List 42. 6 ar brtniške Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr in Tečaj XXVIII. aro V L pošilj po pošti pa leto 4 gld. 20 kr pol leta 1 glđ. 80 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den četrt leta 90 kr r Ljubljani v sredo 19. oktobra 1870. Gospodarske stvari. Zareja novih gozđov po uiuetni setvi. (Dalje.) 8. setvi. Ko smo že govorili, kar je treba za setev, bomo se kako mora setev sama vravnana biti. Predno se v Oť , JLUUi« OL w T UUUÍW » X Mlf 11UIUUI * . vuuv to spustimo, imejmo prvo glavne točke pred očmi y m sicer e hočemo veliko planjavo s semenom nasejati, moramo jo pred setvijo v več manjih razdeliti in tudi seme se naj po prostorih razdeli Ljudj y ki sej ej o, morajo paziti, da povsod enaka mera semena pride Ce ne pazijo na to, bomo po enih mestih imeli pre-gosto setev, po eni pa preredko, to bomo pa zapazili, ko bo že nam semena^primanj kalo in si že več pomagati ne bomo mogli. Ce vidi sejavec, da mu bo semena zmanjkovalo, naj ga redkeje, če bi mu ga pa ostaj alo, naj ga gostej seje Bodi eno ali drugo, imeli bomo nepravilen gozd Razdelitev semena in planj je tedaj potrebno y po sebno če hočemo setev v razore ali na posamesne od-delke izpeljavati. Ako pa planjave nočemo razdeliti, razdelimo vsaj seme v dva delà in posej mo en del po dolgem, drugi del pa počez. Ce zmanj ka pri prvi setvi naj se ga še nekoliko privzame, in počez naj semena se bolj redko seje; če pa ostane pri prvi setvi, ga po sejmo bolj gosto na počez. Ce bi na kakošne prostore po dolžini ne padlo seme, bomo gotovo v počesni setvi dosegl Pr vseh setvah mora kak izurjen člověk ali pa gozdar vedno pričujoč biti, da vkrade ali pa s samopridnostj pazi na seme, da se ne skrij Gozdar mora setvini prostor elej adnj zapustiti in dobro paziti, da se vsi prostori zakrijejo in da se mu iz hudobije kaj semena ne pokvari, kajti potem bi bil njegov trud zastonj. A. čisti setvi. *) Kako se želod seje ? Ako je oddelek y Želod sejati, /je uuuw«u, otjiiiv» aviuu * nuu vxj vu v , J/J.V-- UžtglU SpUU lUtV, UČI OLU U V OlćAIiU V IVI uasu ili &ft orajmo oddelek tako, da bodo razori blizo vkup in ne malo semena velike planjave nasejati. Tudi lahko » globoki. Povlecimo potem počez, in sicer toliko zemlja popolnoma že obdelan hočemo jeseni ali spomlad sejmo želod đelj pre je enako razdeljen. Pri namešanih setvah se pa mora želod za plugom sejati, če hočemo potem se eno vrsto gozdnega drevja, ki pa nesme vfrišno preorano zemljo priti , vsejati. Med take setve se tudi „V rz poseva, kjer je dobra , da dobimo seme zemlja; to je velik pripomoček, ne temuč tudi zato, ker rž želodu senco delà. Mora se pa > varno požeti in gledati, da se mladi hrastiči ne pokon cajo. sej ali Na ta način so se že veliki gozdni oddelki na y m ljudje so y ako se jim je dovolilo rž vsejati, zastonj dělali. Večkrat mnogo družin rešiío velikih stisk. da tako smejo ravnanj e eč sto oralov se je že na ta način posejalo, pa gozdnemu lastniku ni nič stroškov prizadjalo. želodom Hočemo na obdelanem kraji le posamesne plazi % nasejati, da se seme in stroški prihranijo. na -----„—-----—7 — ----— —r1 «xi.jv, UM pravimo, kolikor nam je drago, razore enôga od dru zega in jih precej za plugom nasej mo tako, da na vsak čevelj 5 do 6 želodov pride. V zadnji razor, kteri od- prt ostane, vsejmo tako seme y ki ne potřebuje toliko pokrivala in ga z grabljami zagrabimo. Tudi brazde z grabljami nekoliko na drobno razbrskajmo. Ce je zemlja takih lastnosti da er. umxiijc* laam iooiuuou , ua pri OTaUJl VQ like kepe nastanejo, ki se ne dajo raztrgati z brano t naj se zemlja na posamesnih krajih prekoplje (kakor je bilo že povedano). Ko je to končano, vsejmo želod* ki ga v tem slučaji manj rabimo in ga pokrijmo z zemljo, ki jo imamo na levi strani; na desni strani na zočo travo pa pustimo ležati y da segnjije, da potem zopet ne^zraste in želodu škodovati ne more. e hočemo na posekanih prostorih sejati dobimo več delalcev, vsaki izmed njih mora s sekiro in želodom previđen biti. Postavimo delalce v vrsto, toliko saksebi, kolikor hočemo, da bode želod na gosto rasti mogel. Potem se naredi vsakemu delavcu na vsakem maj h nem prostoru palcev v kvadratu, zemlja se do palce na globoko prerahlja, 3 do va-njo in z rahljo zemljo pokrijejo. želodi se denejo Kedar je to končano, naj se delavci prestopijo in tako ponavljajo, dokler ni cela reč nasejana. če je zemlja povrh tako rahla, da se že s samo sekiro lahko majhne luknje naredé, naredimo jih in v vsako jamico denimo po ali želode in jih pokrijmo. Oboje gré tako naglo spod rok, da smo v stanu v kratkem času in s pade Če y so da šljivi delalci, lahko želod kar za plugom sejejo. Vendar pa delo ni pokrijemo, nič popred končano in enakost se ne doseže tako, kakor če želode pred oranjem posejemo, in pregledamo, ali kakošnim špicastim orodjem 3 palce globoke jamice napravimo, denemo v vsako luknjico en želod in ga # (Dal. prih.) * Taka setev je zarad tega priporoČila vredna tam, kjer sa Čista setev se imenuje tista, pri kteri samo ene sorte seme divji prešiči, jazbeci in misi ; tù želoda tako lahko najti ne morejo. sejemo Pis Pis Stelja gozdih. Besedice našim gospodarjem v jesenskem času Pruska vlada je dala bukvice (Waldstreu. a. Potegnimo si črto skozi Berolin na sever in na jug skozi oba pola ali tečaja, in hodimo ob njej, ^ bodemo zapazovali, da imajo povsodi enako na uri Frank- razen da naši antipodi, to ftfcrt ljiivo je gozdom (borštom), ako se listje iz njih tako na onstranskej poluti } Oder) spisati, v kterih dokazuje, kako škod- zemlje stanujoči ljudjé imajo razloček za 12 ur. Takova Črta se imenuje merid ali polutnik p na iztoku Lene pa celó 6Yo popoludne, in na Beringovej cesti 11 ura po noči Kolik razloček (Konec prihodnj • • v uire niso mogle naravnati, ker ni bilo telegrafa. bolske stvari. protegne v enem dnevu tako daleč, da se že dokaj po- ztná razloček med urami, vzlasti ker se lahko naznanja s telegrafom, kedaj je pravi poiudan. Nacrt » Med Berolinom in Dancigom na priliko Je 67.1 kako naj bi si naše šole osnovale inventare to moilje; parovoz pridirja v 11 urah 3 min. Ali danciška je, zaznamke za vpisovanje svoje stalne lastniue. __Slavni deželni odbor kranjski je letos obdaroval ure in 31 minut naprej, dospeš v Kônigsberg, mnogo šol naše domovine s sprelepim vrtnarskim orod- v jem, in je zraven zaukazal, naj se te reči vpišejo v uira je za 21 min. hitreja kot berolinska. In če se pe se ljješ k;jer so ure že za 28y2 min. hitreje kot berolinske, J v» L K> KJ úlu «w uiiu« xi 111 v>j v^ t Mvivuugav j f j uuu j ju J ^ ûia v^u /jciuaaûai y u a j ou co xuvi y ^AOUJV ▼ Gjumbinah, ki so 102.1 milje od Berolina, so pa ure šolski inventář. Mislim, da tu in tam imajo pri zroti zahodu ali za solncem od Berolina, tedaj pa za- vem spominjati, da nam bi bil kdaj kak ukaz veleval p>azujemo, da grejo ure po teh krajih počasneje podajmo se naših šolah že vpeljane take inventarje, to Je> zaznamke vseh reči, ki so stalna šolska lastnina, akoravno se ne nego to napravo. Tudi jez sem si bil iz lastnega nagiba vr Berolinu. V Kaselnu, kamor dospeš v 10 urah in 16 osnoval šolski inventář že pred kakimi 10 leti; in če * mnnutah, je ura za 15ya minute zadej, kot v Berolinu, vr Kolnu, ki je 85Y2 milje od Berolina, je uraza25l/4 nninut zadej kot v Berolinu; v Aahenu, ki je 98.8 milje o»d Berolina, je pa za 29% minut zadej. Aahen pa Síumbine ste tisti pruski mesti, ki ste si najbolj na- še ne imeli, ter si ga bi ga zlasti pri kaki novejši šoli želijo osnovati, ponudim bratoljubno mlajšim učiteljem načrt za tak zaznamek, ki je za vsako šolo neobhodno potreben. Namen njegov namreč je da puircucij. jL^čtiLieij ujeguv uatuicvy je, u» iz njega raz- vidi vsak učitelj, ki kako službo nastopi, kaj njegova vrskriž v urah, namreč za 1 ure in 4*/2 minute. nova učilnica ima; po tem inventaru pa tudi svo- jemu následníku vsaki odhodivši učenik razkaže mu prepusti. ) kaj moških V Avstriji nad Anižo 736.519. med temi 363.075 373 444 žensk Za inventář, ki je odmenjen za mnogo — morebiti za 50 in še več let, naj se napravi ali vzame precej Na Salcburškem 153.159, med temi 75.217 moških in 77.942 k obširna knjižica; najbolje je, kupiti jo pri bukvo- Na Stajarskem napravi vezu, ki take reči čedno in tudi trdno na tem ni toliko ležeče, veliko pać pa na tem Vendar moških 575.778 žensk mi lij on 137.748, med temi 561.97© da se u Ck VC1X1 lil lUllaU lCACOC; , v lyimu jjck\j ^c* ij a itiu , ua o o xim ijlvi vsaka za šolo na novo pridobljena reč vestno in na- in 174.791 žensk. Na Koroškem 337.694, med temi 162.903 moškili tančno v inventar vpiše. Da pa v teh zapisnih knjigah ali zaznamkah ne bo vse na enem kupu in navskriž, in 243.049 žensk Na Kranjskem 466.334, med tami 223.285 moških naj se razredijo v več oddelkov. Na prvo stran naj se na pr. zapiše naslov: Inventar ske šole. Osnoval in vpeljal leta 18.. Na Primorskem 601.891, med temi 307.191 moških J. in 294.790 žensk Na Tiroiskem in 449.478 žensk. Na Pemskem 5 milij ona 467.841 moških in 885.406, med temi 435.928 moških učenik (župan, duš. pastir Na drugo stran naj pride kazalo sploh dotični osnovatelj) mi 140.156, med temi iiona 672.315 žensk mi Na Moravském 2 miliiona 30.783, med temi 974.126 moških Ako ima telj inventára morebiti pri tem po milijon 56.657 žen9k pisu še kaj posebnega dostaviti, na pr. zakaj dozďaj 269.007 žensk Galicij Na Slezkem 513.352, med temi 244.345 moških se tretj peljan ni bil itd., naj se vpiše to kot vvod na o in po potrebi na nasiednje strani Potem naj pridejo posamesni oddelki, ki se morejo milij 444.016, med temi jona 688.127 moških in 2 milij mili 755.889 žensk zaznamvati s Črkami kam > li y m I IV itd ) ) itd ) i y U * M W AJL4 V/ JL. VJ Vf w ^ V " V f J ali pa s števil- 256.045 žensk V Bukovini 513.404, med temi 257.359 moških in Dalmaciji 468.781, med temi 241.439 moških in te razdelke naj se potem vpisuje na pr pod črko ali številko 227.342 žensk. Na Ogerskem 11 milijonov 180.048, med temi milijonov 586.599 moških in 5 milij. 593.449 žensk. To šolska Usna oprava. Na Hrvaškem in v Siavoniii i mifijon 23.858 naj se zapiše, kolikor je le mogoče, natančno, temi 519.419 moških in 504.439 žensk. med koliko ima šola orodja. Po mojem mnenji spadajo le-sem: šolska katédra ali miza, stoli, knjižne omare predpisne table. ; Na Erdeljskem 2 milijona 122.458, med temi milijon 78.561 moških in 1 milijon 43.897 žensk. y Solsko ucno orodje. Zemeljske oble, računske mašine, vrtnarsko orodje. Pod črko ali številko II. Solske podobŠine. Tu sem naj bi se vpisale na pr. šolska zastava, in 413,691 vojaški granici 1 milijon in 197.187, med temi 606.681 moških in 590.506 Žensk. Po takem je duš: v deželah tak raj Li tave ali v tako imenovani Cislajtaniji skupaj 20 milijonov 420.041, med njimi možkih 10 milijonov 6350, žensk pa 10 milijonov šolske podobšine (table), zemljovidi, Hartingerjeve table in druge enake slike. Dobro bi bilo tudi dostaviti ter ) natančno povedati, ali so na trdi napete. papir y platno itd. v deželah un kraj Litave ali tako imenovani Trans laj tan ij i skupaj pa 14 milijonov 326.364, med ini- Pod črko ali štev. III. njimi moških 7 milijonov 184.579, žensk pa lijonov 141.785. v Solske knjige y ki so njena in sicer vse (razun knjig za revne učence), lastnina. Dobro je, da se na vsako tako knjigo tudi koj na sprednjo stran vpišejo besede: „Lastnina J—ske šole, 18..", Vodnikovem rokopisu. Gosp. dr Jan Bleiwei želi 9 naj bi Matičin* odbor Levstikov spisek o Vodnikovem rokopisu y raz- da se že potem koj na prvi pogled vé, gl v št. 19. „Zvona" y kaj je šolskega, in kaj privatnega spisih o Vodnikovem rokop jasnil tudi po sodnijskih y odbor rad vstreže ter Pod črko ali štev. IV. Solski zaznamki (zapisniki) naznanja to yy y ali tako imenovani preskušenski katalogi. Vpisujejo naj se po naslovu in po letni številki natančno v inventář, da se vé, ali so taki zaznamki pri šoli ali ne, ki bi se čez kaj let za izdavanje kakih spričal ali kaj enacega morebiti utegnili rabiti. *;J fl (Konec prihođnjič.) m Zvonu" št kop 19. je Fr. Levstik o Vodnik e Matičin kolikor tiče njega in nje- priobčil članek, kteremu odbor primoran dati odgovor, _ govo in Matičinega tajnika poslovanje. Tajnikovo poročilo o zgodovini Vodnikoveg y brano o XVII. odborovi skupščini, se pricne z naslednjimi besedami : „Bivši ljubljanski knjigotržec kop Ot Wag Mnogovrstne novice. y t Število prebivalcev v Avstrij 74 gold. 68 kr bil Matici za prodane knjige dolžan Matica maj Ko 1867 Je iz Ljublj ginil y zarubila je Med temi knjigami bil njegovih knjig za oni znesek tudi pozneje zarubljeni (te dve besedici, ki se nahajate v tajnikovem poročilu Lani so šteli prebivalce vseh dežel avstrijskega bili ste v tisku izpuščeni) omenjeni 9 cesarstva in jih zadnji dan lanskega leta (1869.) našteli rokopis, ktereg v vsem skupaj 35 milij —- - - 17 milijonov 797.610 T 943.592, in sicer moških k pa 18 milijonov 145.982 ker imel namen Vodnikov) bil Wagner kupil od M. Kastelca, Vodnikove pesmi na svetio dati* ----J---- ' . % »\J JL\y , £1 O U 9 l\ I^CV X \J UlUlIVliU V X Našteli so jih pa v posamesnih deželah tako Avstriji pod Anižo 1,990.708 moških in 987.164 žensk. y med temi 1,003.544 kraj dr. J vy lili ^ 1 U Cm 1X1 Vv LI y f t v ^V/OULll JL1 U) « f Ta oddelek g. Levstik imenuje laž od konca do ter sirovo napada tajnika A. Lesarj in . Bleiweisa, ki ništa prav v nobeni dotiki bila z rokopisom Vodnikovim, ter o njem splete cei roman * Kdor hoće brati vsa Matičina poročila o odborovih prošnji in notarju g. dr. Rebiču izroči aejah (pričenši s VI. 4. julija 1867. leta in končavši s nastavi na 3, in 17. dan inarcija prodajo, ktero ta XVII. 1. avgusta 1870 80 se do 12. oktobra 1870 in pregledati vse spise ki (Matica je skoro vse zarubljene knjige na očitni dražbi straturi, lahko se prepriča, da je v tem oddelku hranili v Matičini regi- kupila sama in med temi tudi Vodnikov rokopis.) se 10. Dr. Jul. Rebič izroči ve da jako na kratko povedano kar deželni sodniji kupilo za- vu UM jMiAmv uu j/17 w uuauu J aai j u iuwuv>iui * tiuuviu^ odbor mogei vedeti, in je brati zlasti v Matičinih poro- št. 1288.) Matičini rubščine in sicer 39 gold. 14 kr. (12. maircija 1868. čilih o VII. seji 4. julija str. 19. in X 1868 str. 26. 24 sej 16. aprila 11. Deželne sodnije odlok od 14. marcija 1868. f Kedaj kako so bile Wagnerj knjige > ktere s kterim se omenjeni znesek vloží v sodnijsko hrambo. je Matica 9. maja 1867. 1. pri Wagnerji vzela v ročno leta aastavo (Hanpfand) } ) sodnijsko blj 7 in med te 12. Prošnja dr. Tomanova, vložena 9„ julija 1868. da se Matici izroči omenjeni znesek. 13. Odlok deželne sodnije od 14. julija 1808. knjige přišel Vodnikov rokopis, tega tajnik in odbor št. 367/1053, ki se (omissis omittendis) glasi: „Nach- nista mogla vedeti, ker se je ta stvar obravnavala pri dem auf das. deželni sodniji; vedel pa Levstik um 20 fl, erkaufte Manuscript Vod- » dr. Lovro nik's der pens. k. k. Bibliotbekar M. Kasttellitz Eigen Toman in njegova pisarnica, ki je zarad Matič. pravic thumsanspruche erhoben hat, so wird eine do tega rokopisa vodila tožbo satzung auf den 20. Juli d. Tag- ♦ • mit dem Beisatze tem kratkem posnetku o zgodovini Vodnikovega angeordnet, dass M. Kastellitz im Falle seines Ausblei- bens in die angesuchte Erfolglassung obigen Betrages als stillschweigend einwilligend angesehen werden solle". pa tudi ni šlo za to, da bi se ž njim natančen rokopis navod dal odvetniku, kterega je odbor naprosil sodnijski poti iz Levstikovih rok dobi rokop da po ta 14. Zapisnik od 20. julija 1868. namen so se mu izročila v ui i vav/j/io« v U cm A tj^uiuuiu vv* ^v« j uuju lUUUi A • j O l pisma, ki jih hrani v glavnih točkah glasi tako-le: „In Folge št. 6329 } ki se erscheint Matičina registratura ter se mu izročé tudi oni spisi, fur den Herrn Kastellitz dessen Machthaber Herr Fr. ki smo jih 12. t. m. dobili iz dr. Tomanové pisarnice Levstik und bringt in Betreff des verkaiuften Manu- in jih naprošeni po gosp. dr. J. Bleiweisu tu po jiho skriptes Vodnik's vor: vem glavnem obsegu in sicer važnejše v izvirnem jeziku naznanjamo, da se do pičice razjasni ta stvar, tung am 3. Marz 1868 Z. 1288 Ta-le so : Das Manuskript Vodnik's, welches beii der Feilbie- ... verkauft wurde und von der slov. Matica erstanden worden ist, ist Eigen-Dr. Lovro Toman, tadanji predsednik Matice thum des Herrn M. Kastellitz. Er spricht dieses Ei- genthum von der Matica an und will es nôthigen Falls slovenske in odvetnik , vloží tožbo maj« &------------*---------..... ^ pod št. 2437 zoper O. Wagnerja zarad dolžnih 74 gld. gerichtlich geltend machen, wáhrend er aiuf das Ver 1867 leta 68 kr. c. s. c. 1867. knjige s 6% Razsodba c. k. deželne sodnij od št septembra lagsrecht und auf den Meistbot-Erlôs keinen Anspruch erhebt". „Dr. Sajovic als Substitut Dr. Toman's bringt vor: , za prodaj mu izročene, ali pa 74 gold. 68 kr. „Nach der beim Àusschu3se der slov. Matica^ eingeholten obrestmi in 22 gold. 18 kr. sodnijskih stroškov. Information habe ich dem Herrn Kastelli tz zu erwie- 4636, da je O. Wagmer Matici dolžan vrniti Proš nj dr znano Ziuauu , ua i lij a ucvoua v í u rve li v uuuiau v j/iaý wiudo umo w uiia^oi&uuu uuu uiuuv auvu uao luauuoatipu in je vedel, da ročna zastava Wagnerjevih knjig ne Vodnik's verkauft hat, so ist die slov. Matica bereit, da Lovro Toman-a, kteremu je bilo dern: wenn ererweiset, dass er demH(errn Wagner ima Levstik v rokah Vodnikov rokop bloss das Verlagsrecht und nicht auch das Manuskript bode dala vrh 74 gold. 68 kr. še 22 gold. 18 kr za dem Herrn Kastellitz das Manuskript Vodniik's nach ge- stroške od 7 za maja 1867 ubljenj ne knjig 7 hranila kot ročno zastavo ki jih je Matica machtem Gebrauche resp. Abdrucke zuriick zu stellen. tudi Vodnikovega rokop ; ampak Diesfalls wird eine aussergerichtliche AusgUeichung ver ; m dotične pravice do založbe. (VI 1867. leta.) Odlok c. kr. deželne sodnij ki ga hrani gosp. Levstik, sucht und eventuell vom Herrn Kastellitz der Rechts- novembra weg betreten werden". od novembra 1867 julija 15. Deželne sodnije řešilo tega zapis.nika od 25. 1868. 1. št. 3900, s kterim se Matici dá ki se (omissis omittendis) v izvirni besedi da potegne imenovanih 39 gold. 14 kr. pravica, jluvsi. 1., ai ou ^uujioolo uujlllouulo J v 1ův11u1 ucoqu glasi tako-le: „Zur Deckung..... der Forderung pr 74 fl. 68 kr. sammt.... Gerichtskosten pr. 22 fl. 18 kr. Toman moral tako Po vsem tem je menda jasno, da je g. dr. Lovro und Executionskosten wird Kanzlei der slov. Matica als Handpfand erliegenden Biicher, des in Verwahrung des Herrn Fr. Levstik be- nikov rokopis. jel ravnati, da je spolnil swojo dolžnost insbesondere der in der kot predsednik slov. Matice in njen odvetniik. Jasno je, da je Matica po pravni poti dobila Vod- findlichen Vodnik - Manuscriptes und bezuglichen Ver- tudi, da se odborov sklep vjema z zapis- hiemit bewilliget und die Vornahme nikom pri deželni sodniji od 20. jul. 1868. 1., Št. 6329 p lagsrechtes der Pfàndung.... dem Amtsdiener Kleinscheg aufge- ter očitno, da so g. Levstiku bile znane vsbjavi 7 česar še ne vedó Matičini udje, zato mu hočemo ispolniti tudi Prošnja dr. Lovro Tomana, vloženo 6. februarija to željo ter očitno spoznamo, daje tajnikovo poročilo 1868. 1., za eksekutivno prodajo vseh Wagnerjevih po- pisanih zastavljenih knjig in Vodnikovega rokopisa. brano v XIV. skupšeini 24. junija 1869. 7 (tiskano v Letopisu za 1869. 1. str. 17.), v em zadewi pomanjk- Odlok c. kr. deželne sodnije od 8. februarija ljivo ; tega pa ni kriv tajnik 7 ) 1868. 1. štev. 668, s kterim imenovana sodnija privoli nivsi ; naj se izpusti 9 kar ampak odbo>r sam, skle Levstiku nea bi bilo na •čast. 1869 tega In tako v Matičinom poročilu (str. 17. Letopis stoji samo tale oddelek: Po odstranjenih mnogih ovirah smo prišli do da so tudi „Vodnikovi spisi" že v tiskarnici. Ako 99 ) odbor želi y preberem mu pogodbo, ktero odsek zarad njih sklenil z gosp. vredovalcem Fr. Levstikom (Odbor želi, da se prebere, to se tudi Koliko ovir in posla je bilo, predno godi.) Levstikov prepis Vodnikovih pesmi přišel v tiskarnico, lahko se sklep že iz tega, da Je Levstik Vodnikov rokop iz rok Matičinega odseka za izdavanje knjig přejel v prvi polovici meseca marcija 1868. 1. ter ga obljubil urediti do srede meseca aprila 1868 pa da v tiskarnico šel in ondi dovršen bil še še njegov prepis meseca junija 1869 meseca decembra 1869 Da nam ta dosta vek predolg ne naraste, vendar pa vstrežemo g. Levstikovi želji, zato hočemo z malo besedami povedati glavne točke obravnav, došlé še ne razglašenih. Gosp. Levstiku nočemo v spomin klicati vseh ovir, ki nam jih je delal, da so Vodnikove pesmi več ko eno leto pozneje prišle na svitlo, nego bi bile imele priti po odborovém sklepu; nočemo mu pred oči staviti tište odsekove seje, v kteri je gosp. prof. Mam, prepisa Vod eden izmed presojevalcev Levstikoveg nikovih pesmi, želei videti izvirni Vodnikov rokop da bi ž njim primerjal Levstikov prepis, pa mu ga Levstik nikakor ni hotel dati, rekši, daje on edini od govoren za zvest prepis, in tega porok njegovo imé, ki s< 9 mora, kakor se je tudi zgodilo ) vzeti v naslov knjige Lahko bi — pa nočemo — prav obširno popisali vse okoliščine, kako smo meseca junija 1869. leta prišli do Levstikovega prepisa, da je mogel izročiti se tiskarnici. Kam in g. Levstiku je dobro znan posel gg. dr. Jern. Zup v tej stvari in prof. Vavrů-a, ki sta nam bila posrednika Levstik tako dobro vé kakor bil njegov rokopis tavlj mi, da Je da je odsek na svojo ottona v ijou, Uil je UUOCfe. lia »V odgovornost ž njim sklenil pogodbo 21. junija 1869 in mu na račun moral dati toliko, da je rokopis přišel e odbor v XIV. skupščini odobril to iz zastave 9 in da odsekovo ravnanje Častiti Matičini udje in oni, ki so brali g. Lev stikov spis v „Zvonu", naj še to poročilo pridenej spisom, • w » jjuvuuu , uaj o« w pwLV^HV jJllUt ki jih navaja poročilo o XVII. skupščini in tako bodo imeli vso pa tudi resnično zgodovino, kako je Vodnikov rokopis přišel v Matičine roke in so na svitlo prišle njegove pesmi. Gosp. Levstika pa vprašamo: iz čegavih rok je on prevzel Vodnikov rokopis zapisal besede: „da je bilo po 30 gold, na mesec malo plače za tako opravilo. ra Matice slovenske v Ljubljani 15. Dr. E. H. Costa, prvosednik. Dr. F ranjo Papež, odbornik. db oktobra 1870 Dopisi. Iz Gorice 10. oktobra. (Slovenci pozor!) Do sedaj predragi mi rojaci! ste bili ponosni, da se je v dežel nem odboru goriškem uradovalo tudi slovensko, in da je bil slovenski jezik v tem deželnem uradu spoznan in priznan enakopraven ravno tako kakor laški kot drugi deželni jezik. Dopisavalo namreč se je iz deželnega odbora ne samo slovenskim občinam in stránkám dnj tri leta vse skozi slovensko ) ampak ljalo to tudi v dopisovanji ali korespondenciji z vlado in z radnijami v vseh stopinjah, naj si bodo že sodnij ske ali politiške, in celó z namestništvom in minister stvom tako da Je bilo od poročevalca v deželnem odboru odvisno, v kterem jeziku da hoče dopisovati. Kar se tiče šolskega zaloga na Goriškem, je bila do sedaj cela korespondenci] slovenska z namestm štvom in ministerstvom, in vlada se nikoli ni u tega pritoževala. Al od dne t. m. ima to vse dru gače biti. Kakor namreč slišimo iz gotovega vira gosp dr. Lavrič, naslednik dr. Tonkli-j > v de želnem odboru ovi dan neki dopis na ministerstvo o zadevi vládne dotacij šolskemu zalogu predlagal v slovenskem jeziku. Na to se oglasi deželni odbornik dr. Dep in stavi predlog, naj se ta dopis predloži v laškem jeziku; podpiral ga je odbornik dr. Paj prihodnjič vladi dop > a vati sklep še dostavil da se ima v v laškem jeziku. In ta predlog je obveljal za z č gl 9 kajti deželni gla grof je glasoval z laško stranko Ta sklep vniči mahoma vse prejšnje pridobitve za slovenski jezik v deželnem odboru, pahne slovenski jezik zopet v kot za peč in pridobiva ob enem laškemu jeziku d vlad nad slovenskim, kteri so se do sedaj vsi naši slovenski poslanci krepko in vspešno ustavljali. Kakor slišim, je dr. Lavrič prepohlevno pravice slovenskega jezika zagovarjal, in se tako od prekanj laške stranke dal tem lože vgnati v kozj rog Na dalje slišim Goriup sicer z dr. Lavričem glasoval jako slabo podpiral da je da ga je neki med drugim, da on sicer raje laško rekel duje, ker mu laški jezik gladkej meseca marcija uredi za natis? 1868. leta ; da ga za 100 gld. nagrade nátisku? Komu ga je bil dolžan izročiti po dovršenem teče nego slovenski, pa da mora vendar se svojim narodnjakom glasovati. Ce je to res, ne morem zamol-čati sledečega vprašanja do gosp. Goriup a: kje ste bili oni večer pustili svojo bistroumnost, da niste po ... . * I j^® svoji navadi z neovržljivimi razlogi zagovarjali in bra- Ali ne ve postavne poti, po kteri je bilo treba niii naisvetejše pravice Slovencev na Goriškem? ste * dokazati last rokopisa, kterega Matica po odborovém tak0 hjtro n0Zabili obljube, ktere je storil v vašem sklepu in ----1---- —• - i ,, i . . r - ™ last? sodnijskem zapisniku iz rok dá, ako ni njena imenu Ucanski gosp. fajmošter na dan volitve v To čitalnični dvorani malo trenutkov pred volitvij minu v Konečno naj omenimo še Levstikovega očitanja o namreč, da boste povsod in pri vsaki priliki neustraš f neplačanem tajniku. Gosp. Levstik je hotel pikniti tajnika, toda to očitanje prav za prav veljá odboru. Gosp. Lésar nikoli ni zahteval nagrade. Odbor, ki vsak spis sprejet v Matičine knjige, in še celo prepis junaško branili narodne pravice goriških Slo f vencev imeli lep in celó glasovali za Slovenijo? priliko jji umu , v vašem iujvu» -----~• — ^— polniti; ako pa tega niste storili, tedaj vedite, Oni dan ste imenu volilcem dane ob plača ljube OUV/IU1U y aa^ J^« kakor priča nagrada, ki se je Levstiku dala, da si bodo to vaši volilci zapomnili t 9 čutil je v sebi dolžnost, za tolik njegov trud po pre- kajt oni nočej lepih besed in obljub, temveč pričakujejo djanj teklem društvenem letu dati mu nekoíiko odškodnine. Ta Čuditi pa se moram deželnemu glavarju odškodnina je jakomajhna, če primerjamo njegov trud s připustil, da se je Dep lavatju , da JO u^'vu predlog razpravljal in ploh y ki ga je Levstik s 360 gold, plaćani Je trudom tajnik zapisniku o I. odborovi seji po tem, ko se je bil v po- o tem njem glasovalo in sklepalo, namesti da bi bil za- imel prvo leto. In vendar je g. Levstik v vrnil njegov predlog, ker deželni odbor še^ pravice nima sklepati, ali ima v slovenskem jeziku c. k. ura- sebnem dopisu odpovedal tajniške službe, lastnoročno dom in vladi sploh dopisovati ali ne, ker je enakopr nost vah lovenskega jezika že priznana v temeljnih posta- delkih svojega področja dež. zboru je bil prvi ces f od c. riskem deželnem zboru vlade in pa od dosedanje praktike v go- komisar, ki je slovenski govoril; pri okr. glavarstvu j Gosp deželni gl moral spomniti svojih dolžnosti, med ktere spada go tovo tudi ta. da čuva, da se národním pravicam bi se bil vedno sílil na slovensko uradovanje (vstavIjali mu celó rojeni Slovenci) itd. Za povzdignenje šolstva mu je bilo jako mar. Njegove zasluge je priznalo goriško ven ce v na Goriškem krivica ne godi, namesti da je mestno starašinstvo s tem, da mu je podělilo častno s svojim glasom najhujšo krivico za Slovence potrdil. meščanstvo in napravilo 7. dne t. m. krasno bakljado. Spomniti bi se bil imel, da so mu slovensk" tX O po Tudi slov. občine njegovega okraja mu pošiljajo adrese slanci nedavno ravno gledé na to, da bode tudi Slo- Priznavavno adreso so mu poklon tudi vencem pravičen, zaupnico podali. Slovenski posl žavnih šol. Strelska družba teljstva dr pa naj se učijo iz tega djanja da previdno in pol >f • Jjčtuja , ua ui j/iuTiuuv au ^vii- sanjo o ovcuautui uwtuuui i u obi cijaujcuii -- iiuvi vuui skazavati in izjavljati možém, telj okrajnega glavarstva okolice goriške, g., baron Rech s svečanim obedom in streljanjem obhajala njegovo povi Novi vodi tično > svojega zaupanj kterih po njihovih djanjih še ne poznaj o Vid bach če } je V ze tukaj bo Pino-tu kos? B Gorici 15. okt. (Deželni odbor; realna gimna- baronst posobnosti za tukaj »u »v/o t a i u u J6 j IUJ službo neobhodni pogoj in zija ; mosko učiteljsko izobraževalisče , Vf« -«- v\7, nuauum iij~i.au, rvti j vucvcaj oiuùu,--\j\\ nova svečava.) čudne reči se slišijo iz našega dežel- čez 17,000 stanovalcev, spodobi se torej, u« o nega odbora. Med drugimi pridobitvami ozir ravno- žamo za en korak vélikim mestom. Ta Jkorak baron Pino pli- t ricanom znan pojde vse dobro. Baron Reehbach je Go ker j tukaj služil Gor da s tej se zdaj pribli- n o va pravnosti je podedoval sedanji odbor iz poprejšnje dobe tudi to, da, kakor slovenskim županstvom, dopisuje se, Plinarnica č ? ktera se ima pričeti za mesece južno -zahodnem k V ce I liv, -------------------£--------—f--i----J --7 — ------«VXAV/V. «JV kteri odbornik po slovenski poroča in akt po slo- delana in zdaj se polágajo po ulicah gazn meista) je že do cevi. venski reši ) tudi uradom (v slovenskih okrajih) po slo- veaski. Tudi namestništvu so se pošiljali dopisi v slo- skem) Iz Ljubljane. (Okrajni solski svetovalci na Kranj ¥CUOL\l. i UUi UCIlii^OVUlOV » u ov ^uoiijuu «uj/iwi v UIW otvoillJ , I\i JIU JO UVi/JVl venskem jeziku. Temu se je letos večina odborová ki se tiče šolskeg ki jih je deželni odbor vsled postave od 1869 d z o r s t 9 ustavila! Ker ne moremo verjeti, da bi bil kteri naših y v seji 14 dne slovenskih odbornikov v tem smislu glasoval, sumimo tega meseca po večini gl > za da je bil odlociven glas tajniku dr. Abram-u naročil glavarjev. Ko Je g lavar F polit okraj kol iz volil, so ssledeči ljublj ansk cel j uiiv u Vil. auiaui-u uai vvn j HćiJ oiuiguoao ojjiou u cm puiCg YlUliiftC, 1U g. V uradnije v italijanski jezik prestavlja, se je on (ki je v Studencu poleg Ljublj slovenske spise za poleg Vrhnike Ko tni k, posestnik in deželni poslan in gosp. Vrdu Valentin K r i s p } posestnik češ da noče tudi deželni poslanec) bránil to storiti biti izvrševalec krivičnih in nepostavnih sklepov. Tudi P za politični okraj Kranjski: g deželnega šolskega svetovalstva zastran prestrojenja Pint tukaj š nj ih srednjih šol v dvoje narodnih ie- gosp. alnih gimnaz i jev je odšlo prve dni tega meseca na Bohinj F posestnik in poštar v Kamniku; za politični okraj Radoljški: , fajmošter in deželni poslanec nai Březnici, gosp L in Preželj, posestnik v Srednji vasi v Dunaj ; radovedni pričakujemo odpisa. Naročilo mi- nistersko mereče na utrakvistično uravnavo uči- 5. za politični okraj Kršk gosp J Irkič notar in posestnik v Krškera telj skega izobraževališča je deželni šolski svet posestnik na Raki j in Vile lm Pfeife I zavrnil ter zahteva paralelno učilišče. Sicer pa se je za polit okraj Novomešk vzbudila gledé uravnave viših učilišč neka nova misel; gotin Rudež, grajščak in deželni posla gosp v D če se vtelesi, bode se dalo prihraniti veliko stroškov. pri Novem mestu, in gosp. ^»v^i Naš deželni šolski nadzornik g. Klodič je zastopal to pripomočnega urada pri c. k. okraj idejo tudi pri ministerstvu in v konferenciji konec sep- mestu tembra v Beč pozvanih profesorjev srednjih šol. Po njegovem náčrtu*) bi poslušali pripravniki veči del Kobi M o h i sodínij Dra- Hrastji pristav v Novem 9 7 za naukov skupno z dijaki višega gimnazija ali 9 više m posebne (2 bilo paraleliziranje tako težavno. realke predmete posebej. Za te pa ne bi polit posestnik okraj Litijsk v Litij 9 in c. Pojuternjem nas Kap okrajni zdravnik v Litij . za politični okraj Crnomalj gosp go>sp . JJu A loj zij Oblak > zapusti baron Pino, novoimenovani deželni predsednik za Bukovino, kamor jako nerad grè Je pa tudi gosp J 9 krbnik Komendiške grajščin gosp J v Metliki Kolb 9 res za politični okraj K o č e v s k posestnik v Cirnomlj 9 m 9 gosp Ant malo modro ravnanje to, da ministerstvo uradnike tako Treitz, c. kr. okrajni zdravnik v Koč v Plani gosp 9 župan in posestnik v Planini m 11 za polit posestnik in župan . ww.««^ okraj Postoj nski: gosp. And Cerknici 9 pa kaj > tržaški in f " --------— w WVVllMIUV 1UVVI v/uv J XJ a V JL u u V 1 kedar ima člověk take gospodarje, kakor so JožefZel 9 in dunajski, in mora povrh še nositi obroč ,,ver- Po župan in posestnik v Postl S3 UU \JL 6 T * w * M v» U U 1 I1«U A železnico se je močno prizadeval; posebno pa mu gre skimi šolami dotičnega političnega okraja,. Ta svèt ki čast 9 ~ ~ j ----- j/. i ». j j/» mu vi otvjuii ouiauil UUI/lUJLlCga puiiwi/uv^w voiaja,, i a ovot, n« da je ustrezal narodnim zahtevanjem v vseh raz- se vsak mesec vsaj enkrat zbere, posvěť,uje in sklepa o zadevah, ktere po omenjeni postavi spađajo v njegovo Obsirnise o njem o drugi priliki. Pis. področj 9 J0 stavljen iz 6 oseb, namreč :iz c. okraj / nega glavarja, enega duhovnega gospoda (dekana) y ga izvoli knezoškof, dveh srenjéanov, ki jih, kjer ni t. m. svoje zimske veselice. Jako" zanimiv pr okrajnih zastopov, izvoli deželni odbor, in dveh učite- bode odprl prvo „besedo", v kteri se bode petj ki jih kjer ki ni t to je 30« dan (Čitalnica) začne drugo nedelj svoje zimske veselice. Jako zanimiv prolog vr- li e v ktera izvoli učiteljska skupščina onega okraja. stilo z berilom in gled iJOV , U w X. VA vrivwjc Vse te volitve veljajo za let. Glavno mesto po nimo popoln program igro Drug pot nazna- svojem od boru izvoli dva zasfcopnika, in kakor je 7) Laib. Zeitg." naznanila, je mestni odbor izvolil gosp. Dež- štva v deželnem gledal mana in prof. Pir ker ja v okrajni svet za Ljubljano. Predstavljala se bo ( Tretj a slovenska predstava) dramatičnega dru (Za realko) je hranilnica kupila hišo dr. Cva- v dej in že znana burka v bo v nedeljo 23. tega meseca vesela igra „S voj eg la v než jerja in Kastnerja z vrtoma. Veliko šolsko poslopje „Dobro jut bode stalo v Gradišu nasproti vrtu deželnega glavarja. petje in (t dejanjih s petjem Med oběma igrama je zopet vloženo sicer, arija za sopran, poje gospodična pl. Neu- » • (Stekline zeló sumljivi pes), ki je 10. dne t. m. gebauerjeva pesem, potem recitativ in arija za tenor poje v Ljubljani in zunaj Ljubljane v Fužinah, Udmatu, Za-logu in morebiti tudi še drugod več psov napadel in gospodič gospod Medén, in duet za sopran in bariton pojeta Ker popadel, je bil v Jevenci blizo Laz ustreljen, kamor bii po železnici pritekel. Bii je srednje velikosti Je črn ste obe tudi pevski del dob Neugebauerj m gospod Valenta igri zanimivi, posebno un pu zicicziuiui pinotaci, ajíi jo Dicuujc vcuavou, tu-uji jjovQivi uci uuujiu izivoljeu, st? sinému naujau pra1 okoli gobca, vrata, po tacah in zadnjem koncu belo- veselega večera in polnega gledišča, ktero želimo de prva ? ki je nova, in je se smemo nadjati prav pisan Kdo vé, da je kak pes se ravsal s tern psom, lavnemu dramatičnemu društvu prav iz srca. naj ga naznani gosposki, da se brž konjedercu dá in a tako huda nesreća odvrne, ako popadeni pes steče in Levstik, pokazal ljudi ali živino popada. Včeraj so v Hrušici pod rokopisa Ljubljano ubili spet druzega psa stekline sumljivega. i Ma/VIAZ/I^ /v A A/wniiVï/^/^/ï (Poslano.) Kako res po cigansko zna lagati Fr ru spet v pisku v Vodnikoveg se bere na 319. „Zvonovi" strani, (Porotna obravnava proti 9) Tagblattu zavoljo panca ,, pri dražbi Wagnerjevih bukev poleg dr. Jernej bil S obrite začarane svinje m pobiranja 10 soldov od ogle- plačevai, kar je kupila Matica knjig z mošnjičkom v roči 9 da da Zu- da je krepko jjUUl i tu ^aucuauv OMUJV^ *U J^^^ÍI w uj w oviuu v vj ^iv » M»I j «^t j ivu^ii» luauv^a x^ujig —— ILI ua J KJ dalcev" bode v četrtek 27. dne oktobra pri c. k. de- priganjal, kakor je bil naučen, naj se prodá tudi Vod u.! y. /v /I 4A rn /\ nr «A 1 /I K a rl a nr a nf A t^n 1 Jm 1? n r* 1 n nu Ir a v« i l> a rr v» a Ir « 1% ^ J A — i. ^ _ __"__- .! * ^ 1 ^ ^ želni sodnij. Tožnika bode zastopal dr. Razlag, ker, kakor slišimo, tega državno pravdništvo ni hotelo pře- vzetí. Radovedni smo slišati glava kako (t Je obrita svinská nikov rokop razen tega, dražbi, ker se Vsaka beseda v tej pisariji da, kakor drugi ljudj * bila očitna, h y kteri sem laž sem tudi jez bil pri prišla v „Tagblatt". (Dramatično društvo) je v saboto prvikrat pri- da bi bil plačeval, kar je Matica kupila, in ne odb ključbi in koncu přišel. Jez nisem bil ne blagajnik, po neslo na oder javnega gledališča res no igro v aktih > „Graščak in oskrbnik," ki jo je poljski J. Kraševskega ki sem jih poslovenil J. Nolli. Gledališče je bilo lepo polno da bi se bil za Matico poganjal. One troje bukve še dane igra se je vršila z občno pohvalo. mu, iju oc uau^o mOJ c. jucvotmuva ^uioiiuuuil na Čast njičkom" utegne tedaj le iz tacega ozira pri tej dražbi kupil, so moj Levstikova „bistroumnost ) bile tem dramatičnemu društvu in na veselje vsacemu rodoljubu Ijudem tud z V dvoje dokazano: eno je to, da národno gledališče epe gleda eljati Sou y m je „moš-če on (Slavno vredništvo!) Dovolíte mi še v drugič ima že tudi moči za predstave resne, predstave više, prostorček v Vašem cenjenem listu drugo je to, da slovenske igre niso samo ^v *« ^ M ^ M rv«Av%irt rwfrtM^UIilrn lr nlr AH i a K ! za tako sicer zadnjikrat tištim y da še enkrat in dgovorim, kteri, kolikorkrat imenovani yy škutarija ljubljanska. sonntagspublikum" kakor je blekala nem- peró pomočé, kako laž, zvijačo ali vsaj nedoslednost —i— Graščak in oskrbnik" Igra yy da (go- ga na ljufni oskrbnik odira graščaka tako dolgo, kant spravi, pa si nazadnje vendar sam sebi jamo skop- zapisej V „Zvonu" list 10. str. 159 čitati Kedo Ije to je igri glavni predmet) je prav dobro zložena . nov -i v-/. avt/,vJo vuo«. ,, I.V CUU JJ Kaj si pa storil do sedaj ? Ce ti ni to po volj pa sam bolj L j-f^l UWV/J.** vt V7 * fi. A1A tv p KJ V UlJIj naredi !" Tak govor je tako primitiven, tako in se skozi in skozi tako naravno, tako organicno raz- otročji, da bi se ga pač ne nadjal člověk iz ust doras vija, kakor da bi moralo vse tako biti. Gosp. N o 11 i - j u pa gré hvala lepe, elegantne pres tave. Kar pa se izvr- lega, stega relega čl Tako ..Zvon" v SI u ševanja igre tiče, sta se posebno odlikovala gospoda radost diha y Graze li in SusteršiČ v glavnih rolah. Gosp. Gr a- ,,Zvo zeli je blagega in dobrosrčnega graščaka „grofa Za- da je kaj y ki ,,n. y veljá y in njegovim ljudem v prid? Prosim ti-Pr." beroč za narod to ,,Zvonovo" pravilo samo Jaz sem menil y V bee in tedaj tudi v prid tištim y ki voljskega" v vsacem oziru tako izvrstno délai, da, lahko svojim spisom svoja imena privešajo samo takrat, kedar rečemo, bi smel se pokazati na vsacem dvorném gleda- se pesa (glej ,,Z list 13. str. 208.) bojé Gosp. SusteršiČ je mojstersko izrazil značaj lišču. odrtnika, ki je zdajci plah, zdajci pa mogočen, zoprn. Gospod Nolli se vselej žrtvuje, kadei vsegdar mora Da si člověk kak izrek zapomne, kteri ga je v vem razgovoru posebno zbodel, ni mu treba steno grafij y ,zaljubljenca" delati. Tudi gospoda Rus in Kaj z el niti kak bolj .1 spomin , kterega niti moli ne snedó pokliča „BBljUWiJVUVW gVO^UU« XIX U. J *J VX X1.U « M, U V U VJ, y „., V J)6I V t sta bila popoluoma na svojem mestu. Kaj pa gospodi- Ako hočete resnico govoriti, morate priznati, čini Hohnova in Brusova? Lepo ste dopolnili en- vse moje v zadnjem spisu omenjene argumente, razun ne popravlja po svoje. da sem semble cele igre. Brez vse spotike, kakor pri dobro iz poznej Levstikovega spisa vzetih prilog y t Vam vajenih igralcih, se je od konca do kraja vršila igra Celó nič druzega ne moremo očitati, kakor proti trdovratno zagovarjal; da sem posebno po V/tJlU JULIO Ul'UKCga lio LLlUiCUlU UUIiail , li.fclli.Ul 1C eno - vuaijai , ua VII DVUUUUUCga gl uauja **» j-"* i-ivmoiu, in to je, da se je igra imenovala igrokaz. Kaj je to? ampak pri nekterih slovanskih plemenih pred Nemci vdarjal da vir obodnega gibanja ni pri Nemcih Dobro vemo, da je beseda iz hrvaškega izposojena za iskati; da so se Cehi pred toletj za svobodo bojevali Schauspiel", al naj nam za zeló ne vzamejo naši dragi ravno zoper Nemce, naj so se ti svoj bratje, da jim rečemo, da so jo slabo izkovali, ako s to vedali, ali ne — in to ravno , takrat narodnosti zašlo za svo bod Da smo besedo hočejo zaznamovati nemški „Schauspiel" v ožjem bodo, danes gre za národ pomenu. Igrokaz ni druzega nego je „Schauspiel", vse take pogovore in prepire s prijazno besedo vršili I ~ * dokazuje našo tedanjo bil kak surov razpor vaxavm VL. JL ^ I U X\ Cm MA JLLJL UI uuvgui -UU^ \J J V/ jjK^ viiMi y ▼ v v/ L O L i Theaterstiick" v obče, vrh tega je pa tudi še čudno in dovršili, ravno tako m ^AUUWKVXOIIU^Û. V VUVC, VIII bCga JC pa tUUl ĐO V>UUUU ALI UUVIOIU J 1« sestavljeno. Kakor se „Lustspiel" imenuje vesela igra, enakomišljenost rr* v i • i • %/ i • i • i • v' • i kakor malo „Trauerspiel" žalostná igra, ali žaloigra, zakaj bi se „Schauspiel" ne imenoval resna igra? naso mi kano st dokazal. Ko smo se bili zarad dar vinijamzma y zarad liberalizma (kje je pravi iskati) ia zarad oljnate lampe ter sveče vrlo čerj eno botilijo vina trij ali prli smo po ve- vaku" se nahaja hudodelstvo velike izdaje. Ta novica ZJ^l Xi y 0 JLU \J t v tirje skupaj pili je Dvakrat sem jo plaçai jaz, enkrat Vi. tega časnika pnila vsacega, kdor pozná zmerno postopanj „na to jezo". _ „ , To omenim zarad tega, ker sta mi dva Vaša gospoda Cesko Za volitve se delajo na nemški in češki očitala, da sem Vas kot a opisal Ako hoćete res- strani živahne priprave. Za oddelek onih velikih po nico govoriti morate priznati, da ste marca meseca sestnikov, kterim je decemberska ustava sveti evan- UUU , IIJUI«^ J/HUUM«» , UM OVW LUM» V meni v gostilnico „Zlamal" k večerj prišli me čez par tednov osebno in po Vašem prijatelj da ste gelij f va- se bili k „Obermayerju ) kakih deset dni pozneje ravno tako k „Levuť Ako hočete resnico govoriti y priznati, u» octu » »o» u»uiv«uVw«. r------— —----j------ ------« rekel in da sem v tem pismu povdarjal, da se nočem banstvo. Da bi Andrassy mu le následníka našel z Vami v razgovor spuščati o literarnih pogovorih v pustil bi ga, da sem se Vaši dležnosti pism morate od zbor je stopil spet Karlos Auersperg na čelo, ki dolgo kujal, zdaj pa hoče spet vse strune napeti. m. se spet začoe deželni Hrvaško } a zato y 20. dne t da vredi deželne dohodke in stroške prihodnje leto Baronu Rauch že zelló preseda > íz- v Zvonu" list Ako hočete resnico govoriti 9 morate priznati, da sem Vam na Vašo repliko jasno razložil v M Iz Tirolskega ni ga pravega Presvitla cesarica se je podala v Čez zimo ostane zavoljo zdravja prince je vzroka iskati, da se ne moreva sinje Valerije. Tirolci so cesarico z veliko sla vo in srč eljem sprejeli. To pa je nekterim usfcavoverne drugem pismu porazumljati: da "se" Vi ravnate po principu svoboda, na tej podlagi srečna družina, država itd osebna mm » jaz i BVUUUUCli U»IVU T VV" wwv^w ------J ~ vr vv , UC1 UI UUOCgll ; Vi se pa drznete, člověka, ki pred Vašo sitnostjo vajo. Da bi muri popil tako hudobno drbal J U M VV/J f7 V ------- --------/ # svoboden narod in v tem svobodna oseba itd žem hud trn v pêti, in že kricijo, da tirolska navdu šenost je le hinavstvo za to, da bi dosegl kar zahte tako beži, imenovati ogleduha, sikofanta! Natisnite v Vašem —«i-is- ooe moji pismi v »«ocm »^^nu , v««.v/ u«juvjw dokážete, kako sikofantim. Ko bi se Vam moglo za- glasilu ) tako Iz francosko - pruske g bojisca Nemci še zmirom jbolje odlašajo bombardiranje mesta P Razgla VOJ meriti, imenoval bi Vas nesramnega obrekovalca Ako Vam je bilo treba ravno samo še ga pridobiti za Vaše dej 9 čemu ste ravno mene lovili, na kterem 9 vih ministra Gambette kaže, kako silno se Pariz pri na brambo, ki šteje 400.000 mož oborožene na ■■■■■H ra nega pravlj rodne straže, 100.000 mož'mobilne garde in 60.000 kakor „SI. N." dopisnik Ulti pOVe , uiucoo ui i uioujai a jv» vuuju ^»uoi politične razgovore, kteri so se za kanski Sp mcesa Bismark je Sliši se, da G ari bald bjavil Napol ojakov. postavljen vsem nerednim četam je za m da zaprtimi durmi vršili, general Thtir Bismarkove > so se dementovali, a s sikofanti ( ? pride z 8000 voj a voj sko republi franco se niso psovali 9 možje zato je treba „Zvonové" omike, in vendar je šlo pri pomni, in če tudi Nemci zmagajo onih možeh za kaj več, kakor pri nama, ki sva svoj Castel zom na pomoč. Iz vsega okoli Pariza tako strašno klanje kakoršnega šše svet ne pobiti bodo» tako, da se čedalje bolj kaže,, da bode politično mnenje v gostilni in na ulici drug drugemu vlada huda nejevolj J^/V/Ui^ Ali VV tuuA i.1 VUUVX «Uiagajv^ JJU Ultl UUUW tc*Ck\Jy ua veliko let se ne bodo okrevali. Na Nemškemi že zdaj prodajala. Vaše bledenj v 99 listnici" je žalostěn dokaz nevarno bolnega duha, kteri se ne more čez lastno oso-bico več povzdigniti. To jako milujem in obžalujem. zraven Vam moram tudi očitno izreci, da možje, Strašne armada gube 9 ki jih je že dosihmal imela in domače uboštvo vsled teh :zgub gin-popisuje pismo, natisnjeno v nekem Hacnburškem časopisu. Pismo se kteri sami hočej („Zvon" list 18. str. 288.) biti sinovi pruskih državlj tako Lakota im uboštvo trkata strašno na vrata vladina naroda, ki je lep preneizobraž 9 Jok in stok tisočih ubozih vdov in sirot še prel 9 da bi sama premišljevala; druhalj 9 leti: med je samo treba povedati najneumnej nepošteno geslo, da za njim najbolj pravim, tudi kteri tako doni kakor neizmerno močneje zavoljo zmage. Akoravno je videz, toraj hinjavstvoinlaž; da možje, ki se silijo biti sinovi tacega naroda, kakoršnega Levstik v „Zvonu" list 17. str. 271 r7^ol!fi n ck mnroiA ^ vladni listi na Pruskem molčijo o grozovitih revah in ktero gospoduje tu drugi neodvisni listi ne zinejo besedice o nji zavoljo 27 2 i z- m is lil, me niti razžaliti ne morejo, niti ne smejo ričakovati, da bi jim na njihovo bledenje še kedaj domoljubja in morebiti še zarad druzih vzrok