««Itnlr
fini.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1932.
Stev 9.
t •
t L
Letnik LXXI11 (šol. leto. 1932/33.)

Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. U. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
m Mesečna priloga »TProsveta«
UredniStvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstrto 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Pred dvajsetimi leti.
Bitka na kosovem polju pomenja v zgodovini Srbov važen mejnik, ki je za dolgo dobo zadržal kulturen in gospodarski razvoj srbskega naroda. Narod, ki je dosegel za takratne čase zelo visoko stopnjo kulture in napredka je bil naenkrat pahnjen v suženjstvo. Divji Turki so zavladali v deželi in zatirali vsako stremljenje po napredku, a narodne zavesti niso mogli zatreti. Slepi guslarji so hodili od vasi do vasi s pokrajine v pokrajino, prepevali slavo carju Lazarju, Milošu Obiliču, Jugu Bogdanu, Majki Jugovičev i. dr., a obenem spodbujali narod na maščevanje kosovskega poraza.
Skozi petsto let je narodna pesem budila nacionalni ponos, čuvala pred pozabljenjem največji poraz in na vsakoletni Vidov dan je ves narod ponovno prisegel, da bo osvobodil Kosovo.
In prišlo je 1. 1912... Sovraštvo do Turkov, ki je bilo vsakemu Srbu prirojeno in želja po maščevanju Kosovega polja, ki jo je vsak dojenček pil z materinim mlekom in oni velik nacionalni ponos, ki ga je dala Srbom njihova narodna pesem, vse to je prikipelo do vrhunca.
Turška uprava je bila nezmožna, da bi dala balkanskim pokrajinam ono lice, ki ga je od nje zahtevala Evropa, Podjarmljeni narodi so klicali na pomoč in osvobojeni deli balkanskih narodov so po pravici zahtevali, da se jim prepusti, kar je njihovega.
Vrelo je na Balkanu, in napočil je dan, ko so p'rosti sinovi srbskega naroda zagrabili za orožje, da izpolnijo prisego svojih prade-dov, da izvršijo prerokbe slepih guslarjev, da maščujejo poraz pred petsto leti in da zavzamejo Kosovo — sveto zemljo, ki je popila toliko srbske krvi.
Dne 18. oktobra so prekoračile srbske čete državno mejo. — Črnogorci so imeli že 10 dni borbe za seboj, in skupno z Bolgari in Grki so napadli zakletega sovražnika — Turčijo.
Pod modrim vodstvom Nj. V. kralja, takrat še regenta Aleksandra, so zadele srbske čete Turkom smrtni udarec v bitki pri Ku-manovu. In stebri turškega carstva so se zamajali, a skozi petsto let tlačenemu narodu je zasijala zarja svobode.
Vsi iskreni Jugoslovani so pozdravljali ta odločilen korak srbskega naroda, ker videli so v tem začetek rešitve vsega jugoslovanskega naroda izpod tujega jarma.
Vsi mi, ki smo občutili jarem avstrijskega trinoštva, ki smo morali gledati, kako tepta avstrijska uprava najprimitivnejše narodne zahteve vseh Slovanov in poslušati klice onih, ki so stokali v ječah zaradi edine pregrehe,
ker so preveč ljubili svoj narod, smo zadihali svobodneje. Borba za osvobojenje se je pričela.
Že od leta 1903., ko je prišel na prestol kralj Peter I., smo gledali v Srbiji Piemont vseh Jugoslovanov in mi slovenski učitelji smo s polnim zaupanjem zrli v bodočnost, ker smo čedalje bolj občutili močno zaslombo v Beogradu. Vedeli smo. da mora priti rešitev od tam doli in nič čudnega ni bilo, da je zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev stopila v zvezo s srbskim učiteljstvom.
Ko je leta 1906. praznovalo »Srbsko učiteljsko udruženje« 2,5 letnico svojega obstanka, so bili na tem zborovanju tudi zastopniki slovenskega in hrvatskega učiteljstva. Po zborovanju se je vršila posebna konferenca, na kateri so zastopniki srbskega, hrvatskega in slovenskega učiteljstva razpravljali o ustanovitvi »Jugoslovanske učiteljske zveze«. Izdelana so bila tudi pravila, a do ustanovitve žal takrat še ni prišlo.
In če je slovensko učiteljstvo hotelo ustvariti že leta 1906. tesnejšo zvezo s srbskim učiteljstvom, čc je ves čas od takrat bilo v stalnem stiku s svojimi tovariši preko Do-'-irive in Save, tedaj bo povsem razumljivo kakšna čuvstva so navdajala vse slovensko učiteljstvo. ko je zvedelo za najodločilnejši korak srbskega naroda. Saj je pomenil ravno ta korak začetek najodločnejšega boja proti vsem zatiralcem slovanstva.
Da je bilo temu tako, nam je pokazala najbližja bodočnost. Niso še Srbi odložili orožja, niso še mogli urediti osvobojenih pokrajin, že se je dvignila največja zatiralka Slovanov Avstrija in hotela zbrisati Srbijo z zemljevida. Pravica je od nekdaj zmagovala in morala je zmagati tudi tokrat.
Na Golgoto je moral ves srbski narod, izgnan iz domovine, a vrnil se je zmagovit kot rešitelj in osvoboditelj Jugoslovanov.
Če pregledamo dogodke zadnjih dvajset let, če se poglobimo v zgodovino, ki je v tem času z bliskovito naglico pisala usodo vseh Jugoslovanov, tedai se moramo še posebno mi vzgojitelji mladine v svojih srcih spominjati z 'največjim veseljem meseca oktobra leta 1912., ko je slavna srbska vojska prestopila meje svoje države in s tem postavila najtrdnejši temelj našemu osvobojenju in ujedi-njeniu.
Mi. ki smo doživljali vse te dogodke, občutimo važnost njihovega pomena, a mladina tega ne more doumeti. Naša je sveta dolžnost. vcepiti v mladino ono zavest, oni nacionalni ponos in ono domoljubje, ki je vodilo srbski narod do zmage nad vsemi zatiralci, da bo znala čuvati s potoki krvi priborjeno svobodo.
M. Zor:
Ali naj pozabimo?
Čujte živi ob bregovih Save mrtve koroške kolneče pozdrave! »Brat, ki k bratov robstvu molči, vreden ni, da živi! Amen!«
Dr. Ivo Pregelj.
Dvanajst let! Dolgih dvanajst let! In Koroška še vedno ni naša? — Kako je mogla ta dolga doba poteči tako mirno, tako vnebo-vpijoče mirno spričo naših umirajočih onkraj Karavank! —
Prvo leto, drugo leto po nesrečnem plebiscitu smo s strahoto opazovali strašno zevajo-čo rano na našem narodnem telesu. Mislili smo, da se nikdar ne zaceli. Tretja obletnica, četrta. peta! Rana se je pokrila z novo kožo. Ob petletnici je ta napol zaceljena rana še vzburila kri. Takrat je izšla knjižica: »Boj za Koroško« in v njej je zapisal dr. Valentin Rožič besede:
»Za desetletnico pa prosim, — če bo še treba — sposobnejše može in roke, da napišejo popolni »Kodeks karantanski, ki bo jasno in precizno osvetil vse naše napake in vrline v tem važnem, a kočljivem zgodovinskem vprašanju za nas vse Jugoslovane.«
»Če bo še treba«! Napisano ob petletnici, za slučaj desetletnice. ¡In danes je dvanajst let!
»Brat, ki k bratov robstvu molči, vreden ni, da živi! Amen!«
Kletev je to umirajočih, ki so, zagrenjeni zaradi malomarnosti in narodne mlačnosti, ki meji že skoro na izdajstvo, doživeli počasno umiranje, mukepolno umiranje! —
Svobodo, prostost pred očmi, pa umirati v suženjskih verigah! Kako grozno je tako umiranje! —
Pred par dnevi sem šel mimo izložbe, morda edine izložbe v Ljubljani, ki je bila posvečena obletnici plebiscita. Okno, črno de-korirano, sredi dekoracije zemljevid izgubljenega dela naše zemlje, zraven napis o obletnici. — Kakor z jasnega me je zadelo, tako nenadoma me je postalo sram, sram, da smo tako pozabili. Kje pa je še kakšna izložba, ki
no od Karavank. Naša je bila vsa Drava, naša je bila vsa Mura, naš je bil celo velik del Salice. Takrat si je slovenski narod v Karan-taniji sam izbiral svoje vojvode, takrat so imeli koroški vojvode pravico, da so celo na nemškem državnem zboru odgovarjali v slovenskem jeziku.
Kje so sedaj tisti časi? Kje teko danes naše meje. Tamle nad Jesenicami nekje v hribu in tamle čez Olševo gre meja, in tainle po južnih pobočjih Kozjaka in mimo Maribora. Strašansko smo okrnjeni! In zakaj to? Zato, ker smo bili vedno taki, kakor smo danes, ko nam ni mar obletnice koroškega plebiscita! Zato, ker so Nemci vedno delali več propagande zase, zato, ker smo se dali povsod pregnati, povsod pregoljufati, zato ker smo vedno za skledo leče bili pripravljeni pozabiti na svoje pravice, pripravljeni zapustiti svoje brate. In zato tudi. ker imamo z lastnimi prepiri vedno toliko opravka, da nas ne briga nič, če nam tujec trga najsvetejše. Včasih mu še pomagamo, samo da zadenemo, še huje v bra-tovskem sovraštvu svojega domačega nasprotnika.
Niti danes — mogoče nas je pamet že srečala — niti danes ne ukrenemo ničesar, da bi dali vsaj majhno oporo bratom na severu. Prepričan sem, da bi izmed tistih 15.000, ki so pred dvanajstimi leti glasovali za Jugoslavijo, ne oddalo glasu za nas danes niti 5000. — In ko bi jih bilo tako lahko dvigniti! Samo nekoliko truda, nekoliko podjetnosti, pa bi se koroški brat postavil krepkeje na svoje noge.
Spominjam se dobro, kako so lansko leto taborili naši fantje ob Klopinjskein jezeru. Kakšnih trideset jih je bilo, samih mladih, veselih. Pomagali so kmetom pri poljskem delu, na večer pa so sedeli skupaj ob tabornem ognju in prepevali. Peli so, kar se je dalo in peli so slovenske pesmi. Ko pa sem tabor obiskal, mi je rekel star kmet: »Ako bi večkrat takole prišli k nam, bi bili kmalu tukaj zopet vsi Slovenci.«
Naša dekleta so istočasno taborila ob Baškem jezeru. Sredi tabora so imela na jamboru obešeno jugoslovansko zastavo s skavt-sko lilijo. Samo dva dni je visela, pa so prišli orožniki in so jo morale sneti. Istočasno pa je visela v taboru avstrijskih skavtov na Bledu belordeča avstrijska zastava in nemoteno vihrala v vetru kot jasna priča naše narodne mlačnosti in ponižnosti pred tujcem.
Pred nedavnim me je obiskal prijatelj, ki se je vrnil s študijskega potovanja iz Nem
čije. Med ostalimi spomini mi je pokazal karto v obliki letaka in na karti je bil narisan zemljevid Vzhodne Prusije s poljskim koridorjem do morja. Z njim je bila odcepljena Vzhodna Prusija od ostalega rajha. In poleg risbe je bila na vse mogoče načine opisana krivica, ki se je s tem zgodila Nemcem. Poljski svet, ki so ga morali Poljakom vrniti — pa krivica Nemcem! Prijatelj mi je pokazal še celo vrsto takih iredentističnih letakov.
Ali je še kdo videl pri nas kaj takega za našo Koroško ali za naše Primorje? Ali je že kdo videl viseti kje v naših šolah zemljevid z mejami cele slovenske zemlje? Ali je že kdo videl propagandni letak, ki bi opozarjal ljudi na to, kar so nam tujci vzeli, kar je naše, kar moramo dobiti nazaj? Ne! Nihče ni še tega videl!
Nič ne bi rekel, če bi s Koroško izgubili nerodovitno kamnito puščavo. Toda Koroška, naša Koroška je vendar tako lepa, kot lc ma-lokateri del naše zemlje. Če stojiš na Golici in gledaš doli v Dravsko dolino, pa šteješ jezera, nanizana kakor biseri na zlati vrvici — ali se ti ne odpre srce, ali se ti ne orose oči ob pogledu na našo izgubljeno zemljo? Ali pa če hodiš ob Vrbskem jezeru po Vrbi, po obali v Poreče ali na tej strani k Mariji na Otoku, ali se ti ne stori milo, ko slišiš na tej lepi zemlji oholo nemško govorico? Ali te ne prične dušiti v grlu, ko čitaš krajevna imena v »blagodonečem« nemškem jeziku: Fack (Bače), Velden (Vrba), Maria Vorth (Marija na Otoku), Keutschach (Klopinj) itd. Ali se ti ne stiskajo od gneva pesti, ali ti ne poka od žalosti srce, ko tebi, Slovencu, na čast zvečer zapojo v Bačah slovenski fantje slovensko pesem v popačeni slovenščini, potem pa še dodajo par nemških, ker ne znajo nobene slovenske več.
•
Kaj boš storil prijatelj! Učitelj si. Pred seboj imaš malo deco, slovensko deco, deco ljudi, ki so še nedavno hlapčevali tujcu, ki so predolgo bili tlačeni, da bi dvignili glave in pogledali okrog sebe. Pred seboj imaš deco, ki ne pozna valpetovega biča in ki ga tudi nikdar ne bo poznala. Na tebi je, narodni učitelj, da vzgojiš to deco tako, da se bo spomnila na vsak plebiscit, da ne bo pozabila na noben kamen, ki je bil nekdaj naš, da ne bo izpustila iz vidika nobenega v robstvu vzdi-hujočega brata! Na tebi je, narodni učitelj, da izboljšaš svoj narod, da ga pripraviš do tega. da pribori domovini, kar je njenega.
In takrat bo vstal tudi kralj Matjaž izpod Pece---
Šola in dom«
bi se mogla s čim takim postaviti, kje pa je kaka javna korporacija, ki je priredila na spominski dan žalno svečanost, kje pa je kak časopis, ki je posvetil nekoliko več kot par vrstic žalostni obletnici. Kje? Nikjer ni ne enega, ne drugega. —
Pozabili smo! Po dvanajstih letih, ko bi morala že davno teči naša meja precej severno od Drave, po dvanajstih letih smo pozabili na najlepši kos naše zemlje, na najčastitljivej-ši del naše domovine, na biser Slovenije! In niti zardeli nismo, niti oči nismo povesili, ko bi morali zaradi sramu želeti, da se pogrezne-mo v zemljo.
Gospa sveta! Zemlja naša starodavna! Priče naših davnilh prič — še nikdar niste bile tako daleč od nas, kakor letos ob dvanajstletnic;!
Izgleda, da se niti po šolah ne bomo spominjali nesrečnega izida koroškega plebiscita 10 oktobra leta 1920
Kam bomo prišli, ne vem! Ko bo minilo še dvajset let, pa bomo že kar pozabili, da se je vršil nekje na Koroškem, — kje pa je že to, se bomo vprašali — plebiscit, ki je po naši krivdi izpadel za nas slabo.
Ali ni več mož, ki bi pogumno vzdržali v boju za naše pravice, za našo Koroško, ki bi vedno in vedno klicali nam indolentnim Slovencem v spomin, česar ne smemo pozabiti nikdar!
Zakaj pa so avstrijski Nemci dobili plebiscit? Zato, ker so dosledno in vztrajno delali zase propagando. In to delajo, odkar je nemški narod na svetu. Mi Slovenci pa stisnemo glavo med rame, nastavimo grlo in se počasi umikamo ter pazimo, da ja kakemu Nemcu ne stopimo na prste.
Ali ne veste več, kje so nekoč bile naše meje. Pred tisoč leti so še tekle po Pustriški dolini na Tirolskem, so šle po grebenih Viso-kih Tur, preko Dachsteina in Avstrijskih Alp, so šle ob Litvi do madžarske meje. Več kakor dvakrat toliko zemlje kot je sedaj dravska banovina velika, je bilo naše samo sever-
To mlado naše društvo je imelo v nedeljo, 9. t. m. svoj prvi občni zbor. Lahko je nanj ponosno. Prostorna dvorana Delavske zbornice je bila zasedena do zadnjega prostora. Članstvo je vztrajalo v živahnem razpoloženju in nezmanjšanem zanimanju tri dolge ure do konca zbora. Šlo je za važna vprašanja naše šolske mladine, in članstvo se je zavedalo v polni meri vse velikanske resnosti tega dejstva.
S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo častno število učiteljstva iz bližnje in daljne okolice Ljubljane.
Iz zanimivega poteka tega občnega zbora naj otmemo pozabi za svoj čitateljski krog le nekatere najvažnejše točke izmed obilice obravnavane snovi. Resolucije, ki jih prinašamo na koncu tega poročila, itak govore dovolj jasno o vseh željah in težnjah slovenskih staršev, ki preživljajo v sedanji srednješolski krizi težke, skrbi polne dneve za uspešno vzgojo in izobrazbo svoje dece.
Po običajnih poročilih društvenih funkcionarjev, iz katerih (zlasti iz poročila društvenega tajnika prof. čopiča) sta se takoj pokazali vsa tehtnost in potreba tega društva, je poročal dr. Lončar o našem šolstvu.
Izvajal je nekako te-le misli: Danes vlada radi redukcij šol in učiteljev v našem šolstvu tak nered, kakršnega ne pomnimo. Mi smo in-teresirani na našem šolstvu. »Dobra uprava — dobra država«, ta izrek nam ne sme biti tuj, mi ne smemo mirno gledati, kako se dela brez nas in proti nam, k ureditvi šolstva bi bilo treba pritegniti tudi starše. Šola je za nas pre-važna, kajti le po njej moremo priti do prave duševne svobode. Ni je svobode brez šole, ni šole brez demokracije in tudi svobode ni brez demokracije. Bratje Srbi so živeli v drugih razmerah kot mi. Ko so se oni borili za svobodo, je turška vlada že razpadala, mi smo se borili za svojo z Nemci, ko so se ti šele dvigali. Srbi so se borili za svobodo, da bi prišli do omike, mi pa z omiko za svobodo. Mi ne moremo nazaj, temveč le naprej: z omiko do polne dušne in telesne svobode. Zato težko prenašamo odpravo vsake šole, ki pomeni korak nazaj, zato nas boli redukcija III. gimnazije, ki je rodila za posledico prenatrpanje vseh srednjih šol v Ljubljani in preobremenitev profesorjev. Če bi hoteli danes urediti v Ljubljani pouk vsaj za silo, treba nastaviti vsaj 40 profesorjev. Te redukcije niso zadele
le posameznikov, temveč splošno korist naroda.
Z novo šolnino so prizadeti najbolj mali kmet, delavec, obrtnik in uradnik. Pouk naj bo brezplačen. Šolske knjige naj se ne menjajo vsak Ihip po letih, razredih in zavodih.
Zvezki so monopolizirani; pri tem so prizadeti trgovci, katerim so ostale v skladiščih velike zaloge zvezkov.
Svojčas je ministrstvo prepovedalo vsakršno zbiranje denarja v šoli, izvzemši za podporo revnim učencem. Danes pa se vsak hip vrše zbirke v najrazličnejše svrhe.
} Počitnice niso urejene, vsak čas se menjajo. Smo mnenja, da ni treba preveč prostih dni našim učencem. Masaryk je rekel: »Znanost se težko pridobi, a tudi težko prebavi. Učitelj in učenec morata imeti dovolj časa, da snov v miru predelata, oziroma prebavita.
Šolskih knjig je preveč, treba bi jih bilo revidirati in marsikaj v njih črtati.
Šolsko upravo treba poenostaviti. Učitelji so danes več pisarji, kakor učitelji in vzgojitelji.
Učni načrti niso povsem v skladu z razmerami. Oni kraji, ki so šele pred kratkim prišli izpod turškega jarma, imajo druge razmere in zahteve kakor mi, ki smo že dolgo pod vplivom zapadne kulture. V načrtih je danes zapopadeno načelo trgovine, čimveč produciram, tem več pridobim; vzgoja ne prenese tega, ta zahteva korak od človeka do človeka, ker gre na globino. Iz tega sledi za nas potreba okvirnega zakona za naše šole; podrobnosti naj se prilagode krajevnim razmeram. Danes pa je naša vzgoja preveč papirnata, ker je s tvarino prenatrpana.
Ker mora šola navajati in vzgajati mladino za samostojno delo, je treba v šolo moderno metodo delovne šole, treba dobiti stika med učnim in duševnim delom, kajti zlasti v današnjih časih je ročno delo osnova za duševno delo.
Vobče bodi naša naloga: kar smo od svojih prednikov dobrega prejeli, to ohranimo, kar pa potrebuje izboljšanja, pa izbolj-šajmo.
Burno odobravanje na koncu poročila je pričalo, kako iz srca je g. predavatelj govoril vsem zborovalcem.
To poročilo je izzvalo živahno debato, iz katere posnemamo samo naslednje važne
poudarke. Insp. Wester je dejal v debati med drugim:
Ustroj naše šole je dahes slab. Reduci-ranih in upokojenih je veliko učnih moči-, za nje pa ni nadomestila. Zato ni le skrčen marsikateri predmet za več ur, temveč se nekateri predmeti sploh še ne poučujejo, učenci imajo ponekod mesto 30 samo 12 ali manj tedenskih ur. Tega nereda vsaj šolska uprava sama ne bi smela uvajati, kajti to mora slabo vplivati na mladino. Če bi se to zgodilo kateremukoli zasebnemu zavodu, bi bil ukinjen in ironija je, da se dela zmožen in voljen upokojen profesor dolgočasno sprehaja mimo zavoda, v katerem je poučeval, ki pa sedaj prazen čaka učnih moči. Zato treba remedure, in sicer hitre. Obrnimo se za pomoč na merodajne faktorje, to so naši poslanci, katere smo volili. Spomnimo jih danih obljub, kajti prav je imel tovariš, ki mi je z ozirom na mojo brošuro o krizi srednje šole pred dnevi rekel: »Danes ni več krize naše srednje šole, danes je šola pred razpadom.«
Po spremembi društvenih pravil so se vršile volitve, ki so dale naslednji rezultat: predsednik ravnatelj v pok. dr. Lončar, odborniki šol. upr. Arrigler. prof. Čopič, ravnatelj Dolenec, dr. Gerlovič, dr. Tavčar, Lajo-vičeva, Arhar-Potokarjeva, Schweigerjeva on dr. Zalokarjeva- namestniki: Dcrmaša, Hre-ščak in Prijateljeva; Članarina se je določila na 10 Din letno, ki se mora za vsako poslovno leto (t. j. za čas od 1. sept, do 31. avg.) vplačati najpozneje do vsakokratnega občnega zbora, ki se vrši vsako leto v oktobru.
Resolucije, ki so se sprejele na tem občnem žbofu, se glase tako-le:
1.	V dravski banovini naj se ne ukine nobena šola, ker bi bila vsaka ukinitev v škodo kulturnemu napredku našega naroda. Naš narod si je zgradil svoje šolstvo v težkem stoletnem boju z vladajočo nemško gosposko in bo smatral vsako okrnitev svojega šolstva v svobodni nacionalni državi kot izraz preziranja našega kulturnega napora: v preteklosti in nerazumevanja politične lege Slovencev ob križišču nemške in romanske kulture. Že ukinitev ene same gimnazije v Ljubljani je imela težke posledice za naše srednje šolstvo. Nasprotno zahtevamo, da se šolstvo še izpopolni in dogradi po potrebah našega naroda in sedanje dobe.
2.	Zaradi ukinitve III. državne realne gimnazije V Ljubljani so posamezni razredi prenapolnjeni, v nekaterih učilnicah je do 66 dijakov, kar je iz pedagoških, didaktičnih in zdravstvenih ozirov nedopustno. Zato naj se ustanove paralelke v vseh primerih, kjer se to mora zgoditi po zakonu in naj se tudi ukinjena III. državna realna gimnazija zopet otvori, odnosno naj se njeni prostori rabijo za dosedanje šolske namene, dokler se ne
zgradi novo moderno šolsko poslopje, kar je že sedaj nujno potrebno, zlasti ob periferiji mesta.
3.	Zaradi upokojitve, redukcije in premestitve mnogih profesorjev manjka na treh ljubljanskih gimnazijah približno 40 učnih moči in je pouk skrčen za 600 tedenskih ur. Nekateri predmeti se sploh ne poučujejo, čeprav so skoraj vsi profesorji zaposleni z maksimalno učno obveznostjo. Neredni in skrčeni pouk demoralizira dijake, katerim grozi še občutna škoda za nadaljnje šolanje. Da se bo mogel vršiti pouk na vseh srednjih šolah dravske banovine v polnem obsegu in v polnem redu, zahtevamo, da se namesti zadostno število profesorjev, ki so kvalificirani za slovenske šole.
Učne osebe, ki so bile brez disciplinskega postopka predčasno upokojene, odpuščene ali premeščene iz dravske banovine, naj se zopet nameste na prejšnja službena mesta.
V bodoče naj bi se vse premestitve izvršile med počitnicami, da se v začetku šolskega leta more vršiti pouk v polnem redu in obsegu.
4.	Šolnina naj se z novim finančnim zakonom ukine. Sprejme naj se zopet načelo, da bodi pouk od najnižje do najvišje stopnje brezplačen.
5.	Učni načrti naj se ne izpreminjajo med šolskim letom. Novi učni načrti naj se uvedejo le postopoma. Pri njih sestavljanju je upoštevati mnenje in želje pedagoških strokovnjakov in staršev.
6.	Učne knjige za vse šole dravske banovine in za vse predmete naj so pisane v slovenskem jeziku. Knjige' naj se brez nujne po trebe ne izpreminjajo, cena bodi kolikor mogoče nizka in označena na platnicah.
7.	Monopol za zvezke naj se ukine.
8.	Počitnice in odmori med letom naj se končnoveljavno urede. Popravni izpiti naj se vrše tik pred začetkom šolskega leta. Sklep šolskega leta in razdelitev spričeval naj bosta ob istem času.
9.	Pobiranje denarja v šoli v kakršnekoli namene naj se prepove. Dovoljeno bodi samo enkrat na leto zbiranje prostovoljnih prispevkov za' revne dijake dotičnega zavoda.
10.	Dijakom, ki so padli pri nižjem ali višjem tečajnem izpitu za eno leto, naj se kot prostovoljnim ponavljalcem dovoli reden obisk IV. ozir. VIII. razreda.
11.	Dijakom meščanskih šol naj se dovoli z diferencialnim izpitom prestop na vse srednje šole, predvsem na učiteljišča.
12.	Pravilnik o višjem tečajnem izpitu odreja za dravsko banovino pismeni in ustni izpit iz srbohrvaščine. Ta izjemna določba naj se odpravi, ker je v nasprotju z dosedanjim učnim načrtom po katerem se poučuje v višjih razredih srbsko hrvatsko slovenski jezik skupno.
SploSne vesti.
— VSEM DRUŠTVOM JUU — SEKCIJE LJUBLJANA v vednost in opozorilo glB-de točnosti plačil.
1.	Društva naj se drže točno navodil, ki so natisnjena na mesečni prijavi.
2.	Društva ne smejo izkazovati napram glavni blagajni sekcije nikakršnih mesečnih zaostankov.
3.	Članske izkaze naj učit. društva izpolnijo in dopošljejo sekciji najkasneje' dO 20; oktobra t. 1.
4.	Mesečne prijave za september in oktober morajo biti pri sekciji do 20. t. m.
5.	Vstop in izstop članstva, označen v mesečnih prijavah, se mora vjemati s številom članstva v članskem izkazu.
6.	Število članstva ob koncu meseca junija lanskega poslovnega leta se mora vjemati. ako upoštevamo pristop in izstop tekom počitnic s številom, ki ga izkazuje mesečna prijava za september. Pristopivši in izstopiv-
Plahi in siromašni smo prihajali izpod toplih domačih krovov v tuji Maribor, ki je s svojim mrzlim elementom preglasno bobnal, da v nas mladih ogluši ljubav do rodne grude. Med visokimi tujimi hišami smo postali mali, mi kmetje iz rosnih travnikov in ponižnih slovenskih bajtic. Pobožala pa nas je topla, prijazna beseda ravnatelja dr. Potočnika, katerega so se takoj oklenile naše mlade duše. Očetovsko nas je vodil k resnemu delu, da smo lahko uspešno zmagovali šikane nemških profesorjev. Vzbudil je v nas borbenost napram vsem, kar je hotelo potujčiti slovenski Štajer. Naše nerodnosti je širokogmdno pozabljal, odložil vse ono pedantstvo, ki zamori prenež-ne popke, da se nikdar ne razpno v cvetove. Z jekleno odločnostjo pa je zasledoval vse krivice, ki so takrat tako rade padale po nas.
Sam srčno tako dober, nam jfe dal z jasnim vzgledom nalog, da vzljubimo mladino. Toliko nas mladih je neslo navdušeno to poslanstvo v prnazne vasi, tihe naše ravani in v mlade duše s?edi njih. Premnogo cvetje, katerega mi je'poklonila tekom službovanja mladina, je prav za prav odličen kinč dr. Potočnikove svetle ljubavi do slovenske grude. Tiho je vzbudil mnogo učiteljev, da so šli idealni v mladih jutrih na delo za rod in njegovo čast.
In danes V Bojim se iti mimo učiteljišča, ker mi budi v duši toliko mladih, lepih spominov na najljubšega učitelja.
In tako prihajam ves ponižen in žalosten k Vam, gospod ravnatelj. Iskrena hvala za vse 'in od nas vseh. Učiteljstvo zelenega Šta-jerja Vas ohrani v lepem spominu in prav prisrčno želi, da Vam je jesen na gorenjskih brdih in poljanah dolga, topla, solnčna in prijazna.
Blaže najnovejši modeli, d a m s k e in otroške obleke
pri H. KRIŠTOFI*-BUČAR
Ljubljana
Stari trg 9
ši člani naj se navedejo v prijavi za september imenoma.
7. Končno naprošamo vsa društva sekcije Ljubljane, da upoštevajo točnost plačil in pa redno dostavitev mesečnih prijav.
JUU — sekcija Ljubljana.
TEČAJ ZA UČITELJICE GOSPODINJSTVA.
Mlajše učiteljice s popolno kvalifikacijo, ki imajo izrecno veselje, da se izvežbajo za učiteljice gospodinjstva in ki morajo brezpogojno stanovati v internatu, naj se javijo do to^ka 18. t. m. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo gospodinjske šole »Mladika« v Ljubljani.
RAVNATELJ DR. MATKO POTOČNIK SE JE POSLOVIL.
Maribor, sept. 1932.
Mariborsko učiteljišče je izgubilo najide-alnejšega buditelja narodne zavesti, slovensko učiteljstvo iskrenega svojega vzgojitelja.
—	Vpisovanje v Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Letni izpiti v Višji pedagoški šoli v Zagrebu so sc vršili, v kolikor še niso bili izvršeni, od 10. do 15. oktobra. Vpisovanje se vrši po dovršenih izpitih do 15. oktobra,^ a pričetek rednega pouka je 17. oktobra. Slušatelji, ki so bili sprejeti v prvi razred, morajo čakati rešitve na svojem službenem mestu, takoj po razrešitvi pa se morajo vpisati. — Vpisnina za vsak semester znaša 100 Din, a šolnina po tar. št. 318 a 1. grupa od 150 Din dalje, po v.šini letnega davka, o čemer morajo predložiti pri vpisu potrdilo pristojne oblasti. pri kateri prejemajo plačo.
—	Vpis v višjo pedagoško šolo v Beogradu. Letni izpiti absolventov vseh petih skupin Višje pedagoške šole v Beogradu se vršijo od 3.—15. oktobra t. 1. — Vpisovanje slušateljev vseh skupin I. in II. letnika za šolsko leto 1932./33. se vrši od 15. do 18. okt. t. 1. Predavanja pričnejo 19. oktobra.
—	Slovenska Šolska matica še enkrat opozarja vse poverjenike in člane,da bo izdala to leto tri knjige: OzValdovo »Psihologijo«, Pedagoški Zbornik in obširno razpravo o Goethejevi »pedagoški provinci«. Zato iskreno vabi vse učitelje, da obnovijo članarino. Članarina je za to leto le Din 30"—■. Knjige pa izidejo že do Novega leta. Učitelji naj se prijavljajo pri poverjenikih sreskih društev.
Če bi imel jaz televizor, posnel iž~ »Daj-Dama« bi prizor, ko avtomat dobrot deli, a gostom lice se smeji.

— Šolska upraviteljstva, ki niso še plačala knjižice »Maii sadjar« s poštnino vred Din 10'50, se naprošajo, naj to store brez odloga v izogib iztirjevalnih troškov.
—	Gg. pripravniki-učitelji! Ali ste že vsi naročili Ročni katalog? Glej članek g. ravnatelja Kadunca v 8. štev. »Učiteljskega tovariša« na uvodni strani! Naklada Roč. kataloga pohaja. Kdor prej pride — prej melje! — Učiteljska knjigarna.
—	BrinarjeVa Slovenska vadnica za osn. šole, srednja stopnja, 4. izdaja izide koncem oktobra t. 1. v založbi Banovinske zaloge šol. knjig in učil v Ljubljani. Prednaročila sprejema Banovinska zaloga v Ljubljani.
—	črnivčeva Računica za IV. razred meščanskih šol izide prvi tedeh meseca novembra v založbi Banovinske zaloge v Ljubljani, na kar opozarjamo vse gg. učitelje meščanskih šol.
—	Film kot učilo. V začetku oktobra se je vršil v Berlinu po dveletni pavzi 11. kongres zveze šolskih filmskih organizacij, na katerem so sodelovali predstavniki šole, občinskih uprav in društva za ljudsko in mladinsko prosveto s pomočjo filma. Na kongresu je bilo govora o dosedanjem delu in uspehih na tem področju in so bile določene tudi smernice za bodoče delo. Sklenjeno je bilo, da se posveti v bodoče posebno pažnjo ozkemu filmu, ki postaja čedalje bolj glavno sredstvo pouka s pomočjo filma.
—	Zemljevid: Kamniške planine, Ljubljansko polje dobiš za ceno 4 Din edino pri založniku Učiteljskem domu v Ljubljani. V nadrobni prodaji stane več. Ako še nisi, naroči ga hitro za svoj razred. Je izvrstno učilo.
—	Ramšak — Maribor, iskreno prosi tovariše, da nemudoma plačajo poslane »Računske kroge« P. R. K.
—	Dopisovalni esperantski tečaj. S 1.
oktobrom sem otvoril esperantski tečaj za začetnike. Ako se kdo hoče udeležiti tega tečaja, se še vedno lahko priglasi. Zahtevajte prospekt! Priložite znamko za odgovor! — Golobic Peter, dipl. esperantski učitelj, Jese-nice-Fužine. Gorenjsko.
—	CVETLIČNE ČEBULICE vse najboljše vrste za v lončke in za vrtove kakor: hija-cinte, tulipane, narcise, krokuse, anemone, zlatice itd. priporoča Josip Urbani č, Ljubljana. Miklošičeva cesta 8. Tozadevni cenik je priložen današnji številki ter ga priporočamo posebni pozornosti naših cenj.. naročnikov.
Utltettefel pravnik.
—§ Kontraktualci — podaljšanje pogodb.
Pogodbe s katerimi se najemajo uslužbenci v službo države, so veljavne za gotovo dobo. Ako namerava biti uslužbenec še nadalje v službi države, mora zaprositi za podaljšanje pogodbe in to prej, ko poteče pogodbeni rok -— Objavljamo to, ker prihajajo na sekcijo vprašanja za enake primere.
—§ Pripravniki — prošnje za urad. skupino. Po razpisu ministrstva prosvete, ki je bil priobčen z okrožnim razpisom IV. No. 12216/I.-31., se morata kolkovati z 2 Din oba prepisa vseh prilog, ki se priključita prošnji. Ročni katalog str. 45.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V aprilu in maju 1932 je razposlala uprava naše zadruge tiskovino »pristopnica« vsem tistim članom razpuščenega društva Učit. Samopomoč, ki je do tedaj še niso podpisane vrnili. Po § 4. more biti član zadruge le tisti, ki podpiše pristopnico. Delež Din 10 je plačala za vse člane zadruga sama. Danes je še okrog 150 članov, ki niso vrnili podpisanih pristopnic. Uprava vljudno prosi, da storite to takoj in vrnete podpisane pristopnice Učit. Samopomoči v Ljubljani, ker je sicer Vaše članstvo v nevarnosti. Prosimo!
Pri naročilih potom Učit« gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
A. D.
Ši . v e nr se...
Čisto pO naključju sem dobil »tisto« znano kritiko o publikacijah »Mladinske matice«. Prinesel mi jo je učenec, ki ga je naslov zainteresiral kot naročnika na nje; zradovedilo ga je, kar je samo po sebi umevno. Da danes tudi mladina posega po časopisih, vemo; samo da ne najde vedno vsega, kot bi moralo biti. Mogoče tudi ta učenec ni, pa me je tako hotel opomniti, češ ...? Pripravil me je, da sem ga začel izpraševati, pa tudi druge, ki so toliko zreli; da znajo izreči sodbo. Izrekli so jo iz sebe o stvari sami in dokazali, da dobro znajo prepoznati prijatelja!
'Imam o stvari popolnoma subjektivno mnenje, ki pa ni važno, ker ni bilo pisano zame, ampak za mladino' in zato naj ona iz-ieče in katero pove. Kolikor mi je znano o nje mnenju, toliko bom tudJ vpletel med splošne misli.
Mladina si res želi pravljic, posebno je ta težnja ,močna v nižji šolski stopnji, ko je še vsa privita na pravljično razpoloženje, ki je njegovi duševnosti bistvo samo. Je pa v tem tudi razlika med deželsko in proletarsko na eni strani in meščansko mladino na drugi strani. Druga se mnogo dalje rada sladka s pravljicami) ker je tudi bolj' oddaljena od resničnega realnega življenja, ne živi z njim v tako tesnem objemu in stiku; ga ne doživlja tako neposredno. Zato je slast in strast pri njej po »indijanericah« kot nadaljevanje tudi psihološko razumljivo, kar je pri prvi malenkostno. Tudi je res, da nekateri ob spozna-
nju in doživetju težkega življenja išče zatočišča v svetu pravljičnega razpoloženja. S tem' pa ni rečeno, da ji ni nuditi takih knjig, kjer se ji razgrne življenje tako kot je, posebno ko mu je dostopna in ko si tako tudi poželi. Tako spozna, da resnično življenje ni skladno s tistim v pravljicah; spoprijazni se s tem, spoprijazniti se slejkoprej itak mora in gleda čisto drugače na vse dogajanje. Vso šolsko dobo ne bo otrok samo po pravljicah posegal. Raje mu ob primernem času pomagamo s takim čtivom. da bo lažje prebolel enkrat samo po sebi prišlo razočaranje nad neskladnostjo pravljičnega življenja z resnič-riim. Tako ne bo poztteje odraslim zalbčal v obraz: Zakaj ste mi kazali dvojen obraV? Če kdo tako hoče, pa' tudi dobro. Bo Vsaj pozneje udarila z Vso pestjo po krivih prerokih! In končno: deveta dežela je res daleč, posebno od sodobne mladine in kar naj bo, kjer je z vsemi svojimi dobrotami in sladkostmi, ki ji nič ne pomagajo, edino da jo še bolj vzrteVo-ljijo in nekatere napravijo bolj lačne in — »revolucionarne«. Boije jo na vse pripravljati v za nje zagrabljivi umetniško oblikovani vsebini in dostopno njeni dušeVrti prožnosti!
Kaj je mladinsko in kako se naj piše za njo, to ona itak sama izpove. Znati je treba le iz nje neprisiljeno izvabiti, ker kar ji dobro ne dene,, itak sama zavrže in ignorirat Pa še kako to zna: to čitaj, ono ni lepo, rečejo ... itd. Kako jim je dano pravilno kritikovati, kako resnično soditi! Sicer pa je, oziroma bi morala biti vsaka knjiga taka umetniška vrednota, da bi jo z mirno dušo dali mladostniku v roko. Če ji ni umsko in duševno zrel, jo bo itak sam položil stran in sprejemal le
take, ki ga bodo same spontano prižemale v sebe. Tako je pač to preveč zahtevano, ker imamo take knjige, ki kar dišijo: za mladino prepovedano...! Pa vam jo tak mali izvrta: Toraj so take stvari, ki jih mi ne smemo Vedeti in take, ki so samo za velike...? Pa se izCimi V njem dvom nad odraslo dtužbo in protest je tu!
Zelo ozkogrudno se je zaletavati ob to, da Mladinska matica nima programa. Saj je že zadostert' program: vsako leto ponuditi redile publikacije. Mogoče se komu zahoče drugega, mogoče še celo kake neiskrene tendence? Saj jo omenjena kritika ima za to in smo celo hvaležni, da Vemo za njen program.
Da pa je Mladinska matica pokazala svoje' čiste pojme hv dosegla namen s svojimi knjigami, je dokazala pač najlepše mladina sama s tem, da se je tako toplo in zaupljivo zmostila z njo in da je v petih letih imela pri njej tako velikanski odziv. In kar je še več: še bolj je postala' žena. To je najlepše zadoščenje, ki ga ni treba drugod iskati, ki ga niti »nekateri« nimajo pravice dajati; še manj pa mladini jemati.
Od letošnjih publikacij si je pridobila največ mladih' prijateljev Bevkova: Lukec išče očeta, kot nadaljevanje lanske: Lukec in njegov škorec. Predvsem je bil ta uspeh med dečki in v prvem delu dosti vidnejši. Mogoče je temu psihološki vzrok v tem, ker so se mlajši počutili bolje v našem okolju, ki je v prvem delu poudarjen, zato pa so se starejši dečki bolj dobro znašli v drugem delu, ki je v okviru njihovega šolsko življenjskega izkustva.
Prepuščam strokovnjaškim kritikom!
Kot so se dečki zadovoljili z Bevkom, tako so deklice izglasovale zase Kristine Hafnerjeve: Botra z Griča. Tako je tudi Mladinska matica tokrat posrečeno nudila dečkom nekaj njihovega in deklicam nekaj dekličjega, ker se snovrto in oblikovno občutno cepi zanimanje in okus dečkov ter deklic. Delu tudi drugi izrekajo priznanje, le ko opazijo, da jo je spočela Mladinska matica, postane ponesrečeno — izrodek. Res, čudna preobrazba, samo kdo jo preživlja? Ne vem, kako bi naj taka snov bila še lepše in dostojnejše ponujena. Če bi tako bilo, potem bi vse šolske čitanke zgrešile svoje poslanstvo in tudi snov sama, ki- se v šoli obravnava, še težja snov. Kot vzgojno prizadevna knjiga je za nje mali katekizem.
Pri »Kresnicah« pa je to zanimivo, da so prijale takim dtečkom in deklicam, ki mnogo čitajo,^ ki imajo finejši okus in so duševno zelo gibčni v svoji širokogrudnosti To so tisti, ki spravljajo čestokrat učitelja v »prijetno zadrego« s svojo načitanoštjo. Razen tega pa »Kresnice« motivno in oblikovno povlečejo s seboj mladino različnih stopenj, ker zaposlijo s stvarmi, kot so prispevki n. pr. Finžgarja in drugih, nižjo stopnjo. Kako ne bi, saj v mnogem, mnogem otroku najdejo tudi taki prispevki resen življenjski odmev lastnega doživetja.
Kakšni pa so življenjski mladostni spomini raznih naših literatov, pa ni krivda pisateljev samih, ki so živeli tako življenje, še manj pa urednikova! Ogrejejo pa se otroci čisto sami in si napravijo sami svoj izbor, kar je vedno najzdravejši način, kateri se je znal mladini približati, ji tako izpregovoriti besedo,
1«. UV4 . If.	yu. Id otiJIu. "
LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR
Gledališka 4 Šelenburgova 4 Slovenska 18
—g Učiteljski dom v Ljubljani. Darovali so: Ljubljansko učiteljsko društvo 250 Din. To društvo daruje največ za dom! Učiteljstvo narodne šole v Sodražici 260 Din mesto venca na grob tovarišici Franji Cvar-Bartolovi; tovariši Kralj. Lomšek, Rejc iz Bušeče vasi po 10 Din, skupaj 30 Din: tov. Ivan Tavčar iz Ljubljane v spomin smrti tov. Slavoja Dimnika 100 Din; tovariši pri sekciji JUU in Zorko Kotnik namesto cvetja na grob prerano umrlemu tov. Slavoju Dimniku 240 Din. Vsem v imenu Učit. doma najlepša zahvala! Spominjajte se ob vsaki priliki naših domov!
Mladinska matica
S 7. SEJE MLADINSKE MATICE.
1.	Dopolni se in odobri reklamni sub-skripdijski oglas, ki se priloži »Učiteljskemu tovarišu«.
2.	Določila se je cena za »Miklavževo noč«. Knjiga, tiskana v 4°, bo stala v prednaročilu kartonirana Din 16-—, vezana pa Din 22-—. Ta cena bo v veljavi samo do 30. novembra, ko se subskripcija zaključi, kasneje bo cena knjigi 22 in 30 Din.
3.	Indeks .za honorarje naj ima tudi tiajnik.
4.	Odbor je sklenil, da ukine polemiko s tov. Zupancem.
GOSPOD UREDNIK!
V	»Učiteljskem tovarišu« z dne 6. oktobra 1932. št. 8. na strani 1. je v članku »Še h kritiki« napisano:... »In prav tiste dni, ko je izšla tista slavna kritika, ki odreka Kmetovi sposobnost, da piše lahko za mladino, je sprejel »Vrtcev« urednik neko njeno daljšo stvar, ki bo izhajala v letošnjem letniku«. — Vprašam, kako more anonimni pisec vedeti za sprejemanje in nesprejemanje ter izhajanje spisov za »Vrtec«. Mogoče je samo dvoje, da je anonimni pisec udri v Vrtčevo uredništvo ali si je pa zadevo na celem izmislil. Prvo je nemogoče, torej ... Pripominjam, da Kmetova ni Vrtčeva sotrudnica od letos. In dalje: »Lep dokaz, kako malo daio celo pri »Vrtcu« na Vandotovo kritiko v »Slovencu«. — Ta stavek naravnost žali urednika »Vrtca«, ker mu odreka zmožnost samostojne sodbe in nanravlja vtis. da »Vrtcev« urednik mora kaj dati na Vandotovo kritiko v »Slovencu«.
Ljubljana, 10. oktobra 1932.
Vinko Lavrič, urednik »Vrtca«.
GOSPODU J. RIBIČIČU.
V	»Učiteljskem tovarišu« z dne 29. sept. 1932. št 7. na strani 3., ste zapisali v članku »Moj odgovor« stavek:... ter končno dejstvo, da je kritika v »Slovencu« izšla točno v dneh, ko se nabirajo naročniki nele za »Naš rod«, temveč tud za druge mladinske liste — vse to so pregorostasne stvari, da bi jih človek ne pribil in' jih ne predložil' javnosti in še posebej učiteljstvu v razmišljanje«. Ta stavek ustvarja in je ustvaril prepričanje, da je omenjena kritika v »Slovencu« izšla iz uredništva oziroma- upravništva' »Vrtca« ini »Angelčka«. To podtikanje odločno odklanjam' in ga predlagam javnosti in še posebej učiteljstvu v razmišljanje.
Ljubljana. 10: oktobra' 1932,
Vinko Lavrič,
urednik in upravnik »Vrtca« in »Angelčka«.
IZ UREDNIŠTVA:
Da ne bi prešla zadeva v nepotrebno po1 lemiko, je uredništvo naprosilo' za pojasnili) prizadeta. Objavljamo njuni izjavi:
NA ODGOVOR G. UREDNIKA »VRTCA« IZJAVLJAM:
1.	Članka »Kritika« in »Še h kritiki« sem napisal, dasi sem tajnik »Mladinske matice« vendar čisto po lastni iniciativi in sprejmem odgovornost za oDa članka sam.
2.	NiKjer nisem trd.l, da je pisateljica Kmetova V rtčeva sotrudnica od letos, pač pa nasprotno vem prav dobro, da že več let pridno sodeluje pri »Vrtcu« in »Angelčku«. Prav zato padajo Vandotovi očitki na račun Kmetove prav tako po uredniku »Vrtca« kot po uredniku publikacij M. M.
3.	Glede rokopisa Kmetove v »Vrtcu«: Nisem ne udri v uredništvo, niti se nisem zadeve na lepem izmislil, kot mi očita urednik. Zadeva je vse bolj enostavna: doznal sem vse mimogrede od pisateljice same. Ko sem jo danes ponovno prosil za pojasnilo, mi je izjavila, da ni samo res, da je g. urednik Lavrič njen rokopis za »Vrtec« sprejel, ampak je celo res, da ga je tudi že vnaprej plačal.
4.	Moj stavek pa »—Lep dokaz, kako malo dajo celo pri »Vrtcu« na Vandotovo kritiko v »Slovencu« — ne odreka uredniku zmožnosti samostojne sodbe, pač pa mu nasprotno to možnost še priznava.
Albert Širok.
Na odgovor gospoda urednika »Vrtca« in »Angelčka« ne morem drugega kot vztrajati na tem, da je bila objava kritike v »Slovencu« v dneh. ko se nabirajo naročniki za razne mladinske publikacije — zame ravno tako značilna, kakor bi bila značilna za urednika »Vrtca« podobna kritika, ki bi izšla v imenovanih dneh v »Učit. tovarišu«. Da bi bil gospod urednik v kakršnikoli zvezi z omenjeno kritiko, nisem ne trdil ne na to namigoval — saj je vendar kritika podpisana po avtorju, ki nosi zanjo vso odgovornost.
Jsip Ribičič.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev. Pevski tečaj se bo vršil 22. in 23. oktobra. Pričetek 22. okt. ob 9. uri v Glasbeni Matici. Tečaj se bo vršil tudi 23. okt. (v nedeljo) popoldne. Oddaljenejšim članom bo mogoče odpotovati šele zvečer. Zbor bo nastopil 5f> novembra v Mariboru, ob priliki slovesne otvoritve mariborskega učiteljskega doma, zato je tečaj zelo važen. Polnoštevilna udeležba je nujno potrebna. Vsako odsotnost je javiti v naprej.
—pev. Sobotne pevske vaje. Opozarjamo članice in člane, da se vršijo sobotne pevske vaje vsako soboto od 20. do 22. ure. Pevske vaje vodi arhivar, tovariš Cerut v prostorih Glasbene Matice.
—pev. Vsem članom in članicam. Pevski zbor stopa v novo sezono, na pot novega dela. na pot, ki bo zahtevala od vas še večje požrtvovalnosti. Vedno bolj težki časi so tudi za kulturnega delavca in posebno za vas, ki niste samo člani pevskega zbora, ampak ste vezani na svojo službo in najširše polje izvenšolskega delovanja. V pretečeni sezoni se je pokazalo, da je marsikateri načrt zbora ostal na papirju samo radi tega, ker ste hoteli oziroma morali biti mnogostranski. Pribiti moramo dejstvo, da se vsak učitelj dovolj izvenšolsko udejstvuje že s tem, da poseča redno vaje pevsk-ega zbora in sodeluje pri vseh njegovih prireditvah. Tovarišice in tovariši, to ni »sprehajanje v Ljubljano«, to ni zabava, to je težko delo, ki zahteva mnogo žrtev, a uspeh tega delà uživa ves učiteljski stan.
Odbor vas poziva, da v bodoči sezoni sledite vsemu delu in vsem načrtom še z večjo vnemo in ne dovolite, da bi v časih
Katere zvezke
bomo uvedli
v Šolskem letu 1932/33
v naše šole!
Za šolske naloge
zvezke Državne tiskarne po predpisu ministrstva prosvete, ki jih lahko vsakdo naroči v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in podružnici Učiteljske knji-. garne v Mariboru.
Za domaže naloge In vaje__
zvezke Učiteljske tiskarne, ki se prodajajo v korist naših Učiteljskih domov.
UČITELJSKA TISKARNA
reg. zadruga z omej. zavezo
v Ljubljani
težke gospodarske krize nastopila tudi kulturna.
Daljši presledek med zadnjim in napovedanim pevskim tečajem smo porabili zato, da se je uredila notranja organizacija zbora.
Pred nami je koncert v Mariboru, ob slovesnem trenutku ko se otvarja I. učiteljski dom v Sloveniji. Naša dolžnost je, da stopimo ob tej priliki na koncertni oder res v najslo-vesnejši obliki, t. j. kar najbolj pripravljeni. Odbor vas poziva, da se vsi, ki hočete še nadalje delovati v zboru, udeležite pevske vaje 22. in 23. oktobra in koncerta v Mariboru, dne 5. novembra. Po tem koncertu ne bomo držali rok križem, ampak hočemo neumorno delati. Podrobni načrt vam bomo objavili ob priliki pevskega tečaja. — Odbor UPZ.
Ekskurziiskf odsek-
—eo Važna seja EO in prijateljski sestanek ekskurzistov. Pojutrišnjo nedeljo, dne 16. t. m. se bo vršila seja EO v planinski koči na Sv. Gori pri Litiji. To nedeljo se bo vršila na Sv. Gori tudi lepa planinarska slovesnost: krst lansko leto otvorjene koče, ki bo dobila ime po predsedniku litijske podružnice SPD, šmarskem županu g. Ferdu Tomažinu. Sv.
Gora je prav lahko dostopna tura, s postaje Save pri Litiji je oddaljena le 100 minut. Iz ljubljanske smeri se bomo poslužili vlaka ob 7.18. Iz zidanmoške strani pa sta tudi 2- jutranja dovoza. K sestanku vabimo vse naše tovarišice in tovariše, prijatelje EO, zlasti še smučarje, kajti na dnevnem redu bo poleg ostalega tudi razgovor o prireditvi smučarskega tečaja v letošnji zimi.
—e Učiteljstvo in tujski promet. Važna gospodarska panoga tujski promet, ki se posebno s pridom uveljavlja zadnje čase, ima mnogo pobornikov tudi med učiteljstvom. — Kakor posnemamo iz časopisnih poročil, je bil tudi zadnji poset gornje Krške doline in Žužemberka dne 2. oktobra izvršen ob lepem sodelovanja naših tovarišev. Večina priprav je bila na ramah tov. Mervarja, žužemberške-ga šol. upravitelja, ki je poleg priprav napisal za dnevnike o svojem službenem* okolišu zanimive zgodovinske in zemljepisne podatke. Iz dnevnih poročil pa posnemamo, da so izmed 4 voditeljev izleta nastopili pri sprejemu na glavnem trgu* v Žužemberku kar 3 naši tovariši: za domačine je izrekel dobrodošlico predsednik tujsko prometnega društva tov. Mervar; predsednik Zveze tujsko prometnih društev Dolenjske, tov. Pirnat iz Novega mesta, je očrtal važnost dobro razmahnjenega tujskega prometa iz narodno gospodarskega
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne« Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
kot si želijo, tistega bo v sebi priznala, tistemu bo tudi- podelila dekret.
Deržajeva slikanica pa je predvsem za najmlajše, ki znajo najbolje le slike citati. Zakaj bi naj motilo besedilo polet in razmah otroka v njegovi razigrani domišljiji, ko si ga vsak sam ustvari v vseh mogočih variantah. Iz vsake slike si zna ustvariti 10 in še več nezaključenih besedil, povesti z lastnimi; idejami in doživetji. In je, mora biti odfraslihv vseeno, kako je tisto besedilo, glavno da je otiroit ofr njih duševh». produktiven*!
Pa še to. Ko so v višjih razredih sami med seboj čitali tisto kritiko, ki jo je učenec prinesell je eden prav zategnjeno z ironičnim priokusom deial: pač lepa pravljica...
Sledil je smelti...
Ja, tudi taka je mladina, kaj hočemo, jo je tudi Mladinska matica pohujšala, četudi' mladina v svojih srcih ne razume skoraj nobene strani »Kresnic«. Pa to kritiko je...!
Pa še eno priznanje s strani tistih, ki tudi imajo besedo. Danes me je poiskal star možak in mi pravi: Veste, tista o Lukcu je pa' res dobra* naji ima< še naš fant1 naročene te bufevioe. Ilrtv mit je sttnosil! tf&tfH' par dinarjev ....
Tucquegnieux, dne 4. X. 19392:
.»„v- ■ J ■ «
V Francosko šolo sem ga vpisal...
Pkrtta' rei: Vse' se- suče' in' vrti: Ncprera-čunljiva so pota našega življenja. Rodil sem se v Avstriji, rojstna vas mi stoji v rtaliji, jugoslovenski učitelj semi a sina sem včeraj vpisal v prvi razred francoske osnovne šole.
Če to ni Babilon ali pa vsaj Babilonček, nočem ničesar. Pa dovolj uvoda.
V Franciji je sklep šolskega leta mesec dni pozneje kakor pri nas, zato pa seveda tudi' mesec dhi pozneje začnejo. V časopisih sem bral, da bo vpisovanje prvega, redni pouk pa tretjega oktobra. Da bi se izognil prerivanju in nevarnosti, da mi otroka ne sprej-mejoi kar se zgodi, če zmanjka prostora, sem poizkusil srečo že 30. septembra. Nisem se zmotil:
Ko> grem mimo šole, zagledam skozi okno, kako upravitelj — tu ravnatelj — ravno pospravlja in urejuje učila po omari. Potrkam, vstopim in pozdravim. Prijazno mi odzdravi in vpraša-, česa- žolim, »Malega bi: rad; vpisal, pa ne vem...« »O, to bova takoj opravila.«
Ko je sadel za mizo in me začel izpra-ševati; po podatkih; me je za hip spreletelo nekaj; kar bi mogel imenovati zmes domo-tožja, zavisti, hrepenenja po upra-viteljski' službi in kaj vem, kako še. Doslej sem vsako leto sam' tako vpisoval, ravno letos, ko bi moral vpisati sina, sem pa oropan te časti...
Upravitelj, ki me pozna samo kot tolmača jugoslovenskih delavcev pri tukajšnjem rudniku, seveda ni mogfel slutiti mojih misli. Mislil je. da ga nisem1 razumel' in me ponovno vpraša po rojstnem datumu otroka. Odmislil sem se, pa mu odgovarjal.
Ko sva končala, sem se ozrl po razredu. Skero vse je tako, kakor pri nas: Tabla, oder, miza in stol, klopi zastarelega- tipa, omare, zemljevidi', slike iz živalstva in rastlinstva- itfd. Edino; kar bi bilo vredno spomniti, so okna; Velika so in zlasti po- svoji širini ze-
lo presegajo naša. Vzidana so po tri v levi in v desni steni, medtem ko sta sprednja in zadnja brez njih. Zdi se mi, da neenakomerna svetloba (dopoldne močnejša na prvi, popoldne na drugi strani) meče neenakomerno senco, ki utegne učence ovirati pri čitanju in pisanju. Kurjava je centralna, razsvetljava pa električna.
Težko je čakal Tonček ponedeljka. Tako je prosil, da sem ga moral že ob pol osmi pustiti v šolo, čeprav ima do nje komaj dve minuti. Ker »zastopi« samo 20 francoskih besed, sem šel z njim. da ga izročim razredniku. Francoski, poljski, italijanski in nemški otroci so veselo skakali in se igrali. Naš in dva druga Sibvenčka pa so žalostno stali ob zidu, kakor bi jih prilepil. Kakšna razlika v značaju otrok po narodnosti. »Mi Slovenci smo res preboječi.« sem si mislil.
Iz šole stopi razrednik — po mojem šele začetnik — in začne postavljati otroke V vrsto. Mojega potegne iz »jugoslovenske skupine« in ga pridruži temnookemu, črnolasemu Itialijančku, ki je bil' skoro za glavo manjši.
—	Zanimiv pogled. — Pristopim in povem; da naš ne zna francoski. Vprašam dalje gle-db knjig in' zvezkov, kdaj je pouk itd. — »Je še par takih stricev, katerim je francoščina španska vas. Se bomo že sporazumeli; pa- na prste. Za knjige in zvezke naj prinese 7 frankov, pa bo vse dobival v šoli. V šolo pa naj pride vsako dopoldne in popoldne. Dopoldne od osme do enajste, popoldne od ene do četrte. V četrtek ni poukai« — »Moj' naklon«
—	pa sem šel.
Komaj sem čakal dvanajste ure, da sem zapustil pisarno. Mali študentek mi priskak-
lja nasproti; Kaže mi zvezek in na moje veliko začudenje tudi tablico. Zvezek sem mu kupil jaz. a tablico je dobil v šoli. Na njej je imel futur.istično sliko; o kateri je trdil, da je »niš«. Poznam Niš glavno mesto' moravske banovine, toda to, kar je bilo na> tablici, me ni prav nič spominjalo onih lepih dni, ki sem jih kot dijak-izletnik preživel v Nišu. Tudi se mi ni zdelo bogve kako verjetno, da bi v francoski šoli v. prvem razredu osnovne šole »malali« Niš, zato sem pogledal v besednjak. Zvedel sem. da je »la niche« prav toliko, kakor »pasji hlevček«. Uboge pare, psički, ki bi morali bivati v takem »nišu«, kot je bil na tablici. Tega se je menda zavedel tudi gospod učitelj, zato je poleg pasje hišice narisal vsakemu učencu sam- in> lastnoročno — mačko1... Kako so» jo ponaredili drugi, ne vemi Naš- jii je »pripopal« gllavo pod trebuh, rep se je pa* držal hišice namesto mačke. Po-glbdal sem še zvezek. Tudi tu je bil čuden spaček, bil je »titfij«. Brez besednjaka sem »pogruntal«, da je to »la petite-fille«, t. j. mala deklica. Ker je razbila krožnik, je vpila: »iii«. Polbg nje je bil! napisan- mali »i«. Popoldne so že risali vlak, pisali »u« in šteli do sto. Kaj bi rekli k temu naši pregledniki, ne vem. Nekaj pa vem tudi jaz: Šest ur dnevnega pouka »i« pa »u«, pa štejte do-sto že takoj prvi dan, to je za mlado glavico, ki niti francoščine ne zna, več kot stokrat preveč.
Če bo' mogel učitelj nadaljevati na tako »brzo roko«, potem bodo znali njegovi učenci črea mesec dnit že brati, pisati' in' šteti dO' milijona-, kar pa v tej krizi, ko nima nihče ničesar, da bi štel, res ni potrebno. O uspehih vam bom poročal. — Jankovič.

Za začetni stvarni in jezikovni ponk je neobhodno potrebna Gasparijeva «barvna ia „JESEN" založbe „Učiteljski rtom" v Horn.
stališča, tov. Župančič, predsednik litijskega Fotokluba pa je prinesel pozdrave iz Zasavja, kamor se bodo napotili prihodnjič naši foto-amaterji. Pri propagandnem izletu, ki ga je v glavnem vodil Ljubljančan g. Gregorič, je sodelovala pri »leteči prehranjevalni akciji« tov. Nina Škodlarjeva iz Dobrepolja. Med eks-kurzisti-fotoamaterji pa je bilo tudi precej ljubljanskega in okoliškega učiteljstva, pri vodstvu posameznih skupin je seveda sodelovalo vrlo žužemberško učiteljstvo.
Šolski radio.
—r V torek, dne 18. oktobra bo obravnaval g. Josip Žabkar temo: »Pota vodnih kapljic« — po sledečih točkah. Iz ogromnih vodnih površin se dvigajo pod vplivom sončne toplote vodni hlapi v ozračje in prihajajo v obliki raznih padavin zopet na zemljo. Tu se zbira voda v vedno večje tokove in hiti proti morju. Njena pot po zemeljskem površju je večkrat zelo dolga in polna važnih življenjskih nalog. Voda posreduje nastanek rodovitne zemlje, iz zemlje prehaja v rasti ne, živali, človeka in se zopet povrača v zemljo. Tekoča voda hrani delazmožnost, ki jo človek vedno pogosteje uporablja. II.—III.
V	petek, dne 21. oktobra bo predaval g. Miroslav Zor: O pesnikih in pisateljih, ki so zastopani v osnovnošolskih čitankah. — II.—IHI.
V	oktobru bodo še sledeča predavanja:
Torek 25. oktobra: Jugoslavija v kulturnem oziru; g. dr. V. Bohinec.
Petek 28. oktobra: Učimo se varčevati! G. Lojze Zupane.
Stanovska organizacija JUD
iz društev:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo imelo v soboto 22. t. m. zborovanje v Ljubljani s tem-le dnevnim redom:
1.	Učitelj, delovna šola in kmečko vprašanje. Predavanje g. prof. Jože Krošla, ban. šol. svetnika.
2.	Poročila odbornikov in delegatov.
3.	Slučajnosti in nasveti, zlasti glede društvenega delovnega načrta za bodočo dobo.
4.	Ogled ljubljanskega nebotičnika. {Do najvišjih nadstropij z liftom.)
Zborovanje se bo pričelo točno ob 9. uri v novi kletni dvorani »Krke« v hotelu »Me-tropolu« pri Mikliču, poleg ljubljanskega gl. kolodvora. — K otvoritvenemu zborovanju vabimo tudi vse tovariše-nečlane, ki se naj prijavijo za pristop pred začetkom blagajniku tov. Koprivi iz Zagorja. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V SLOV. BISTRICI ima svoje redno zborovanje in občni zbor v soboto, dne 22. oktobra 1932. ob 10. uri dopoldne na deški šoli v Slovenski Bistrici. — Udeležba za vse člane obvezna, nujno zadržani se naj pismeno opravičijo z navedbo vzroka. — Oni, kateri so še s članarino v zaostanku, naj to do navedenega dne poravnajo. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU bo imelo zborovanje in občni zbor v soboto, dne 22. oktobra 1932. ob 10. uri v Šoštanju š sledečim dnevnim redom: Zapisnik. Dopisi. Poročila o skupščinah. Poročila funkcionarjev. Poročilo nadzornega odbora. Predavanje tov. Vrežeja o temi: »Slomšek kot narodni vzgojitelj«. Slučajnosti.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO je zborovalo v sredo 5. t. m. dopoldne v telovadnici II. deške osnovne šole na Cojzovi cesti. Udeležba je bila prav zadovoljiva, kar je dokaz izredne stanovske zavednosti in discipline.
Predsednik tov. Mlekuž je uvodoma izrazil v imenu ljubljanskega učiteljstva sek-cijskcmu predsedniku tov. Iv. Dimniku vsled nenadne smrti njegovega brata Slavo j a iskreno sožaljc, na kar je prešel k prvi točki d uvnega reda, t. j. poročilo o pokrajinski s iipščin . ki ga je podala tov. Čučkova. O njenem poročilu se je glede pomankljivega zastopstva učiteljic na pokrajinski skupščini in upokojitve z neuradniki poročenih učiteljic razvila precej živahna razprava. Sledilo je poročilo tov. Jožice Likozarjeve o državni skupščin v Beogradu. Po dodatnem pojasnilu tov. Kobala, je bilo poročilo sprejeto z odobravanjem.
Po končanem prvem delu zborovanja je sledil občni zbor z običajnimi poročili društvenih funkcionarjev upravnega in nadzornega odbora. Iz poročil je bilo razvidno, da sta upravni in nadzorni odbor v 11. odborovih sejah mnogo razpravljala in sklepala, kako bi društvo solidarno z vodstvom sekcije delovalo za splošni učiteljski blagor, skrbelo za materialne in pravne koristi ter pospeševalo splošno in strokovno izobrazbo svojega članstva. V ta namen so se vršila 4 večerna in 3 celodnevna zborovanja v zvezi s poučnimi predavanji in praktičnim nastopom. S posebnem zadovoljstvom je sprejelo članstvo blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo v minulem upravnem letu Din 32.630-84 dohodkov, Din 30.680" 18 stroškov, toraj Din 1950'66 preostanka. Po odobreni razrešnici, je bil brez ugovora sprejet proračun za bodoče upravno leto z nespremenjeno članarino, t. j. letno Din 170'—.
Pri nadaljni točki dnevnega reda —- predlogi in nasveti — je podal tov. Kobal zanimivo poročilo o historijatu centralnega šolskega vrta v Ljubljani ter obenem iznesel vsebino članka o »centralnem šolskem vrtu« priobčenem v Slov. Narodu dne 13. julija 1.1., ki je za ljubljansko učiteljstvo mestoma žaljiv. Po vsestranski razpravi so navzoči soglasno odobrili resolucijo, obsegajoeo 7 točk, s katerimi ljubljansko učiteljstvo odločno zavrača očitek, da je ono krivo slabega obiska na vrtu ter med drugim odobrava odlok min. prosvete v Beogradu, ki je zavrnilo pritožbo mestnega načelstva in odločilo, da se prepiše polovica vrta z igriščem v last šolske občine. Ko je tov. Kobal dodal potrebne informacije glede uspešnega sodelovanja učiteljstva z upraviteljstvom centralnega šolskega vrta, se mu zahvali predsednik za ^oročilo, na kar preide k poslednji točki dnevnega reda, t. j. slučajnosti. Ob tej priliki je predsednik omenil in prečital došle izvendruštvene dopise in ker ni bilo drugih predlogov, zaključi ob pol 12. uri lepo uspelo zborovanje.
V. Mlekuž, preds. Jos. Mihelič, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V SLO-VENJGRADCU je zborovalo dne 8. okt. 1932. ob 9. uri v Slovenjgradcu.
Navžočih je bilo vkljub slabemu vremenu 39 članov od 46 t. j. 85%. — Pred zborovanjem sta se vršili seji nadzornega in upravnega odbora.
Tovariš predsednik Leopold Kopač otvo-ri zborovanje, pozdravi navzoče članstvo, posebno še sreskega šol. nadzornika gospoda Miloša Grmovška in novopristopivši članici.
Tovariš Kopač je podal izčrpno poročilo o banovinski in glavni skupščini ter je prečital vse sklepe, sprejete na banovinski, kakor
tudi resolucijo, sprejeto na glavni skupščini, nakar je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
1.	Glasom odredbe ministrstva za promei o oprostitvi od poštnih taks z dne 13. junija 1932. so oproščene osnovne in višje narodne šole poštnih pristojbin le za navadna pisma, dopisnice in tiskovine, dočim morajo plačati priporočnino in pristojbino za pakete, nakaznice, čeke ter ostalo vrsto pošiljk. — Sekcija se naproša, da izposluje zopetno oprostitev pristojbin za vse pošiljke.
2.	Glede zvezkov državne izdaje ponovno predlagamo, da se monopol čimprej ukine, ker je v kvar šolstvu in tudi ni v smislu štednje. V slučaju, da je ukinitev neizvedljiva, naj se zahteva znižanje cen za zvezke ter njihova izpopolnitev (boljši papir, pivnik, podloga).
3.	Soglasno še pridružujemo v polnem obsegu sklepom II. banovinske skupščine JUU v Ljubljani, kakor tudi resoluciji glavne skupščine v Beogradu. Glavni odbor in sekcija JUU naj ukreneta vse potrebno za njih čimprejšnjo realizacijo.
Enako je bil sprejet predlog tov. Zehrerja:
Kralj. ban. uprava se naproša, da posreduje za čimprejšnjo izročitev delnic Priv. agr. banke, ki so bile izplačane že pred letom. Glasom časopisnih vesti je uprava banke izročila delnice že decembra prošlega leta ministrstvu financ in so na te delnice bile že tudi izplačane dividende.
Po prečitanju zapisnika so se izčrpno obravnavali dopisi. Poverjeništvo za »Mlad. matico« prevzame predsednik tov. Kopač Leopold. Kot poročevalca za »U. T.« sta bila določena tov, Mrovlje in Zehrer. Otvoritve »Učit. Doma« v Mariboru se udeleži pribl. 10 članov.
Poročili tajnika in blagajničarke sta bili sprejeti brez debate. — Članarina ostane Din 16'— za člana. — Za nadzorni odbor je poročal tov. Mrovlje ter predlagal za blagajničar-ko absolutorij s pohvalo (sogl. spr.).
Ker dosedanja podpredsednica tov. Šini-goj Asta zaradi odsotnosti ne more vršiti svojih dolžnosti, se je soglasno sklenilo, da stopi na njeno mesto tovarišica Mithans Minka.
Tovarišica Arnuš Marija je v lepo zasnovanem predavanju podala smernice »O vzgoji čuta za čast v šoli«, s katerimi so se vsi navzoči strinjali.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo 3. decembra 1932. v Slovenjgradgcu.
Kopač Leopold,	Iglar Rajko,
predsednik.	tajnik.
+ JUU ZBOROVANJE ZA SREZ KRŠKO se je vršilo 3. oktobra 1932. v Krškem. Navzočih je bilo 102 učiteljev in učiteljic, t. j. 76'6%. Po učnem nastopu tov. Drago Bi^-tenca, ki ga jc imel s svojimi učenci v dvorani »Sokola« v smislu zahtev novodobne šole na podlagi samodelavnosti otrok in samoprido-bitnost: gotovih pojmov, je pozdravil tovariš M. Brezovar kot predsednik vse navzoče, zlasti bivšega prosvetnega načelnika g. dr. Dra-gotina Lončarja, zastopnika sekcije tov. Jos. Kobala ter sres. šol. nadzornika tovariša L. Levstika.
Zahvalil se je tov. D. Biitencu za učni nastop, spomnil dolgoletnega odbornika Lada Krakerja kot učitelja, tovariša in Sokola, ki je 5. junija 1932. nenadoma preminul.
Nato je povzel besedo g. Drago Lončar, ki se je povodom 70-letnice smrti Antona M. Slomška spomnil njega kot pedagoga in sicer od vseh strani, ki pridejo za učitelja v poštev ter prešel nato na novodobno šolo ter strnjeni, koncentracijski, priložnostni pouk na
podlagi samodelavnosti otrok ter samoprido-bitnosti zaželenih pojmov. Za svojo stvarno in zanimivo predavanje je žel. g. direktor zasluženo zahvalo in priznanje.
Nato je podal odbor delo društva v preteklem letu ter položil tudi račun. Vsled težkih terenskih razmer so se vršila le 3 zborovanja, število članstva je sicer nekaj nazadovalo in to predvsem zato, ker je bil vsak zamudnik, ki ni plačal vkljub opominu svoje članarine, črtan. Tako bo vsak, ki zaostane 2 meseca v članarini, brez izjeme črtan. Društvo namreč ne more in ne bo za nobenega zalagalo.
Članarina je minimalna. Za redne člane znaša 15 Din, za poročene tovarišice z učitelji 5 Din, za upokojence pred izidom urad. zakona pa 6 Din.
Predsednica nadzor, odbora tov. Vlast. Levstik je javila, da je našla knjige in račune v redu, nakar je prejel uprav, odbor absolutorij.
Tudi proračun za 1. 1932./33 je ;bil brez izpremembe sprejet.
Za tem je predsednik obvestil ter poročal o došlih okrožnicah sekcije: glede oddaje razpisanih mest, pravic organiziranih članov. poravnave zaostale članarine Popotnika, pridobitve članov Mladinske matice (kot re-ferentje naj bi fungirali kot doslej upravitelji šol, odnosno izvoljeni poverjeniki (ce), poročanja v stanovski list ter pristopa k jugoslov. učit. kredit, zadrugi.
Predsednikom častnega razsodišča je bil izvoljen tov. Vanič Janko, poverjenikom »Šolske matice« pa še nadalje tov. Vanič Pavla in Roza Mejakova.
Poročilo o II. banov, skupščini je izčrpno podal tov. Fr. Bizjan, o X'II. glavni drž. skupščini tov. predsednik M. Brezovar, situa-cijsko poročilo pa strok, tajnik tov. J. Kobal, ki je bilo z velikim zadovoljstvom sprejeto.
V debato so posegli tov. A. Lomšek, P. Herbst, Lj. Kabaj i. dr., ki so prosili pojasnila v raznih zadevah. Vsem poročevalcem in debatorjem se je predsednik iskreno zahvalil ter izjavil z ozirom na dejstvo, ker je predlog odbora, da se društvo vsled težkih terenskih razmer deli v samostojni društvi Krško in Mokronog, z veliko večino propadel, da bo prihodnji dve zborovanji sklical v okoliš Mokronoga.
Popoldne si je učiteljstvo ogledalo go-spodarsko-kmetijsko razstavo, ki jo je priredilo sresko načelstvo — kmetijski oddelek — s sodelovanjem učiteljstva narodne šole v Krškem ter vseh šolskih uprav v srezu. Zanimiva razstava je bila na višku im odlično urejena.
Ta in pred^4oči dan so se vršila tudi strokovna predavanja iz poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, čebelarstva in kletarstva.
MAU OGlASf
Mali oglasi, ki aluzijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmacjSi znesek Din S" -
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, IzpraSan optik In urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
GALERIJA
NAŠIH MOŽ
JE V ZALOGI
KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJANI
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškerc 10. Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parina
17.	Župančič
18.	Kersnik
19.	Maister
20.	Finžgar
21.	Strossmayer
61-5 X 47-5 cm. Slike à Din 10-— Okrasite z njimi šolske prostore!
«
!
SeliKan
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
LEGAT4	SPECERI JA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne
m ■ ^ moderne LJUBLJANA i_pražarne MIKLOŠIČEVA CESTA' 28	
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
m
BAJDE JOSIP
L j u b 1 j a n a > Gosposvetska cesta 12
Gostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
Podpirajte in Me Mladinsko lie!
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANA
MESTNI TRG 2« ♦ STRITARJEVA ULICA 3
Glavni urednik Andrej Skulj. — Izdajatelj: J. U. U. — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Za sekcijo in uredništvo odgovarja Ivan Dimnik.
Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). — Vsi v Ljubljani.
____.