a noiranjc /arlc-c ra/ricljcni le na ikiscIc in rcftralt. Tatu j- hii npr. i.tiiIclck /* nmtnipiavc ni/i Id jen na iri retrafe /a trh-laMnc in sreske sainnupravc icr pti^chcj /a nbčinske m mesrne «niiriupr.ivc (prav lani, Si. HI, 14, H. \ ')2'), urcilb.i i J ptf). ' Scigij Vilfan, UvihI v pn>vnn /giiildvinrr, m i/<< Mr. 1.11. Oblikovanje Dnivskc huuoviuc m kniljcvskc bunske uprave Z izdnjo "Zakona o nazivu in razdeli Vi ¿in ljcvinc na upravna območja' z. dne 3. oktobra1 in "Zakonu o bunski upravi" z dne 7. novembra 1929,Hjc kralj Aleksander razblinil pričakovnnj.i vseb tistih, ki so naivno pričakovali, da je njegova diklalitra le kratkotrajni prehod k novi ustavni ureditvi. Zakon o preimenovanju države v Kraljevino Jugoslavijo in o njeni razdcliuttl na banovine oecnjiijejo kot ^ajpomcmbnciše in kulminantno dejanje diktature", ker jc z novim nazivom države ter razbitjem nai,;o;iah)iu oziroma zgodovinskih enot m prekinitvijo kontinuitete njihovih imen kralj okrepil svojo temeljno idejo 0 nacionalni in upravni -motnosti države, liric, Jugoslavija je ob popolni prepovedi vseh nacionalnih institucionalnih simbolov dotedanjega zgodovinskega razvoja in državnega prava po mmilo opustitev kompromisnega nacionalnega 1 in i ta ri zrna in njegovo za menjavo z integralnim jngoslovanslvom. Ukinitev razxlclitvc države na 33 oblasti in oblikovanje devetih binovin, ime novanih po rekah z izjemo Pnirioiske, ter Beograda /. okolico kot desete upravne enote, jc diktatorski režim utemeljeval z. neučinkovitostjo dotedanje velike administrativne razcepljenosti icr z ekonom ¡ko in prometno zaokroženostjo in povezanostjo novih največjih upravnih območij, dejansko pa ¡e bila bistvo te polidke šc večja centralizacija obhi.s'i, Ustanovljene so bile naslednje banovine: Dravska s sedežem v Ljub Ijani, Savska (Zagreb), Vrbaska (Banja l,nka), Primorska (Split), Urinska (Sarajevo), Zclskr! (Cctinjc), Donavska (Novi Sad), Moravska (Niš), Vardarska (Skopie). Medtem ko so skoraj vse banovine delile cinična ozemlja in skupidc, pa sta bili izjemi delno Vnrdarska banovina v največji meri pa Dravska banovina, v kateri j J bil z izjemo Belc krajine združen ves jugoslovanski del Slovenije.19 Zakon jc namreč določal, da ob sega Dravska banovina ozemlje od državne meji proti Ilauu, Avstriji m Madžarski do vzhodne ozimna inžne meje urezov Lcndavu, Ljutomer, Ptuj Šivane, Brežice, Krško, Novo mesto. Kočevje in Čabar, Dne 2K. avgusta 1931 pa je bila razdeli lev na upravna območja sprem :nj :na v leni pogledu, da »t« bila priključena se s reza Metlika in rnomclj, ki sta bila dotlej v sestavi Savske banovine s sedežem v Zagrebu, vanjo pa UL rlravsVc hanrrvinc, Si. (IX), <). 10. \<-)1>). Mi* Si. 3.VJ. Ilf ULInljcvslt bansU uprai- ilr.ivslc hanuvinc (dl. 1)1!) iti | 3». II. [')2'J, /aknn »i. 1. Jinlir Hciciski, Mirrija Juyrrslavijc il; Ključne /naiilnrrsri \Jii"cnskc pnliiikr v Iclih \')1')-l'J55, Ljubljana SlfS, Mr. M. ARU I1 I X IX 1996 Članki in razprave 43 jc bil vključen srez Čuhar, med obema banovinama p^ prišlo še do nekaj manjših mejnih korektur.2i> Po tej spremembi jc obsegala Dravska banovina ¿.&09i9 km2 s 1.114Kjj Prchi" vale i, 'id teli 94,15% -Slovcnecv.21 Dravska hano-virtal "se ¡c z jugoslovansko Slovani o ujemala k dejansko, pravno pa jc s svojim nazivom skušala (f»r k;i(i ali vsaj zabrisati nicn obstoj."22 Naveden, zakon jc tudi določal temeljne pristojnosti bana kol najvišjega državnega organa nzirkima predstavnika kraljevske vlade v hano-7'ni< k ga j c i meno va i kralj na predlog ministra za notranje zadeve ob soglasju picdscdnika mini-sirskega s.'eta. Najvišjo politično in občo uprav Ki oblast2-1 je izvajal s pomočjo vseh podrejenih uradov nhče uprave oziroma politično upravni h in j;trakovnih uradnikov ter pomožnega osebja. Nadziral jc vsa nižja javna ob lasi v a in organe, 'Cšcval pritožbe na njihove upravne akte, iz svoje JjPMojniOJ pa jc lahko izdajal naredbe in odločbe Svoje naloge na gospodarskem, socialnem lf1 kultiirnoprosvetncin področju ter glede javne yarnosli jc opravljal pod vrhovnim nadzorstvom ■n po naredbah resornih ministrstev, neposredno j", hil vezan na iiiini.strstvo za notranje zadeve, ■kii i jc dovoljeval tudi ustanavljanje okiožnih jnsp(PktoratW kot pomožnih bano^ih organov. V 'lavski banovini jc lak organ deloval v Miri ™ru /a štajerske .'¡reze od ,>4.ok;obra 1929 do '"»red ¡932 S prehodnimi odredbami |navc-(lc icgfl z,ikona jc hil ukinjen Zakon o oblastni irj sreski samoupravi z. dne 2(i. aprila 1922. nini strslvo za notninjc zadeve pa jc dobilo nalogo, da v dven mesecih organizira delovanje banskih P™' Nato je bil 9. oktobra spiemenjen in! 'polnjen iakou d notranji upravi, v katerem jc nilnia njilSjc imovme, ianovnlsk1 proračun jc ¡J^i pripraviti ban s strokovnimi referenti, pntrjcval ga jc mi 2|) ■>Wh tu lis; kraljevske hanske jprave ilravskc h.innvine (tU. 51 nilTpt 53. H), vi 1IJ11, /ak:m it. B'J Oravski hi.nnvini sn 'll tklili JBivii in K.i/kri/je Icrnhčinr. Ratlalnviči, ixl"/cli j, n.inb ¡nt Osilnita, Tr.nvii ,n Dr^a. ■ P'^ni prcylcil itnivskc h.-innvinc Glavni slalislifni pi «laiki, 'Pni «i h j ),,„[„., ¡n c|kvcn;| 1cf imenik krajev pn 22 ,n|u l .julij« |iJ3'j, Ljubljana l'J3'J, sir. 1. 23 ' Crtil-i V||l;in. I'ravna /¿-ixlnvina Slnvcniev, til. i/il, ste 41H. ;l Jl'nivl je /:>jcin,il,i "vse pnslc r:i/rn nnih, l i so ilixleljcna ['iis(i)jnns( MiilHf, lin.im.nih in vi>];ikih nblnsiev in kjer 'u nc, n.islnpa kiti nnsilcc nlilasci, ampak It* pniljclnrk." u L«IV 1 li.ig.iMj, Uprava ilravskc lianiivinc. ci(. i/il., Mr. i). up-'»Ul. J()■), N 10. mv /akonil.417. nister za finance, nadzor nad njegovim izvajanjem pa jc opravijala glavna kontrola. Oblastni komisarji so morali /a prenos dotedanje oblastne imovine, podjetij in nstanov izvršiti inventuro, do konca leta 1929 pa so bile banovine dolžne prevzeli tudi imovino sreskih samouprav. Za lažji prehod na novo financiianjc je uredba ludi podaljšala veljavnost oblastnih proračunov za leto fU9 za tri mesccc. Za uspešnejše upravljanje dotedanjih zadev oblastnih samouprav pa jc uredba tndi priporočila banom, da v čiinvcčji incri do kunca leta 1929 zaposlijo uslužbenec dotcdaniih samoupravnih uradov, Zakon o banski upravi jc podrobno določil organiziranost hanske jpnivc .n njeno razdelitev n,*i oddelke, odseke in razdelke (referate) ter vsa-kemi' podiobno določil pristojnosti- prav tako ludi pomočniku bana, načelnikom oddelkov m šcfoir odsekov, vse višje uradnike pa jc ime noval kralj. Pod roh nc je razčlenil tudi bsnovc pristojnosti glede ha no vi nekega proračuna in gospodarstva, lorej glede hanovinskega področja njegovega delovanja za zadeve in zavode, ki so d >0''j preicžno sodili v pristojnost oblastnih samouprav. Banovina jc Ril« glede hanovinskega področja pravna oseba in k nI tako jo je tudi prcdstavlj.il ban. Imel je nalogo, da upravlja ba-novir.sko premoženje po načelu rentabilnosti, za pokrivanje izdatkov za hanovinsko pod ločje pa «i sc smele pobirati različne dokladc, pristojbine in samostojni davki ter uporab;li dohodke od hanovinskin podjetij, banovinsk1 proračun jc scsiavljal ban, potrjena' pa ga jc minister za finaner. Ban pa jc smel na rsnnv. potrjenega hanovinskega proračuna ustanavlja'i in podpirali zavode in ustanove ter financirati različne zadc ve pomembne za razvoj -n napredek hnnovine. lian je lahko izdajal ludipravihiikc za poslovanje zavodov in ustanov hanovinskega področja ter odredbe o upravljanju imcr/inc občin in banovine, vendar je moral za to dobili odobritev ministri; za notranje zadeve o/iroma resornih mi nislrslcv. Na lern incstn naj omenimo, dr jc ban ludi za zadeve hanske obče uprr.vc pripravljal predlog višine sredstev iz državnega p/oračnna, k. .''.o bil* potrebna za izvajanje teh nalog in za ztdeve, ki jih banovina ni mogla pokril iz lastnih srcds'cv. Poudarimo naj. da so si osrednje ohlrsti, tndi preko nadzora glavne tontiolc, pridržale vse i,d ločujoče pravice ori določanji, niolnc osnove za dolovanic hansk-- uprave tako i)i i/, ilnjcvanji: nalog obče uprave kot posebnih b mov&kiH nalog na ekor,omskem, gradbenem, socialnem, zdravstvenem, kiilturnem m šolskem drocjn. Ob sklepu pa naj pcmdi.-imo, ua je zakon o banski upravi določal ludi ustanovitev hfnskega svela kol hanovega pesvelov Incgn organi njegova sestava pa je bi a določena s snrc'mcmM in dopolnitvijo navedenega zakona 24 ,iare^ 1930. V br.nskein svetu so inom i biti s r UL OH, it- 112, ti. II. 1922, urcilba Si 447 46 Članki in ra/prave arhivi xix 1996 občine in posebej nekatere mestne občine kot samoupravne enote že kmalu tudi zakonsko urejena. Nova zakona o občinah in izvedb;- komasacije Režim Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije ozirema Jugoslovanske nacionalne stranke fJNS) je z Zakonom o ohčinah z dne 14. marca 193334 in z Zakonom o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 15 ki sla celovito urejala problematiko organiziranosti ohčin, pogoje za njihovo oblikovanje, način volitev občinskih organov, njihove pristojnosti na področju samouprave in pri izvajanju nalog obče uprave ter obbk nadzora državne uprave nad njihovimi de lov a njem zasledoval več ciljev: poenotenje organiziranosti in pristojnosti občin na vsem državnem ozemlju, oblikovanje velikih občin, ki hod o s svojimi dohodki :;por,obnc izvajali številne na loge za gospodarski, socialni in kulUirnopro-tvetnj napredek občine in hkrati z. uobro organizirano občinsko upravo tudi vse prenesene naiogc obče uprave, preko volilnega sistema pa zagotoviti svoj vnliv v občinah lud potem, ko bedo imenovane občinske funcionarje zamenja!] voljeni, skratka izvedba Zakona o občinah naj ni bila "tudi viden izraz notranje konsolidacije di zave" in nanjo je "navezoval tudi poseben političen) interes.Ob lem nai poudarimo, da je bj ohcine na Sle venskem pa je bila značilna velika razdrobljenost, ki je izvirala sc iz zadnjjh desetletij 19. slolclja,37 in glede na nove pogoji je bila pu-ircbr.a njihova radikalna komasaciji. Velike poli-ličnc poslediec za Slovenijo pa so imele «ločila c načinu volitev občinskih odborov, k. so imeli glede na število prebivalcev od 18 do največ 36 ndhornikov v občinah z nad 8000 prcbiv;ilci. Vo lilni red je lako kot za volitve poslancev določal *4 SL Dli 5t. .15 29. 4. 1939, /jifc«n it. 229 35 SL DH, St. 67, 22 K. J934, niknn it. 531). ' Jo/c Žontar, Obilne na kranjskem obniočju ilo leta 194;, Kranjski/.bornik 199(1 str 212 Na Kranjskem je biln konce 19. stoletja kar 355 občin s povprečno okoli J5T0 prebivalecv, na Štajerskem pa jih jc biln nknli 550. javno glasovanje in priviligiranje najmočnejše kandidatne liste, ki jc avtomatično dobila dve tretjim odborniškib mest, enakopravno pa jc nato z. morehitnimi drugimi kandidatnimi listami sodelovala sc pri delitvi preostalih odborniških iruindatov. Liberalni tabor .1NS v Dravski banovini, ki jc bil po dejanski moči v manjšini, jc nato režimski položaj, j;wno glasovanje sestavo volilnih odborov iz njegovih privrženeev in druga sredstva izrabil na občinskih volitvah 2,5. oktobra 1933 za prevzem velike večine slovenskih občin v svoje roke.3* Zakon jc določal, daje nosilce /may» nlne liste predsednik oočinskega odbora kit sklepaiočega in nadzornega orgara. Predsednik občine pa jc vodil tudi občinsko upravo, sestavljeno iz največ peli h članov z naj močne j kandidatne lisic, imela pa je nalogo, da nepejredno upravlja občinsko imovino, sc;,lavi predlog abčinsjjcga proračuna in pripravlja sklepe ka občinski od nor, nadzoruje poslovanje oh činsKil, ustanov in podjetij ler izreka ka/.ni za prekrške s nouročja občinske pristojnosti, Poglavitni: naloga prcdscdniiai občine kot njene ga predstavnika v vseh zadevah pa jc bilo iz^ajanic sklepov občinskega odbora in uprave let sk'h za uspešno opravljanje vseh občinskih nalog. Zakon je podrobne, določil naloge občine pri skrbi za gospodarski, -oeialni m kulturni napredek menega /imoe/i in pri opravljanju nalog krajevne policije. Tako je morala upravljali občinsko mu vi no, skl epali o ohčinskem proračunu, občinskih davkih in drugih finančnih zadevah uslanavdaii občinska podiclja, skrbeti za zadeve' s pedročja prometa, zlasti graditi in vzdrževati ccstc ter druge komunalne objekte, podpirati socialni ogrožene občane jn dobrodelne istanovc, skrbeti za zdravstvene zadeve tudi za prcikrbo z. zdravo pitno vode, za sLinovanjsko grSlnjo ler z« razvo telesnokul turni h in humanitarnih dru štev. po:;pci evah narodno gospodarstvo z ustanavljanjem in podpiranjem različnih kmetijskih zadrug :n hranilnic, z. ukrepi za izboljšanje k nt tijskc, živinorejske in vinogradniške pro,z,vod-jc z. melioracijami in regulacijami hudournikov ustvariati pa jc morala tudi pogoje za širici i.i pospeševanje Ijucske prosvcuc z gradnjo šol ustanavljanje knjižnjic in prosvctr..|i društev' organ,znanjem tečajev in predavanj Na nodioč' ju krajevne policije jc morala občina skrbet: za jt-v no varnost in red, za nadziranje oh atovan« £o.sun J;in 'okalov in tujcev, za zatiran, nalezli 'ih bolezni t higienske zadeve, za pron ;tno arnost, za izdajanj, gradbenih dovoljenj n p Jljskd policijo, sodelovati pa jc bila dolžna tudi nn iv.viijanji drugih zadev obče uprave i , so jil zakonsk, predpisi naložili ohčinam Občmski )d 3K j" v Dr; ai r "Kivini prevzela upravljanje 2 občinah n i /mahali p, ,ricn,: prepnv ^ane Slnvcnskc lju. I'J33. Urcilha ;t. 4W. "" Ohiinrr iMMdtc hanevme v leiih 19.13-1937 1'rvjOcd i/prc menil., i/.vjScnih s kniiia\a<-ijn iihfin v leiih 1933-1937 Ljub- ljana 19.37, uvikI, Mr. 1; pregleda vseh krajevnih spr-memh ,\e viili, ila jc hi In v eni) miv»i občinu /dnj/cnih veliko Ilcvilo intiHh iihim, v primera nbčine Apafi ,ipr, 14 dnljilanjih malih nliin. hi^ainc/nc nbiinc v hrihm-.vkili predelih, ki sn hilt sicer pn dh«t*u velike, pj lu
  • l»,;i. 2>). 11.4. l'J34,j;t. 23Sin23(i. 54 Članki in razprave ARHIVI XIX Id'x, skimi uredbami jc bila sklenjena prva komasacijska ¡'aza, v kaleri seje število občin zmanjšalo od 1069 na 377; ".skoro vse male občine so bile ukinjene, velike pregrupjrane, nekatere tudi raz-družene. Vse občine so dobile svoj stalen .sedež, mnoge tudi novo ime.., Ta obsežna in z vso naglico izvršena komasacija jc močno razburila dotlej mi no in ustaljeno življenje naših občin."44 Nova faza v procesu komasacij se jc nato začela sred1 leta 1935, ko jc v osrednjo vlado in nato v režimsko stranko Jugoslovansko radikalno zajcdnico vstopila tudi prepovedana .Slovenska ljudska stranka. Njen voditelj dr. Anton Korošec ic prevzel resor notranjega ministra, zadnjega bana Dravske hanovinc iz vrst JNS dr. Dinka Puca pa jc tedaj zjurwnjal dr. Marko Natlačen. Nova oblastna struktura jc zahtevala od sreskih načelnikov, da prisluhnejo zahtevam občanov, to pot seveda \A vrst slovenskega dela JkZ. glede preureditve občin in izoblikujejo nove predloge sprememb. Na temelju ljudskih glasovanj, podpi-sovalnih akeij in stališč občinsk h odborov jc začelo kranevo nam est ni.št vo izdajati številne odločbe o spremembah ozemlja, 'men m scucžcv ohčin. Vzporedno so potekale v letih 1936/^7 nove oheinske volitve, ki so prinesle absolutno zmago privržencem nekdanje SLS. Končno pa jc vlada v finr.nčncm zakonu 1937/3S"15 dobila pooh lastilo, da dolgotrajni komasacijski proces pospešeno zaključi, kajti uviruj jc normalno poslovanje občin. Tako jc kraljevo namestništvo 1 scplcmh:al937 izvedlo s svojo cxiloebo še zadnje velike komasacijske spremembe.46 Po oklepu komasacije je bilo v Slovcnij 407 občin, med njimi štiri mestne, od katerih so se vse. razeri m;iri borske tudi ozemeljsko razširile.47 Ob radikalnih spremembah na občinsk. ravni pa jc pri preureditvi okrajev - siczov prišlo do sprememb le leta 1936, ko jc bila src ska ekspozitura v Škofji Lok preosnovana v sresko načelstvo ozi roma ustanovljen samostojni okraj, hkral pa je bil ukinjen okraj Metlika, tako daje bilo število teh upravnih območij v Dravski banovini nespre menjeno, in sicer jih jc bilo 25.4f< Ob sklepu naj poudarimo, da sla zakona o občinah in mestnih občinah pomeben mejnik v oblikovanju in delovanju občin na Slovenskem, nove podeželske ob-;inc pa so ne glede na raz- Glcj up. 41. 44 Zl.isli pn mbnnvltvi parlamentarnega J.ivljenja, liclmi p;i ?e v dvajsetih letih mi pnslali /načilmiM /akinmlaje finančni /aknm. Ti vsiikulelni uvinlni /aknni k piniaCunu mi s str Vilmini ilnliičili uiejali tudi spremembe veljavne /aknnmlajc ali urejali niivn /akiinnilajnii priiLilematikii ter dajali piisebna pooblasula pnsame/.nin, ministnmi /a urejanje la/ličnih /adev i/ njihiivega icsnrj.i 4fi SLDB, 5l. S. \(t, 10. 11)37, it. 531 47 Glej up. 41. Za slanje niganixiraniisli na piidntčju „bčinske, srcskc in baltske uptave naj iipivirimn .se na n.-iMeilnja dela: Lefcitfikll ilrav sike bannvint, Ljubljana l'J37 in Splnšni prryleil ilmvske bantt-vine. Ljubljana 1'J.VJ. lične ob Like nezadovoljstva prebivalstva in napake lahko uspešneje reševaie svoje naloge pri samoupravnem urejanju občinskih gospodarskih, socialnih ,n kulturnoprosvetnih zadev in naloge obcc i.piave, kot dotc.dr.nie ohčinc, med katerimi so mele nekatere ludi le slo prebivalcev. Nujno in koristr ) komasacijo občin pa sla oba 'kidajoča režima spoli tizjrala. Znjriinosti dehminju brniškemu sveti- in prizadevanju /¡i povečanje njegovih pristojnosti V skladu z Zakonom o bansKi upravi je minister za notra ije zadeve in predsednik vk:de Petar Zivkovič 3. junija 1930 izdal "Pravilnik o organizaciji in deh banskib svetov, '4'J mesce dni k:: sneje qji jc na hanov predlog imenoval šc 40 članov banskegii sveta Dravske banovine po kri tcrijii, da so bi!i \ njem s svojim predsla' nikom zastopani vsi srezi, število zastopnikov posamez nin mest p« je bilo odvisno od števila prehi «ilcev 1() Ministrski pravilnik jc v svojih določilih o nalogah uanskega sveta podrohi.o opre delil njegovo zgolj posvetovalno liH^ijn Po-'ki v itn, naloga hanskih svetov je bila da i a nje pripomb in mneni k "nanovemn predlogu proračuna glede gospodarskih- sesalnih in k-iltnrnop-o-svetmh dejavnosti ii ustanov, z. vidika potreb srezov in mc.it, ki so jih zastopali, pa tudi .širše za vse območje banovine, niso r»a smeli o banovin skem poračunu sklepati. Ban jc njihove pred loge glede ukrepov z.a napredek kmetijstva delovanja različnih kmetijskih in živinorejskih usta nov Kmetijskega šok Iva upravljanja nedržavnih gozdov, vzdrževanja in nsUm.;, 'l|aii|a banovin-skih zdravstvenih m socialnih ustapov vzdržc vama in gradenj cestnega 111 železniškega omrežja ter drugih komunalnih objektov, posebej tudi sol,;kih poslopij, razvoja :;lroKovnega šolstva ter podpiranja delovala Sokola, kuhurnoposvctniii in hnmar^aiBh društev po |yKmi presoji la iko jiposlcval giede na nujnost in lir-men: zmo--Ijivosli banovino pri sestavi banovinsk^ga prora-ci na ki je hi, nato c-dvisen ,šc od potiditvc ministra za lrnanec Toda lo pravico so lahko izra- 4<; 50 01 111 2\ " imurclbašl. 1(15 Zakun n tiliicm 44|havncHi viisinpku (pr vedel in priredi ,lr. Ku,l.„. ,n,l„Jk n ' Wski "I"Jvi ''tilnik i „rt-ani/.adji in ,1 I a, .1 -svclnv, I. j ubij,m a 1931, str. 127-13' SL I'll, St. 15, 31) 7. vm, hIliMjb.'i ii. 75; itevili, čL,n„v han--s^a sv ,.-, jc nam d, leta IIMI ,|e,|c ; (|„ .n m,al,v .e iplc £n,ba m prcbiv;,|L-ev inesi „a m v„ 25 Pi.dsta nik, v s v in ,ucs' Murtkeiji, ],-,n.skib .svetniki '. v Irnlesettb lelib „pravljalt, 141 nseb. dinisle /„ f lt--lnjl , 41. Ljubljana I UHO, Mi . 21-27. arhivi xix 1996 * lankt in ra/prave 49 bili le na .sejali banskega sveta, siecr sc pa niso smeli vmešavali v delovanje banovinskih oblasti, niti vplivati na njihove odločitve prav tako pa jim je bilo tudi prepovedano posredovanje pri njih. Banski svet se je na redno zasedanje sestajal le enkrat na leto ob proračunski razpravi in je smelo majati največ 15 dni., njegovi eJani pa so sc ga moraii obvezno udeleževati. Scjr banskega sveta je vodil ban, ki je lahko tudi tnptjil pravico banskih svetnikov do razprave. Ban pa je po pooblastilu ministra za notranje zadeve lahko za reševanje posebnih, zlasti finančnih zadev, skliceval banski svet tudi na izredna zasedanja, ki pa so sinila trajati do pet dni. Te že tako skrajno omejen t: pristoinosti banskega sveta jc Petar Živkovič pred njegovim prvim zasedanjem s posebno okrožnico še omejil. Pn;po"cdal mu je predhodne načelne razprave o proračunu in dovolil razpravo le o posameznih proračunskih postavkah. Banski svet Dravske banovine sc je sestal na prvem zasedanju 20. januarja 193i in s tem jc začel delovali banov poglavitni posvetovalni organ,, ki jc bilo edino mesto za širše izražanje mnenj o nekaterih socialnoekonomskih m kultrnoprosvetnih zadevah, pomembnih za slovenski razvoj in napredek V skladi1 z navodili so banski svetniki na prvem zasedanju razpravljali o banovinskem proračunu za leto 1931/??' in siecr po postavkah za posamezne oddelke banske uprave oziroma področjf. njihovega delovanja. Ob .sklepu zasedama njegovi predlogi tudi /aradi omejitve dohodkov ob začetku velike gospodarske krize n:so mogl' biti nato nstrez.no upoštevani v banovinskem pro računu, je predstvanik banskih svetnikov sicer izrazil zadovoljstvo, da so sc zastopniki Kranjske, Štajerske ir, Prckmurja prvi£ zhrali skupaj, toda poudaril jc tudi željo, da bi sc decentralizacija uprave izvedla v čim večji meri Oktroirana ustava jc nato z določili o uvedbi samouprave na ba no vinski ravni ustvaril;: upanje, da sc bodo obnovile razmere iz obdobja uspešnega delovanja oblastnih samouprav la Slovenskem. Ustava jc sicer pnstojnosti Jžvotje nega banovinskega sveta in banovinskega odbora kol njegovega izvršilnega organa v primnjavi^ z oblastnimi samoupravnimi Organi nekoliko zožila, zlasti s predhodno odobritvijo Državnega s ve la za vse njegove uredbe, toda v primerjavi z ban.skimi sve'.i bi pomenil začetek delovanj; ba-novinske .samouprave velik napredek T da kljub obJjubam nekaterih vlad vse tlo len 1941 nobena ni predložila Narodnemu predslavnistvj predloga zakona o organizaciji in pristojnostih banovinskih samoupravnili teles, k, bi bil pugoj 51 Gradivo o prvem /as«l;nju lanskega sveta od 20, <'" 7» I I« I jc v fondu liamkega s vela Dr.ivskc banovine (HS) v fav:. I v Arhivu Knpublile Slovenije (AS). ■dejavni >li barskega svela in pri/ailevanj /a ra/širilev njc^i ivih pri si i ijntisli ilajojn zapisniki njegovih II rednih in dveh i/rcilnih /ascilanj / uslre/nin: gradivnni v Ki laseiklih liinda US v A.S; v pregledni nbliki sla In prnblc nialikn osvcllila Vladimir Knlnša v n. ti. v poglavju Organizacija in delovanje banskega svela, sir. 7-17 in M Slip-liivsck v razpravi, navedeni v up. 3 SL i». 70, 2. 9. Hrankn 1'clrjnovič, Momfilo ZcLevid1. n. il.L sir 514-516 Gj.špcr Sllllil, Osnulek uredbe o banovini Sloveniji i/ Icla 1939, Arhivi XVlt- 1994, šl. 1-2, sir. 1IX-!I'J. Andrej Oosar Humi vini .Slovenija, Ljubljana 1940. večina se jc ves čas obstoja prve jugoslovanske države zavzemala za avtonomislično-tcdcralivni položaj Slovenije v njej, uspehi pa po drugi jugoslovanski ustavi niso bili niti tolikšni kot po v dovdanski ustavi, ko jc centralizem vsaj za kratek čas omililo delovanje oblastnih samouprav. Ti,ko je slovenska organizacija JRZ uspehi v drug polovici tridesetih let v "določeni meri le "neformalno ohranjati avtonomno slovensko oblast, "fi ZUSAMMENFASSUNG STAATSORDNUNGEN tN 'it.OWt; NIEN im RaHMITN OES ERSTEN JUGOSLAWISCHEN .STAATES tN DI:N JAItkE:N i9?9-1941 Parallel /.nr Umhcncnnnrii; des Staates in Königreich Jngoslaw en legii König Alexander hcrcils im crsien Jahr seiner Diklnliir den Orgi.iis;iiiiinsriihmcn und ilic Zu siäridi^kc 1 der allgemeinen Vcrwatinngsemhcilcn, der sog. "Gehiele" (nhl isivh) des cr.sicn (Kreis ) und des z.weilcn (Banschafis ) Grades fiir die gun/e Pcriailc iter dreißiger Jahre fest, imd zwar durch die Gcsclze ¡¡her die inrere Vcrwsitiung, ¡¡her die Anriciliing des Staates in nci'c Vcrwalinngscinheiien (Banschafier) und llher über die B an.schafisverwa Illing. In Slowenien wnrile die Vereinigung des l.jiibtjaiiacr und Marihnrer Gchxls zur Dmihnnschafl mi ZurricdcnhciT aufgenommen, Enlliiiiscliimg rief jc«Ji>cJi di(. Abschaffimg der Gchiclssclhsivcrwatiniig hervor. Die oklroyieric h/.w. Scplcmbcr Verfassung des Jahre. t93i hee"dcie /.w;,r Jie Periode iter reinen Künig.sctikiainr. doch der wieder, in geführte Pariamenlarismiis war eher eine Ti iIschling, wahrend die Verfassiiiigshcslimmiingen iiher clL Banschaflssclhsivciwa Illing spiiler mein angewendet wnrder So blieb der Bansrhaflsrat der Dranharseliafi die ganze Zeil {t93l "Mt) nur ein Ucrauingsorgau des Bans, in der Praxi:, wnr er irolz. eter formutrcchll'ehcii t:. n ¡.chränkiingen danim bemilhl. seinen Znsiiiiidigkcils hereich zu erweitern. Vor allem in der /.weilen HiiMie der dreii(:",er Jahre Icistclc ci einen Beitrag zum wirtschaftlichen, sn/.iaien und knliiiretlcn l;i. rischrid Slti weniens. Den starken Sloweninnen niiliinoiiiisiisch. föderal iven Kräften gelang es nicli EiJe iter dreißiger J;ilirc nicht ,einc slowenische Uanschafi mit weilen legi.slaliven i 'd cxckiiliveii Ziistiiiidigkeilen zu erzwingen.' In den Gcmcindegajcijcn an-, dem Jahre 1933/34 wnnlcn mich die OMiiiidi^kcücn der t.and- imd Sladlgemcindeii im Itcreieh der Solhsiverwal'iing imd dcr Mtgcmeincn Verwalinr fcsi-clegi, sie hildcun aber mich eine Grundlage fir e nc r^Jikaie Konimassnlion der Gemeinden in Slowenien So erfuhren in Z-Jiranm 1929-1941 itlc BehürdciiinUaii/cn in Stiiwciiien Veränderungen. 57 Dr. 1ank,. I*¿k rlin Ivanie, O.aninsvojitev Slnvenijc Ljubljana 1996. sir. I 14. Aktiiv[ xix iy% - Janki in razprave 51 .SUMMARY T1IIL ADMINISTRATIVE DIVISIONS IN fcWI'.SlMviLWIL 1'ART OF YUGOSLAVIA RLTWEEN 929 AND 1941 Already in the first yc;ir of his dietatorsnip in V\2'), king Alexander changed the mime of his country into the Kinj: new ad mini strati vc anils, callcd hanovinas, hy means nf new laws nn inicrnul administration, W;ih the laws mi tli c adinini.siniii vc ;iiulmriiy of the bans (tian a governor nf tlic baiuwiii;:) administration, the king also defined the urbanisation and jurisdiction of the first level (local) and the sccoml level (banovina) authorities' for ihc entire 1930s, The merging nf the authorities of Ljubljana and Marihor nncter Ihc jurisdiction of the Dra-ska Banovina was welt rceeivril in Slovenia, However, the Slovenes were disappointed by ihc ahalisluncnt of their antoncmy. 'Hie constiiiitnn imposed by the ki.ig in 1W1 (known as the September Consu union), ended the period of open dictatorship, hut the re ncvtcit parliamentary sysicm was more of a sham than a dcinoency und the constitutional dc-rccs nn autonomy of ihc banavinas were never implemented. Throughout the pcnod 1931 -1941, ihc Ban's Council of the Dravska ttanovina rcntalvicd only an advisory officc of the bap However, despite the rcstriclions ,,npo«rd upon it by ihc legislature, ii strived to cxicnd its powers. Particularly in the second half of the 1930s- it conirihiued in the cco.iom.c, ,>eia! nnd cnlliiral development of Slovenia. Despite the siro.ig aiitonomistic and ledcralisiic movement, the Slovenes failed to gain ihcir own "H^novina Slovenia" and the wide legislaa've and executive powers ihey had repeatedly requested, even at the cud of the thirties Willi ihc l;iws nn municipalities passed in 1933/34, the power of rural and urban municipalities were established in ihc fields of alitor omy and general ¡idmi-'slrali in. These laws- were also the basis f(.r ihc radical merging of individual properties within ihc municipalities ir Slovenia which Dccurrcd daring lb s lime. Thus all levels of aiilhorily underwent cnnsidcrnhlc changes in Slovenia in the period between 1929 ana 1941, , i ' 1 ■ jk 1 £ , Jmmr 'if, '■'«v f-.>>t"m.j-,. piiW ,.J*fl 'hn'vVil .liftl iift5£'l(tihinlin^:»,i£$Sr> |ttri,wM flirri B. J'.'^J^rtrt^'i riiu«J,/>u Triilwrli *!;tii »jfl i>rr LV1 -i"«™ fit-' tj/ i n WE 'p* Vi'i.-.rm ■»■-■■■ ■jVvnrtrt uU 7. ri'iHrti... ftJriSi-Lw^N ¡¡jjiii Ii. .'II SiyctPn'JIillrT^'cfiT ■ ! i 21.1 >;t i ,1111 n ft Jjrffi,-¿.i r , il ', _ .klflpmt. •li'iW^.hifl ^M ifvj-nlf.^i-ri ,iiifitrf5i likamm grbom m pečatom, Arluv R-pubHke Slovenije. Ljubljana VJiitka plemiških diplonu 77 725