.„ik rdeče ško-
na njeno ma-
' narisal lepe
( g črnimi trepal-
Seveda ne
JJ ker bi priča-
^^al, da bo ploče-
L spregledala.
^ t)i bili mogoči
^topisemski ču-
bi verjetno
avtomobilisti
Igdili svetlemu
jledu, tako pa se
ßjitno, da bodo še
gprej odločilnega
^mena tiste oči,
{gledajo l2za vo-
ina.

KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA PROSVETNIH DELAVCEV PREPOČASI NAPREDUJE • 1972. LETA BO NA
CELJSKEM PODROČJU PRIMANJKOVALO KAKIH 128 UČITELJE^'
•	Organizacijska enota zavoda za šolstvo
SRS v Celju je naredila analizo o kvalifikacijski
strukturi učnega osebja na osnovnih šolah celj-
skega območja, ki nann v glavnem v številkah
posreduje trenutne in bodoče razmere.
•	Te so bolj kot ne kritične, saj podatki
kažejo, da tudi 1972. leta, ko naj bi bilo po
zakonu strukturi zadoščeno, še ne bomo brez
problemov in težav.
•	V šolah celjskega področja je na stopnji
predmetnega pouka 5.328 (ali skoraj polovica)
tedenskih učnih ur nekvalificirano zasedenih.
Čeprav je res, da so ka-
drovske razmere nemara na
vseh drugih področjih, po-
sebej v gospodarstvu, dosti
bolj problematične kot v
prosveti, je prav tako res,
da je prosveta med tistimi
izjemnimi področji, kjer si
nestrokovnosti in nekvaliti-
ciranosti nikakor ne bi sme-
li dovoliti. Razlogov je več,
a najpomembnejši med nji-
mi je ta, da šolska vzgoja
ne dopušča nikakršnega po-
lovičarstva in improvi2«icij,
saj lahko to v tem, kar ob-
likuje, zapusti usodne vrzeli.
Ce je bilo v času po osvo-
boditvi dobrodošlo vsakršno
znanje, ki ga je mogel na
hitro narejeni učitelj nuditi
učencem, potem danes to
seveda več ne velja. Pravza-
prav je težko razumeti, da
se skoraj v treh dsetletjih
(od 1945. leta dalje) nismo
dokopali vsaj do tistih ka-
drovskih norm, ki so velja-
le, če hočete, v času Marije
Terezije ali v stari Jugosla-
viji. Verjetno je bilo vse
preveč eksperimentiranja in
reform, potrebna pa bi bila,
kot kaže, (prosto po Maja-
kovskem) še reforma, ki bi
odpravila vse reforme. V
skrajnem primeru bi lahko
naše splošne kadrovske te-
žave, s katerimi se sooča-
mo tako rekoč na vsakem
koraku, pripisovali v največ-
ji meri prav pomanjkljivo-
stim šolske vzgoje.
Dalje na 6. strani
r^lje, 3. junija 1970 — Številka 2Z — Leto XXIV — Cena 60 par
Jiasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
'! ...................I Mil I || I IlIlHfciili "ilHMIH finwyil^inill i' ' \\tfW~S¥WfMHlF]inm\\ l\ i\
i CELJU ODDELKA VIŠJE ŠOLE
Z USTANOVITVIJO ODDELKA VIŠJE KOMERCIALNE ŠOLE IN PEDAGOŠKE
AKADEMIJE, BO CELJSKI BAZEN VSAJ V NEKI MERI REŠEVAL KADROV-
SKE PROBLEME.
•	S prihodnjim šolskim letom, torej jeseni, bi naj začela z delom
novoustanovljena oddelka višje komercialne šole in pedagoške akademije
za razredni pouk. Možnost vpisa bodo imeli vsi, ki imajo pogoje za redni
študij.
•	Financiranje bodo prevzele skupščine občin glede na število sluša-
teljev z njihovega območja in pa delovne organizacije. S prihodnjim letom
bodo po vsej verjetnosti, če bo dovolj študentov, ustanovili tudi druga
Jože Marolt, podpredsed-
Mc skupščine občine v Celju
na nedavnem posvetu žu-
Wov celjskega območja pri-
toe seznanili s predlogom,
•i so ga navdušeno pozdra-
Gre za predlog vodstva
®®ljske občine, ki je že na-
'^zalo stike z visokošolskim
centrom v Mariboru, ki bi
naj v Celju že letos ustanovi-
lo dvoje oddelkov maribor-
skih višjih šol.
V svoji obrazložitvi je Jože
Marolt prisotne seznanil z
zaskrbljujočimi podatki, da
namreč gospodarstvu celjske-
ga bazena iz leta v leto pri-
manjkuje vse večje število
določenih profilov strokovne-
ga kadra. Gre predvsem za
strokovnjake v komerciali in
pa Za prosvetne delavce, če-
prav končuje srednje šole na
celjskem območju mnogo na-
darjenih in sposobnih dija-
kov, jih mnogo zaradi soci-
alnih in drugih okoliščin ne
nadaljuje šolanja. Po drugi
strani pa tudi mnogo štu-
dentov z našega območja po
končanem študiju ne išče za-
poslitve v delovnih organiza-
cijah našega območja, tem-
več drugje. Tako ostaja na-
še gospodarstvo iz leta v le-
to vse bolj osiromašeno.
Novoustanovljena oddelka
višje komercialne šole, ki bo
dobil streho v celjski eko-
nomski šoli in pa oddelek
pedagoške gimnazije za raz-
redni pouk, ki bo domoval v
prostorih celjske pedagoške
gimnazije, bosta sprejela di-
jake celjskih in velenjskih
srednjih šol. Najpogosteje
tudi tiste, ki zaradi ekonom-
skih razmer ne bi mogli na-
daljevati študija v visokošol-
skih centrih. S tem bo naše
gospodarstvo dobilo kadre,
na katere drugače ne bi mo-
glo računati.
Pomen ustanovitve za zdaj
teh dveh oddelkov pa je do-
volj jasen, «ato ne potrebuje
komentarja. Vrednost že lepo
ilustrira p>odatek^ da so pri-
sotni župani z navdušenjem
sprejeli predlog.	ja
FRANČEK FRAKELJ
Oprostite, ker sva ravno pri laškem problemu,
ste iz Logatca doma?
NASMEH POLN OPTIMIZMA, MOČNE VOLJE IN NAČRTOV - To bi lahko
zapisali pod fotografijo odlične celjske atletinje Marjane Lubej, ki se je
po devetih mesecih uspešno vrnila na atletsko stezo. Po težji poškodbi
noge ni opustila upanja, da bi še kdaj dosegala tako dobre rezultate, kot
jih je pred poškodbo. Lubejeva, ki je absolventka Visoke komercialne
šole v Mariboru, se je neverjetno hitro vrnila v formo in na bližnjih
tekmovanjih že lahko od nje pričakujemo vrhunske rezultate. To ji želimo
tudi mi.	Foto: M. BOŽIČ
KONCERT GRAŠKIH
IN CELJSKIH PEVCEV
Mešani mladinski zbor
celjske gimnazije, ki ga vo-
di Ciril Vertačnlk in dekli-
ški zbor glasbeno pedagoške
gimnazije pod vodstvom Ro-
landa Geisterja sta v sobo-
to zvečer priredila v Narod-
nem domu skupen koncert.
Graški zbor je s tem vrnil
obisk celjskim pevcem, ki
so zastopali našo republiko
na avstrijsko-madžarsko-slo-
venski pevski reviji ob kon-
cu prejšnjega meseca v
Gradou.
Po koncertu, ki je rjavdu-
šil poslušalce (dvorana je bi-
la namreč polna), so za pev-
ce pripravili sprejem z za-
kusko. V imenu celjskih
družbenopolitičnih organiza-
cij jih je pozdravil predsed-
nik občinske konference
ZMS Jože Volfand, ki je
gostom izrekel dobrodošlico
in željo, da bi se še vrnili v
imenu Mladinskega pevskega
festivala, prireditelja sreča-
nja, i>a njegov tajnik Jurče
Vreže.
Ob tej priložnosti so izme-
njali spominska darila, za-
tem pa se je dirigent Ro
land Geister zahvalil za pri-
srčen in gostoljuben spre-
jem. Izrazil je željo, naj n«
bi umrlo upanje, da bomo
nekoč skupno živeli v lep-
šem svetu, če bo tudi petje
k temu nekaj prispevalo, je
rekel, bomo lahko zadovolj-
ni in srečni.	dhr
MOPEDIST JE OBLEŽAL
NEZAVESTEN
METOD LEDINEK, 31, iz Lipja se je peljal iz
Velenja proti Arji vasi in na blagem ovinku padel.
Obležal je nezavesten s hudimi poškodbami.
NEZNANA KOLESARKA
MARIJA PODJAVORŠEK iz Celja je prečkala
cesto na prehodu za pešce, ko se je pK) Gregor-
čičevi ulioi pripeljala neznana kolesarka in jo po-
drla. Takoj zatem se je neznanka odpeljala naprej.
Podjavorškova si je zlomila desno roko.
TRIJE POŠKODOVANI
Voznik osebnega avtomobila ŠTEFAN VREČKO,
38, iz Šentjurja se je peljal iz Kozja proti domu,
ko ga je na ovinku mok^e ceste zaneslo na desno,
kjer je zadel v jablano. Pri nesreči sta bila teže
poškodovana IVAN VREČKO, 70, in ALOJZIJA
GOŠNJAK iz Razborja, medtem ko je bil vomik
laže poškodovan.
ZASENČENE LUČ!
HUBERT CAMLEK, 26, iz Podkraja pri Velenju
je vozil z osebnim avtomobilom proti ŠQštanju,
ko mu je pripeljal nasproti neznan voznik avto-
mobila z dolgimi lučmi, kot je sam izjavil. Tedaj
je pri zasenčenih lučeh zagledal na desni strani
ceste pešca ANTONA ZIMŠKA, 27, z Zg. Velke
in KAZIMIRA MIKLAVČIČA, 26, iz Zg. Pristave.
Hodila sta vzporedno. Pri trčenju je dobil Zimše^k
težje, ,Miklavčič pa lažje poškodbe.
OMAHNIL JE PROTI AVTOMOBILU
FRANC ŠUSTER, 26, je vozil s tovornjakom iz
Laškega proti Celju, ko mu je prišel nasproti po
levi straru ceste lO-letni EDVARD KOMERICKI, iz
Košnice. Deček je omahnil proti avtomobilu in
z glavo udaril v prednja del vozila. Dobil je težje
poškodbe.
OBSTAL JE NA NJIVI
DUŠAN KOROŠEC, 19, iz Stranic se je s kom-
bijem peljal po kolovozni poti in v Špitaliču za-,
peljal čez levi rok poti ter se prevrnil. Dobil , je
pretres možganov.
TEŽKA NESREČA V AVSTRIJI
v petek se je zgodila težka prometna nesreča
na državni cesti Obervogau pri Lipnici v Avstriji.
Pri nesreči so bili težko poškodovani AVGUST
PESJAK, 34, iz Celja, MILAN HROVAT—HENRIK,
40 in DARINKA PEŠKO, 41, oba iz Vrbja, medtem
ko je na kraju nesreče umrla JOŽICA PRAZNIK,
32, z Mariborske ceste v Celju.
KLJUB ZAVIRANJU, NESREČA
JOŽE KOLAR, iz Skale je vozil z osebnim avt-o-
mobilom po Teharski cesti proti Celju, ko je z
leve strani pripeljal na vozišče mopedist STANKO
PESTIVŠEK, 36, iz Celja in mu zaprl pot. Kolar
je zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Mo-
pedist se je laže poškodoval.
NEPRAVILNA HOJA
Vozmica osebnega avtomobila NADA KOLARIC
z Brega pri Polzeli se je peljala proti Parižljam
s hitrostjo približno 60 kilometrov, ko ji je prišel
nasproti 13-letni MILAN FEKONJA iz Braslovč.
Ta je pred srečanjem pričel begati po cesti. Voz-,
niča je otroka zadela. V bolnišnici so ugotovili,
da je dobil lažje poškodbe.
ZALETEL SE JE V DREVO
ANTON OBREZ, 23, iz Zabukovce je v Spodnjih
Prelogah zapeljal na skrajno levo stran ceste, tako
da je delno vozil po travi in delno po makadamski
bankini. Po metrih takšne vožnje se je zaletel
v drevo. Voznik in sopotnik VALENTIN ŽNIDAR,
23, iz Sojeka pri Frankolovem sta dobila težje
poškodbe.
ZADEL JE PEŠCA
FRANC HRIBERŠEK, 21, iz Ljubije se je ponoči
F>eljal z osebnim avtomobilom proti Letušu in se
srečal z neznanim traktoristom. Oba sta zasenčila
luči. Ko je Hriberšek ponovno prižgal dolge luči je
na razdalji 20 metrov zagledal na desni strani pešca
IVANA* GROFELNIKA, 41, iz Ljubije, ki je šel peš
v isti smeri nekoliko bolj proti sredini ceste. Voz-
nik je zaviral in se umikal, vendar pa je pešca
zadel. Zlomiil si je levi gleženj.
PADEL JE
Po Partizanski cesti v Velenju se je peljal s ko-
lesom VINKO LESJAK, 40, iz Velenja in padel.
Poškodoval si je obraz.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
v zadnjih sedmih dneh preteklega tedna se je
na cestah širšega celjskega območja zgodilo 49 pro-
metnih nesreč. Težje poškodovanih je bilo 14 oseb,
laže pa 17.
Materialno škodo pa so ocenili na 157.150 di-
narjev.
Ferd») Pilih, 27, Huda ja-
ma, Laško, jamski voziček
mu je poškodoval desno ro-
ko; Jože Repenšek, 45, Mo-
zirje, poškodoval si je desno
roko; Jernej Steklasa, 40,
Drešinja vas, hlod mu je po-
škodoval levo stegno; Zinka
žlof, 31, štore, poškodovala
si je desno koleno; Zlatko
Antonie, 38, Hudinja, z žele-
zom se je poškodoval po levi
roki; Miloš čovič, 24, Celje,
poškodoval si je levo roko;
Pave! Jamnik, 18, Celje, po-
škodoval si je levo roko;
Boris Marsuč, 17, Draža vas,
stiskalnica mu je poškodovala
desno roko; Franc Cizej, 66,
Trnova pri Gomilskem, po-
škodoval si je desno zapestje;
Stane Kline, 17, Frankolovo,
s pločevino si je poškodoval
obraz; Karel Lulik, 24, Dre-
šinja vas, opeka mu je po-
škodovala levo roko; Vili šu-
mer, 27, Ljubečna, poškodo-
val si je levo roko; Andrej
Zalokar, 26, Praprotno, po-
škodoval si je levo roko; Mi-
lan Šklebek, 28, Celje, stroj
mu je poškodoval levo roko;
Franc Robida, 58, Celje, po-
škodoval si je obe krači; Ani-
ca Rozman, 39, Žalec, poško-
dovala si je desni gleženj;
Jakob Hlis, 26, Latkova vas,
poškodoval si je prst desne
roke; Rafael Novak, 34, Vele-
nje, v jami si je poškodoval
desno stran prsnega koša;
Franc Medvešek, 29, Radeče,
železo mu je poškodovalo
levo roko; Ivan Košec, 34,
Celje, krožna žaga mu je po-
škodovala prste leve roke;
Ivan KrašoveCj 37, Velenje,
železo mu je poškodovalo le-
vo nogo; Vlado Medved, 40,
Zg. Poljčane, tovornjak ga je
stisnil za prsni koš in ga
poškodoval; Franjo IMikič, 43,
Skomarje, poškodoval si je
levo nogo; Jože Zaje, 22, Ga-
berke, poškodoval si je levo
nogo.
CELJE
Stanislav Grabenšek in Mi-
ra Hauko, oba iz Celja;
Franc Tržan, Prožinska vas
in Pavla Topolovec, Polžan-
ska vas; Marijan Templak In
Alojzija Ošlak, oba iz Celja
ter Ivan Stare in Ivana Ber-
ger, oba iz Celja.
HRASTNIK
Ivan šoster, napihalec ste-
kla, Dol pri Hrastniku in
Silva Golež, delavka, Marno
ter Adolf Cigole, strojnik,
Celovnik in Antonija Kra-
mar, delavka, Hrastnik.
LAŠKO
Miroslav Žagar, steklar.
Globoko in Veronika Šantej,
natakarica. Laško; Kari Bo-
rinc, orodjar, Vojnik in Sil-
va Koritnik, sobarica. Tr-
nov hrib.
SLOVENSKE KONJKT^
Jožef Pučnik, 33, strojni
ključavničar, Gabrovlje in
Silva Rečnik, 22, Zeče; Kon-
rad Rebernak, 31, delavec.
Gabrovnik in Štefka Vahter.
24,	Gračič; Konrad Mumelj,
25,	Dobrava in Bernarda
Hren, 25, Crešnova; Ivan Laj-
lar, 43, Radana vas in Vero-
nika Vivod, 55. Gabrovlje;
Jožef Rotovnik, 34. Ljubnica
in Marija Kolar, 21, Strani-
ce; Milan Sodržnik, 25, SI.
Konjice in Milica Bobik. 20,
Polene ter Franc Marguč, 30,
Zbelovo in Erna Filej, 24,
SI. Konjice.
ŠENTJUR PRI CELJU
Vinko Kolar, 22, kovino-
strugar, Podgrad in Rozalija
Cernoša, 19, poljedelka, Lo-
karje.
ŽALEC
Pavel Bizjak, 23, Polzela in
Marija Posedel, 21, Gotovlje;
Danijel Vidmajer, 23, Založe
in Frančiška Igrišnik, 22,
Matke ter Peter Kumer, 24,
Dobrteša vas in Anica Kom-
polšek, 21, Prebold.
CELJE
Rodilo se je 27 dečkov in
20 deklic
LAŠKO
2 dečka in 1 deklica
SLOVENSKE KONJICE
1 deček in 3 deklice
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deklica
ŽALEC
1 deklica
CELJE
Anton Blaži, 33, Vrhe; Ja-
kob Šolinc, 60, Vojnik; Maks
Rovan, 63, Ljubljana; Franc
Vačun, 71, Gaberke; Bojan
Podluajšek, 4, Arja vas; Sta-
nislav Brdnik. 64, Planina;
Terezija Antolinc, 79, Za-
grad; Ivan Oplotnik. 29, Ole-
šče; Apolonija Huter, 74, Ru-
pe in Ciril Kuzman, 43, Do-
brova.
GORNJI GRAD
Elizabeta čretnik, roj. Fi-
šer, 89, kmečka preužitkari-
ca. Bočna; Angela Krebs, 71,
kmečka preužitkarica. Gor-
nji grad.
LAŠKO
Marija Rezec, T6, preužit-
karica, Breze.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jurij Tržan, 31, poljede-
lec, Slivnica in Marija
Ogrinc, 69, .gospodinja. Suho.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Kari Šmajgert, 77, Lastniö.
ŽALEC
Maks Poznič, 42, delavec,
Vransko; Peter Zupančič, 4,
Loke; Martin Stakne, 35, ko-
lar, Stopnik in Ferdinand
Weinberger, 44, orodjar,
Gmunden, Avstrija.
PROSTE
KAPACITETE
Na celjskem turističnem
področju je dovolj prostih
mest v zdraviliščih, hotelih,
gostiščih in pri zasebnikih.
V Solčavi in Logarski dolini
priporočajo rezervacije za
večje skupine, posebno ob
sobotah in nedeljah.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so Planinski dom v
Logarski dolini, Mozirska
koča, Frischaufov dom na
Okrešlju, hotel na Golteh,
dom na Gori Oljki, Celjska
koča, dom na Svetini in Sta-
ri grad nad Celjem
V hotelu Celeia in Paka v
Velenju imajo vsak dan ra-
zen ob nedeljah oziroma po-
nedeljkih glasbo in medna-
rodni barski program. V Ro-
gaški Slatini je vsako sredo
in soboto ples v restavraciji
Pošta. V Braslovčah redno
obratuje restavracija na je-
zeru; na razpolago so tudi
prenočišča. V šoštanju je
vsako soboto in nedeljo ples
v Kajuhovem domu, v Vele-
nju pa tudi ob sobotah v re-
stavraciji Jezero. Ob sobotah
je ples v hotelu na Golteh.
Vsako soboto in nedeljo je
ples na bazenu v Preboldu
— igrajo črne zvezde, poje
Oto Pestner, občasno pa tu-
di kvartet črnskih pesmi iz
Šentjurja.
KOPALNI BAZENI
Vsak dan sta odprta po-
krita bazena v Dobrni in La-
škem ter odprti bazeni v
Rimskih Toplicah, šoštanju
in Preboldu.
DElORNA
Do sobote, 6. junija do 12.
ure je dežurna Nova lekar-
na, Tomšičev trg 11, od so-
bote dalje pa lekarna Cen-
ter, Vodnikova 1.
PROGRAM GOSTIN-
SKO-TURISTIČNIH
PRIREDITEV 1970
Ponedeljek, 1. junija ob
20.00 v Narodnem domu tu-
ristični večer.
Torek, 2. junija — sindi-
kalna tekmovanja gostinskih
in turističnih delavcev.
Sreda, 3. junija kulina-
rični dan Ojstrice.
Četrtek, 4. junija — kuli-
narični dan Kolodvorske re-
stavracije
Petek, 5. junija — kulina-
rični dan Celeie
Sobota, 6. junija ob 8.00
zborovanje gostinskih in tu-
rističnih delavcev celjskega
turističnega območja; ob
10.30 povorka mladih gostin-
skih delavcev, ob 11.00 uri
otvoritev kulinarične razsta-
ve, razstave pogrinjkov ter
pokušnje jedil in pijač; ob
18.00 uri družabni večer v
Mestnem parku
Nedelja, 7. junija od 9.00
do 18.00 razstave v Narod-
nem domu; ob 9.30 prome-
nadni koncert pred ND, ob
16.00 ljudska veselica v mest-
nem parku (igra ansambel
L. Slaka).
Hotel Evropa ho imel ku-
linarične specialitete ves te-
den.
Sreda, 3. junija ob
uri Pinter: »Hišnik«
mladinski abonma in ig^
Četrtek, 4. junija ob jg®^
uri »Hišnik« za III. mlad'
ski abonma in izven. ^
Petek, 5. junija ob 19 ^^
uri »Hišnik« — premiera
premierski abonma in izy^
Sobota, 6. junija ob 20^;
uri Jurčič-Inkret: »Des^
brat« — gostovanje v
ni na Dolenjskem
Torek, 9. jimija ob 19
uri »Hišnik« za IV. mladij),;
ski abonma in izven. ,
UNION:
do 5. junija francosko-ai}
gleški barvni film »Ju^^j
zvezda«
od 6. do 10. junija franc,
barvni film »Operacija ^
ontina«
METROPOL:
do 4. junija nemški fn^
»Veseli regrut«
od 5. do 7. junija ame»
barvni film »Bostonski mo.
rilec«
od 8. do 10. junija it^
barvni film »Kakor sova p»,
dnevi«
DOM:
3. junija še francosko-itaS
janski barvni film »Tajal
agent Judoka«
od 4. do 5. junija amer,
barvni film »Krogla z nebo.
tičnika«
od 6. do 7. junija amer,
barvni film »Operacija opt
jum«
od 8. do 9. junija amer.
barvni film »Raj po havaj
sko«
DOBRNA:
6. in 7. junija amerišk:
barvni film »Raj po havaj
sko«
Predstave v .kinu Union so
vsak dan ob 16., 18. in ai
uri, v Metropolu ob 16.1
18.30 in 20.30 uri, v Donu
ob 16. in 18. uri. v Letnem
kinu pa ob 20.15 uri. V Let
nem kinu predvajajo is'-
film kot v Domu, toda !e
kadar je lepo vreme, sice;
je predstava ob 20.00 uri ;
kinu Dom. V Dobrni je pred
stava v soboto ob 18., v ne
deljo pa ob 16. uri.
5 POLIC ŠTUDIJSKEi
KNJIŽNICE ;
Battan L. J.: Radar Obset'
ves the Weather. Garden Ö I
ty 1962. S. 33759/24.	'
Griffin D. R.: Echoes d 1
Bats and Men. Garden CltJ 1
1959. S. 33759/4.	1
. 1
Hurley P. M.: How old i' j
the Earth? Garden City 1959 ,
S. 33759/5.	i
Hughes D. J.: The Neutro" j
Story. Garden City 1959. S-
33759/1.
Bitter F.: The Educatio«,
of a Physicist. Garden CW
1959. S. 33759/2.
Medakoyic D.: Srpski si''
kari XVIII—XX veka.
vi i dela. Novi Sad 1968. S
33811.
Secret Societies. Londo^
cop. 1967. S. 33812.	j
Freud S.: Psihopatolo^ijJ '
svakodnevnog života. No^' |
Sad 1969. S. 33846/1.	'
Freud S.: Uvod u psil'^ ]
analizu. Novi Sad 1969. '' '
I 33846/2.	'
Freud S.: Dosetka i "J'*''
' odnos prema nesvesiK^""*
i Novi Sad 1969. S. 33846/3.

'golzanu v lUliji je bilo
^ prvenstvo v keglja-
člane in članice. V
(J .fii reprezentanci sta
ll^^pili tudi članici Parti-
r ^j^ovinar štore Eva
in Sonja Ocvirk.
'^"lep in pomemben us-
''^je dosegla Eva Ludvig,
v parih skupaj s Kalo-
'.\,o osvojila odlično tret-
''Lesto iri s tem prvo ko
' za Jugoslavijo: brona-
ij-o je tudi edina kola j-
f' ici so -jO jugoslovanski
trezentantje osvojili v Bol-
Ludvigova je odlično
^iala na težkem asfaltira-
la kegljišču ter podrla
lljegljev, kar je naravnost
Mičen rezultat. Pred
W sta se uvrstila samo
para iz Romunije in NDR.
Ocvirkova je skupaj z Ma-
čičevo v isti disciplini )svo-
jila solidno 15. mesto.
Eva Ludvig je že vrsto .et
med najboljšimi kegljavkami
v Jugoslaviji. Bila je že dr-
žavna prvakinja, najvišja
mesta pa je osvajala tudi s
svojim klubom. V letošnji
sezoni je vseskozi v odlični
formi, kar so dokaz prva
mesta na izbirnih tekmova-
njih za državno reprezentan-
co in odlične uvrstitve na
dvobojih z reprezentancama
Romunije in NDR. Tudi na
svetovnem prvenstvu v Bol-
zanu je v moštvenem delu
tekmovanja med našimi tek-
movalkami osvojila drugo
mesto.
Uspeh Ludvigove ni samo
njen uspeh, temveč uspeh
celotnega celjskega športa.
Predvsem pa je nov argu-
ment, da bi morali zaradi
visoke kvalitete kegljanja v
Celju dobiti čimprej tudi
sodobno avtomatsko keglji-
šče. Le tako bomo lahko še
priče veselim dogodkom, kot
je zad*"-'! z osvojitvijo bro-
naste kolajne Eve Ludvig.
T. VRABL
Bronasta medalja na sve-
tovnem prvenstvu pomeni
Evi Ludvig največje pri-
znanje za dolgoletne napo-
re in sodelovanje v keglja-
škem športu.
PORAZ ŠOŠTANJA
V TRBOVLJAH
Trboveljčani se resno pri-
pravljajo, da v prihodnji se-
zoni ponovno zbero ekipo,
katera bi lahko osvojila na-
slov republiškega prvaka. Ta-
ko so v nsdeljo v teh pripra-
vah visoko premagali nepo-
polno ekipo Šoštanja 28:12
(15:5). To je najvišji poraz
šoštanjčanov v letošnji se-
zoni.
Toda kljub temu so igral-
ci drugega največjega roko-
metnega središča pri nas na
osmem mestu. V primeru
zmage proti Piranu, v nede-
ljo, pa se lahko pomaknejo
za mesto višje.
jk
APS:ČLANI ADK
PRVI, ČLANICE DRUGE
I Tri zmage Mira Kocuvana # Povratek
praga Žuntarja in Marjane Lubej O Vete-
rana Rudi Male in Jože Kopitar še vedno
uspešno nastopata -
v Ljubljani je bilo finale
Atletskega pokala Slovenije
fi člane in članice. Tudi to-
^t so velik uspeh dosegli
Bleti in atletinje Kladivarja,
so člani zmagali, članice
pg so bile druge. Tokrat so
Bed celjskimi atleti zlasti
Bestell: Miro Kocuvan s tre-
mi zmagami na 100, 200 in
pO m, pripomogel pa je še
i zmagama moške štafete
1X100 m 4 X 400 metrov,
loljša rezultata je dosegel v
fcku na 200 metrov — 21,6
^unde in-400 m: 48,2 sek.
Dve zimagi je zabeležil tu-
S povratnik Drago žuntar v
ÄU na 5 4n 10 km. Rezul-
ita sta sicer skromna, ven-
iar obetata boljše dni za
toarja Razveseljiv je tudi
Bpeh mladega škofa, ki je
magal v teku na 300 m ste-
(ple - 9:56,2 in Maleta, ki
ie vedno vstraja in je zma-
;al v hoji na 10 km. Vivod
ie na razmočenem skakali-
iču preskočil 195 cm in zma-
gal. Ekipnemu uspehu mo-
äte ekipe pa so pripomogli
Mi ostali: Obal, Podpečan,
Sralj, Dvoršak, Pikula, Hla-
fe, vravnik in drugi. Zla-
sti pa moramo pohvaliti ve-
:erana Jožeta Kopitarja, ki
ie vedno nastopa in prinaša
tvojemu klubu dragocene
očke. Ekipni vrstni red:
AD Kladivar 524 točk, 2.
JiiinpLja 468, 10. Velenje 17
očk itd.
Dekleta so nastopile brez
^aroltove in osvojile drugo
testo za Mariborom. Levji
Islež so tokrat nosile tek-
tovaike Kolenčeva, Urankar-
Lubejeva in Kastelče-
Lubejeva je za kratko
treninga po poškodbi
''^ögla dobre uvrstitve in
"kitate, presenetila pa je
Dolenčeva z zmago na 200 m
' 26,3 sek. Urankarjeva je
v teku na 800 m dosegla od-
ličen rezultat 2:14,0, prav ta-
ko tudi na 1500 m — 4:45,4.
Obakrat je zmagala. Kastel-
čevi je po daljšem času disk
poletel dalj kot 40 m — 40,19
metra. Oračeva je zmagala
na 400 m —59,1. Vrstni red:
1. Maribor 260,5, 2. Kladivar
209,5, 3. Velenje 42 točk
itd. Kladivarjev uspeh je
plod prizadevnega sodelova-
nja »starih« in »mladih« at-
letov, kar je Celju prineslo
nov zaslužen uspeh.
T. VRABL
Miro Kocuvan je v Odlični
formi: v Ljubljani je zma-
gal trikrat in pripomogel
še k dvema zmagama v
štafeti.	Foto: mb
TUM PRI OSNOVNIH
ŠOLAH PRIMAT
.^tos smo že večkrat vide-
da celjske rokometne
^'Pe dosežejo na vseh tek-
®Ovanjih uspeh. TaJco jebi-
® ^üdi te dni v Celju na pr-
^stvu osnovnih šol. Na
počnem prvenstvu, naka-
J®^ so sodelovali samo ob-
prvaki, so celjski pred-
osvojili prva mesta,
pionirji so zmagali
^cj I, osnovne šole, ki
^ finalu premagali II.
osnovno šolo (Slov. Konjice)
14:10 (4:0), sledijo: Prebold,
B. Rock — Šoštanj in šent-
jUlT.
Pri pionirltali so se prija-
vile samo tri ekipe. Cöljan-
ke so bile boljše in tako bo
naslo(v do nadaljnjega ostal
na Hudinji. Druge so igral-
ke Prebolda, tretje pa pred-
stavnice osnovne šole B.
Röck iz Šoštanja.
jk
TESEN PORAZ
V BEOGRADU
Rokometaši Celja na tu-
jem Igrišču nimajo sreče,
saj so tokrat po sicer slabi
igri tesno izgubili s Crveno
zvezdo v Beogradu — 8:7.
Rezultat je nizek, saj obe
ekipi na povsem mokrem
Igrišču nista mogli prikazati
boljšega rokometa. ^ Vsaka
ekipa je dosegla po tri gole
iz kazenskih strelov. Strelci
za Celje so bili Levstk 4,
Šafarič 1 in J. Goršič 2.
Ker je Metalac premagal
zagrebškega rivala Zabreg,
Bosna (Sarajevo) pa doma
osvojila točko proti državne-
mu prvaka Partizanu Bjelo-
var se je situacija ponovno
zapletla. Do konča prvenstva
bodo vse ekipe odigrale še
po dve tekmi in vprašanje,
kdo bo poleg niškega želez-
ničarja zapustil prvo ligo
ostaja tako še vedno odprto.
Po raaporedu tekem vseh
kandidatov za izpad bi se
Celjani morali rešiti, vendar
tudi v rokometu je možna
»kuhinja«. Bojimo se, da bi
prav slednje postala žrtev
celjsika ekipa, ki igra v so-
boto ob 18.30 uri doma ^tek-
mo z Bosno (Visoko). Samo
zmaga pride v poštev,' v zad-
njem kolu pa gredo v Za-
greb proti istoimenski ekipi.
Poleg dobre in požrtvoval-
ne Igre bo vodstvo kluba
moralo biti zelo pozorno tu-
di do ostalih stvari, da ne
bi postali žrtev raznih med-
sebojnih dogovarjanj.
t«ve
VANOVŠEK-LUBEJ
OBČINSKA PRVAKA
V KEGLJANJU
Končano je občinsko pr-
venstvo v • kegljanju za mo-
ške pare. Nastopilo je 40 pa-
rov, vsak par pa je opravil
po dva nastopa po 200 luča-
jev. Končni vrstni red:
1. Vanovšek — Lubej (Celje)
3430 kegljev, 2. Veranič —
Grum (Celje) 3424, 3. Šte-
fan in Marjan Kranjc (Ce-
lje) 3396, 4. Druškovič — Le-
šek (Celje 3379, 5. Marinček
— Urh (Aero) 3372, 6. Šun-
ko — Lesjak (Ingrad) 3352,
Ferleš — Tihec (Aero) 3341,
9. Truglas •— Rauter (Celje)
3311 itd. Omenjenih osem
parov si je priborilo pravico
nastopa na repubUštkem
prvenst-vu v Ljubljani.
V II. kolu občinskega pr-
venstva za posameznike je
nastopilo že 60 tekmovalcev,
40 jih pa bo še v naslednjih
dneh. Do sedaj pa so nasto-
pili že vsi najboljši za konč-
na mesta. Trenutni vrstni
red po dveh nastopih: 1, Va-
novšek (EMO 1833 (921 in
912), 2. šimko (ingrad) 1805,
3.	Veranič (cinkarna) 1755,
4.	Urh (Aero) 173«, 5. Roje
(Aero) 1717, 6. J. Lubej (Ob-
nova) 1714, 7. Lipovšek (In-
grad) 1638, 8. Marjan Kranjc
(Elektro) 1633 ke?;!jev.
Zlasti dobro jo kegljal Va-
novšek, ki je " obeh nasto
pih podrl vpč kot 900
kegljev, enkrat pa je to
uspelo tudi Si'nku — 915.
J. LUBEJ
#	TVD Partizan Polzela je
za dan mladosti organiziral
šahovski brzotumir na kate-
rem je nastopilo 11 šahistov.
Prvo in drugo mesto si de-
lita Vošnjak in Brišnik z
9 točkami, pred Čulkom 7,5,
Božičem 7 točk itd.
% Na stadionu v Šempe-
tru je bilo občinsko prven-
stvo osnovnih šol občine Ža- j
lec v rokometu. ■ Pri pionir- i
jih je zmagala ekipa Oš Pre-
bold pred Šempetrom, Bras-
lovčami itd. Pri pionirkah
Pa Oš Prebold pred Griža-
mi, Braslovčami itd.
^ Sindikalnega tekmova-
nja v atletiki v Žalcu se je
udeležilo nad 50 atletov.
Zmagala je ekipa Mleka, ki
je zbrala 268 točk pred
Feralitom, TT Prebold itd.
V skupni uvrstitvi še naprej
vodi Feralit Žalec.
O V nadaljevanju tekmova-
nja v štajerski rokometni
ligi so rokometaši Griž do-
ma premagali Partizan Pet-
rovče z 20:19. Tekma je bi-
la zelo zanimiva. Najboljša
strelca tekme sta bila Praž-
nikar 11 (Griže) in Mikuž 11
(Petrovče). Srečanje je pred
okoli 300 gledalci vodil
Ramskugler iz Celja.
#	Oba predstavnika II. re-
publiške odbojkarske lige sta
gostovala na tujih igriščih >
in izgubila srečanji. Braslov- >.
čani so bili poraženi v Ru- '
šah z 1:3. Šempeter pa ▼ '
Slovenski Bistrici z Impo-
lom z 3:0.
T. TAVČAR
PRVAK SAVINJA
ALI OLIMP?
Najresnejša kandidata za prvaka Celjske nogometne pod-
zveze sta moštvi Dravinje iz Slovenjskih Konjic in Olimp iz
Celja. V 15. kolu je Dravinja brez težav premagala Senovo,
medtem ko je Olimp s težavo premagal borbene igralce iz
Ljubnega, čeprav so ob polčasu že vodili z 0:2. Preseneča pa
visok poraz Vojnika v Rogatcu. Rezultati 15. kola I, skupine:
Dravinja — Senovo 6:0, Boč — Žalec 3:2, Brežice — Šoštanj
3:1, .Rogatec — Vojnik 6:2.
V drugi skupini bo postal prvak Partizan Polzela, ki ima
že šest točk prednosti pred Opekarjem. V 14. kolu so bili
doseženi naslednji rezultati: Šmarje — Ponikva 0:3 p. f., Ope-
kar — Zreče 7:2, Polzela — Sevnica 1:1. Rezultati 13. kola
mladinske lige: Šmartno — Celje 3:3, Kovinar — Dravinja
0:7, Olimp — Velenje 2:4 in Steklar — Celje KI. B. 3:2.
u:stvk:.\ i. skupinl: po n. koiu:
Remi v Lendavi in zmaga pod Lipo. — Nogome^aSi Celje-
Kladivarja so nepričakovano osvojili točko na tujem. V sre-
čanju proti Lendavi so na vročili tleh domačinov igrali
neodločeno 0:0. Odlična obramba, zbranost in morda tudi
sproščenost, potem ko vedo, da se le težko reši)c izpada,
so celjski igralci presenetili vse prijatelje nogometa v tem
mestu. Upamo, da bodo s takšno igro nadaljevali.
MIRO KOCUVAN
V FAMOZNI FORMI
Na tradicionalnem mednarodnem mitingu v Ljubljani je
nastopila tudi močnejša ekipa AD Kladivar. Največji uspeh
je dosegel državni reprezentant Miro Kocuvan, ki je v teku
na 100 m po dežju in na popolnoma razmočeni stezi prema-
gal dva odlična češkoslovaška šprinterja, ki sta v lanskem
letu na omenjeni progi že dosegla čas 10,2! Kocuvanov naj-
boljši čas pa je 10,5. Tokrat je bil Kocuvan za razred boljši,
dosegel je čas 10,6, kar kaže, da je pravzaprav na začetku
atletske sezone v famozni formi, ki mnogo obeta v nadalje-
vanju. Izmed ostalih Celjanov je boljšo uvrstitev dosegel
Branko Vivod pri skoku v višino — 4. mesto je osvojil za
slauo tekmovališče s solidnim rezultatom 200 cm.
ATLETI GIMNAZIJE PRVI — V Celju je bilo republiško
prvenstvo za srednje šole v atletiki. Med mladinci je zmagala
celjska gimnazija z 9009 točkami, mladinke istega zavoda pa
so zaradi poškodovanih najboljših tekmovalk Pavšerjeve,
Maroltove in Smoletove bile komaj pete. Izmed posamezni-
kov je med Celjani dosegel najboljši rezultat Henrik Dvoršak
v teku na 100 metrov s časom 11,3.
HOKEJISTOV AKADEMIKA
IZ ZAGREBA NI BILO
v nadaljevanju z\'ezne lige v hokeju na travi bi morali
Igralci Gaberja odigrati v nedeljo srečanje proti zagrebškemu
Akademiku. Ob napovedanem času pa nasprotnika ni bilo.
Tudi pozneje se ni javil in ker se je zbralo nekaj gledalcev
so odigrali celjski igralci medsebojno srečanje.
NEZASLUŽEN PORAZ V ZAGREBU — Med tednom so
celjski igralci hokeja na travi odigrali v Zagrebu zaostalo
tekmo proti Mladosti. Kakor večkrat so tudi tokrat iaven
Celja občutili pristransko sojenje. V srečanju, v katerem so
bili popolnoma enakovredni nasprotniku, so po zaslugi sod-
nikov izgubili 3:0 (1:0). Na tem srečanju so biU številni
celjski igralci poškodovani.	jk
ŠTEVILO TOČK
OSTALO NEIZPREMENJENO
Celjski odbojkarjl so tokrat počivali. Na raapredelnid so
kljub neodigrani tekmi proti Novemu mestu ostali na zeJo
dobrem sedmem mestu. Upamo, da bodo v preostalih tekmali
še napredovali, čeprav jim pride v goste vodeča ekipa Mar
ribora.
Ženska ekipa je gostovala v Trstu. Medtem pa 90 s4
igralke Maribora že priborile naslov prvakinj. Premagale so
namreč ekipo Fužinarja in preostala nastopa proti Kamniku
in Jesenicam jim ne moreta vzeti najvišjega naslova. Torej
tradicija se nadaljuje, eno leto so prve Mariborčanke, drugo
pa Celjanke. Torej nov republiški naslov pride v Celje šele
v neparnem letu?
V naslednjem kolu igrajo Celjanke doma proti Jesenicam.
jk
DRUGE V TRSTU — Odbojkarice Partizana Celje so
gostovale v nedeljo v Trstu. Kljub naporni vožnji so se odre-
zale zelo dobro. Na močnem turnirju, ki ga Je organirdralo
slovensko odbojkarsko društvo Breg, so osvojile drugo mesto.
V prvem srečanju so premagale domačina 2:0, potem pa
A.G.I. iz Gorice s 2:1. V finalni tekmd so izgubile proti članu
italijanske zvezne lige Scassagrandu 0:2. Kljub temu so
osvojile lep pokal. Prikazana igra pa je bila izredno kvali-
tetna, toda moči je bilo premalo.	Jk
ODLOČITEV O PRVAKU
V LJUBLJANI
Celjsikl dvig^d uteži pri Partizanu Celje so ponovno
osvojUi nadaljnji točki. V gosteh so premagali Prevoje
1318,5:983,5 kg. S tem so skupaj z dvigalci Ljubljan. v vod-
stvu in njun medsebojni dvoboj v nedeljo v Ljubljani bo
odločil prvaka prvega dela pr\'enstva. Vsekakor imajo Ljub-
Ijančiini prednost, ker imn'o boli ■ "^nni^eno ekipo. V kolikor
pa se Urankarju in Glavžiču oc'.pre, lahko pri&ikuj«no tudi
uspeh.
ŠENTJUR
KMETJE TRAKTORISTI
VINKO 2.MAHER, odbornik: »Kdaj borno do-
čakali, da bo predpis o traktorjih, ki jih uporab-
ljajo kmetje spremenjen. Danes je ogromno kme-
tov, Iri uporabljajo traktorje samo za lastno go-
spodarstvo, toliko da zapelje na njivo ali z nje,
kljub temu pa plačujejo iziredno visoke takse za
registracijo?«
AOI SVE?riiNA, predsednik občinske skupščine:
^PoslaIlcd republiške ski^pščine so že večkrat raz-
pravljali o tem problemu, saj ima približno 5000
kmetov v Sloveniji traktor za domače potrebe. Tre-
nutno še to Uireja zvezna zakonodaja, ko i>a bo to
jeseni preneseno na republike lahko z zagotovostjo
pričakujemo spremembo. Najverjetneje bo taksa
v bodoče tolikšna kot za srednje velik avtomobil
aU tička. Vprašanje pa je uporaba traktorja za
razsne obrtne storitve.
CESTE SO KRIVE
JOŽE VOGA, odpomik v razpravi o prometnih
prekrških na zadnji seji skupščine: »Iz leta v leto
ugotavljamo porast prometnih prekrškov oziroma
nesreč in vedno govorimo o raznih vzrokih, mnogo
manj pa o občutnih črnih točkah našega cestnega
omrežja. V Šentjurju je več takšnih točk, samo
poglejte ozko cesto z ovinkom pri kmetijski šoli.
Najhuje pa je to, da bankine na naših makadam-
skih in tudi asfaltiranih cestah sploh niso utrjene
In zato ni čudno, če se ljudje prevračajo s svojimi
avtomobili. Ko sem se v Ornolioi prevrnil s tovor-
njakom sem vozil z 20 kilometri na iiro, pa so mi
dejali, da sem peljal pač prehitro. Kako je z ban-
kinami na cesti skozi Slivnicco, kjer pelje dnevno
38 avtobusov? Ali lahko številni potniki zaupajo
samo srečni zvezdi in iznajdljivosti šoferja, da se
ne bodo nenadoma znašli v jarku?«
CELJE
VODOVOD V BUKOVEM ŽLAKU
IVAN KAMENŠEK, odbornik: Vprašujem, kako
je z gradnjo vodovoda v Bukovem žlaku, pa tudi
kako je z Bežigrajsko cesto?
OSKAR NAGLAV, tajnik občinske skupščine:
Podjetje »Plinama-vodovod« je sporočilo, da se
bodo dela predvidoma pričela jeseni letos. Zaradi
tega kmetovalci lahko obdelajo zemljo, saj bodo
lastniki zemljišč pravočasno obveščeni o pričetku
gradnje. V primeru, da bo jeseni na teh zemljiščih
uničena kakšna kultura, bo zagotovljena odškod-
nina zanjo.
Kar tiče Bežigrajske ceste pa je treba povedati,
da so v izdelavi glavni načrti za njeno rekonstruk-
cijo.
K.VJ BO Z GRADOM BEŽIGRAD?
IVAN KAMENŠEK, odbornik: Grad Bežigrad je
zelo Silabo vzdrževan. Menim, da bi morali zagoto-
viti njegovo vzdrževanje!
OSKAR NAGLiAV, tajnik občinske skupščine:
Zadeva okoli bežigrajskega gradu še ni vedno fkj-
vsem razčiščena. Predstavniki JLA so namreč pred-
lagali njegovo rušitev. Po natančni proučitvi pa je
Zavod za si>omeniško varstvo v Celju m.enil, da
stavbe ne kaže ohranjevati, čeprav gre za pomem-
ben spomeniški objekt, katerega tradicija sega
nazaj do 14. stoletja. Zavod zato soglaša, da se
objekt poruši, vendar pod pogojem, da se zavodu
zagotovijo sredstva, da bodo lahko objekt natančno
tehnično dokumentirali. Pomembno je namreč, da
T primeru odstranitve, ostane vsaj dokument o
njegovi podobi, če bd pršlo do rušiitve bi morali
pazit samo na to, da se ohranjo nekateri starejši
obdelani kosi, ki so jih v baroku morda uporabi*
kot gradbeni material. Odstraniti in deponirati kaže
tudi stare opečne tlakovce.
2ALEC
KAKO JE Z ZAVAROVANJEM ODNAŠANJA
ZEMLJE OB BISTRICI V LIBOJAH?
STANE LAVRINC, Liboje: »Občane v Libojah
zanima, kako je z zavarovanjem proti odnašanju
zemlje ob potoku Bistrica?
Odgovarja načelnik za gospodarstvo tov. COKAN:
»Pojav odnašanja zemlje ob hudourniških potokih,
kot so Bistrica, Artišnica, Kolja, Motnišnica,
Konjšca itd. je splošen p>ojav v naši občini. Vodna
skupnost Savnja v Celju bo v okviru prograjna za
letošnje leto izvedla sanacijo na najbolj kritičnih
mestih, seveda vse v okviru razpoložljivi! denarnih
sredstev. Povdariti moram, da si marsikdo reše-
vanje omenjenega problema predstavlja dokaj lah-
ko in zato pride večkrat do težav in zastojev. Res
pa je tiidi, da bi lahko velikokrat pomagali sami
ljudje in ne bi bilo treba vedno čakati na našo
pomoč.«
KDAJ NOVA TRfK)VINA V DOBERTE.ŠI VASI?
FRANC KASESNIK, Doberteša vas: »Zanima me,
kako je z gradnjo samopostrežne trgovine v Dober-
teši vasi?«
Odgovarja načelnik za gospodarstvo tov. COKAN:
»Po zagotovilih trgovskega podjetja Savinjski ma-
gazin v Žalcu bodo z gradnjo samopostrežne trgo-
vine začeli spomladi prihodnjega leta. Trenutno so
v pripravi načrti.«
PREDSTAVNIKI CELJSKE REGIJE NAČRTOVALCEM HITRE CESTE ZA CELJSKO OBMOČJE PRcrs,
GAJO ANALIZO OBEH MOŽNIH VARIANT: »SEVERNE« IN »JUŽNE«	^
•	Razprave o trasi hitre ceste na celjskem
območju se ne bi smele sprevreči v tiste o ljub-
ljanskem podvozu, ko so se eni opredelili zanj,
drugi pa proti
•	»Severna« varianta je po mnenju strokov-
njakov s celjskega območja sprejemljivejša, ker
je »sončnejša«. Strinjajo pa se tudi z dejstvom,
da imata obe varianti svoje dobre in slabe last-
nosti.
Pred dnevi je bil v Narod-
nem domu posvet predsedni-
kov občin ter strokovnjakov
z območja nekdanjega celj-
skega okraja ter predstavni-
kov Republiškega cestnega
sklada o hitri cesti Hoče—
Leveč, šlo je predvsem za
razpravo po prvem osnutku
pripravljer.e trase in pa o ka-
tegorizaciji cest v Sloveniji.
Razpravljavci so povedali
svoja mnenja predvsem o
trasi hitre ceste na celjskem
območju. Gre za določene
predloge in mnenja, ki bi jih
naj načrtovalci upoštevali in
vnesli. Največ razprave je bi-
lo predvsem ob vprašanju,
katera od dveh variant —
»severne« in »južne«, bi bila
ekonomičnejša in ustreznej-
ša. Pri tem so naglaševali,
da je »južna« varianta, torej
ta, ki je nekoliko podrobne-
je obdelana in poteka čez
Ostrožno, mimo Levca in
Vrbja po levem bregu Savi-
nje s to slabostjo, da leži na
območju, ki je 120 in več dni
v megli. Enako število dni
pa je tudi temperatura pod
ničlo, vsled česar je vpraš-
ljiva varnost, poleg te okoli-
ščine je inženir Lah od Vod-
ne skupnosti opozoril tudi na
velikansko jamo, ki bi nasta-
la zaradi izkopov materiala,
ki bi ga potrebovali za nasi-
pe. Trasa bi morala biti za-
radi nevarnosti poplav višje
od bregov Savinje. Družbena
korist te variante pa je prav
v ureditvi teh nasipov in ure-
ditvi nabrežin, kar je pred-
pogoj za zgraditev trase.
»Severna varianta«, po
kateri bi trasa potekala
mimo Ostrožnega in Zaloške
gorice, torej po svetu, ki
ima »sončno« lego, poleg te-
ga pa ne bi sekala toliko ro-
dovitne zemlje, kot prva. Pri
izmerah so sicer ugotovili,
da bi ta mačica bila za 800
metrov daljša, kar bi seveda
znatno povečalo stroške
gradnje. Toda na tem posve-
tu so naglasih, da so po ko-
rigiranju in ponovnih merit-
vah ugotovili, da gre za raz-
liko le 300 metrov. V prime-
ru, da bi ekonomski izračuni
pokazali, da je bolj upravi-
čena ta varianta bi Celjani
dobili tudi nova zajetja pitne
vode v Medlogu. V prvem
primeru namreč trasa poruši
pripravljeni načrt za napaja-
nje celjskega vodovoda.
Vse pripombe so služile le
za razpravo ob prvem osnut-
ku. Ko jih bodo v pismeni
obliki predložili načrtoval-
cem, jih bodo ti vnesli in
upoštevali pri obravnavi
predloga za javno ražn...
Pri tem so naglasili_
raziprave okrog variant n
smele zaiti v iste razsežn^
kot je bilo to v primeru iJ
Ijanskega podvoza. ^
Svetina in Prosen, p^
sednika občin Šentjur in?
ško sta nato prisotne se»!
nila s svojimi stališči o vS
šanju kategorizacije ^
Gre predvsem za pomen^
ločenih cest cestnega omrea
na celjskem območju, na^
terega je opozoril že gra^^
ni strokovnjak Lavoslav
stik. Gre predvsem za «J
men cest preko Šentjurja j
Rogaške do avtoceste ZagJ
—Maribor in pa za
Podčetrtek—'Kumrovec, j
rej za povezavo s HrvašW
Po drugi strani pa za ^
bližjo povezavo štajerske
Dolenjsko, torej za cesto ij
ško — Zidani most —Kršfc
To bi naj bUi cesti prve;
reda, oziroma avtocesta, '
ostalem pa se strinjajo
predloženim načrtom katej
rizacije cestnega omrežja
Sloveniji, vključno s ce!
skim vozliščem.
J. SE\'E
NOV DATUM ZA IN. SEJEM OBRTI
Medtem ko so prva poro-
čila govorila, da bo tretji
sejem obrti v Celju konec
septembra in prve dni okto-
bra, so se na zadnji seji
članov izvršnega odbora po-
slovnega združenja Agens in
pozneje tudi na sestanku čla-
nov organizacijskega odbora
za to tradicionalno obrtniško
manifestacijo domenili za
nov termin, za čas od 15.
do 23. avgusta. In ne samo
to, medtem ko st& bila prej-
šnja sejma na atletskem sta-
dionu Borisa Kidriča, so
tretjemu izbrali nov prostor
— prvo osrovno šolo v
Vrunčevi ulici.
Datum 26. maja pa bo za
celjskega kronista pomem-
ben tudi zavoljo tega, ker se
je poslovno združenje Agens
odločilo prevzeti pobudo za
gradnjo novih oziroma prvih
sejemskih prostorov v Celju
in tako mesto ob Savinji
uvrstili med prava sejemska
mesta pri nas.
Odločitev o gradnji novih
sejemskih prostorov ni bila
pogojena samo z dejstvom,
da je vsaka improvizacija
zelo draga in zato tudi za-
časno urejanje in graditev
sejemskih prostorov, pa naj
stojijo kjerkoli, marveč tudi
z željo, da Celje sploh dobi
večje pokrite prostore, ki bi
jih lahko prav tako uspešno
koristili še športniki, kul-
turniki, organizatorji večjih
političnih manifestacij in
drugi. Izredno pomembna
pri tem pa*]« tudi izbira lo-
kacije. Člani poslovnega
združenja Agens so se nam-
reč odločili za južni predel
Golovca, torej za tisto ob-
močje, ki je skupaj z Go-
lovcem in bližnjo okolico, že
tako rezervirano za ureditev
osrednjega iportnega in re-
kreacijskega središča v Ce-
lju. Tako naj bi graditev se-
jemskih prostorov na tem
prostoru samo prispevala k
izpolnitvi celotnega progra-
ma in ne nazadnje k pospe-
šenemu iz^/ajanju vseh del.
Po prvi programski zasno-
vi bodo sejemske prostore
uredili na območju med Ma-
riborsko cesto ter staro in
novo traso Dečkove ceste.
Tu bosta predvidoma dve ve-
liki hali s skupno površino
okoli	kvadratnih me-
trov. Prav tako so predvi-
deni še drugi dodatni se-
jemski prostori in ne nazad-
nje pokriti plavalni bazen,
mimo dveh »dprtih, ki sta
programirana v okviru re-
kreacijskega centra. In še
stroški! Pravijo, da bi za
izvedbo tega načrta potrebo-
vali okoli 10 milijonov din.
Zanimivo je, da je lokaci-
ja pod Golovcem prevlado-
vala tudi zaradi prometa :
urejenosti cest, kajti dni<
varianta za gradnjo teh pn
štorov je bila na Lavi.
Poslovno združenje Ags
bo ta predlog posredoval
vsem zainteresiranim in j;
povabilo k sodelovanju. T
tudi zaradi najboljše pn
gramske rešitve celotne i
snove. Seveda pa se dnij
vprašanje odpira v zvezi
financiranjem. Tu bo pi
nujno šlo za združeno akc
jo celotnega gospodarstv
saj sejemski prostori ne t»
do le za obrtne prireditv
marveč prav tako za dni?
razstave, ki lahko prav i
radi tega dobijo v Celju svo
jega stalnega oi^anizator;i
To velja tako za sejem t
govinske in gostinske opreš
kot tudi za druge razstavi
ki se ponujajo.
M. Boa
MILIJARDA ZA KOZJANSKE CESTE
LETOS KONČNO ASFALT OD ROGATCA DO REPUBLIŠKE MEJE IN OD SODNE VASI DO PODČETRTKA
•	V prihodnjih dneh bo doseženo soglasje
med Republiškim cestnim skladom, občino in izva-
jalcem o gradnji ceste iz Rogatca do Džurmanca.
•	Pri gradnji Obsoteljske ceste je priskočila
na pomoč tudi Armada. Vojaki mariborske garnir
zije bodo opravili zemeljska dela. Obe cesti brez
zapornega sloja bi naj bili dograjeni do letošnjega
praznovanja Dneva republike.
Pred dnevi je Republiški
cestni sklad pri obravnavi
plana del na naših cestah
sprejel in odobril občinski
skupščini v Šmarju najetje
kredita v višini 5,500.000 di-
narjev (petstopetdeset milijo-
nov sdin) na račun sredstev
cestnega sklada za obdobje
od 1971 do 1975. leta, s ka-
terim bi že letos zgradili cesto
od Rogatca do hrvaške meje
pri Džurmanou. S tem bi ta
del štajerske pridobil dobro
povezavo z hrvaško in avto-
cesto Zagreb—Maribor.
Prav tako je šmarski obči-
ni letos namenjeno 3,800.000
dinarjev, (380 milijonov sdin)
za modernizacijo ceste od
Sodne vasi do Podčetrtka.
Gre za nadaljevanje moderni-
zacije, ki so jo lani v Sodni
vasi končali. Denar za to ce-
sto je sklad prispeval na hud
pritisk javnosti, örpali pa so
ga iz sredstev (500 mil. sdin),
ki so bila namenjena za grad-
njo nove upravne stavbe
sklada.
Poleg tega je letos za
to območje predvideno še
1,200.000 din (120 mili. sdin)
za izdelavo projektov cest na
nerazvitih območjih Sloveni-
je, predvsem « poudarkom
Kozjanskemu.
Obe novogradnji sicer nista
»točno« na Kozjanskem, ven-
dar v veliki meri prispevata.
da bo to območje dobilo
»okno« v svet. Letošnji delež
šmarskemu območju je iz-
redno velik. Tolikšen, da ga
doslej še ni bilo deležno. Te-
mu primerne so tudi raamere
na cestaii s tega območja,
saj ima edino asfaltirano ce-
sto od Celja do Rogatca. Dr-
ži, da v tej občini tudi lastna
udeležba ni bila nikoli pri-
pravljena, kot j« bilo to v
drugih, denimo v moeirski in
žalski občini. Tu ne mislimo
le na denar, temveč tudi na
prostovoljno del».
Po predvidevanjih bo veljal
kilometer teh rekonstrukcij
od 800 do 900 tisoč dimrjev.
Zato bo možnost z denarjem,
ki smo ga omenjali pri tistih
1,200.000 dinarjev urediti tu-
di Smehov in Halarjev kla-
nec. Edina makadamska de-
la na že asfaltiranem cestišču
od Celja do Rsgaške. Toda
prav pri teh dveh delih so
strokovnjaki v dilemi. Upo-
števajoč težek tovorni pro-
met, plazovno -področje in
oba hriba menijo, da ne bi
bilo najekonomičneje, če bi
za vsako silo urejevali ol i
klanca in z asfaltom prevlek
obstoječe in ojaCano cestišč i
temveč bi verjetno kazai j
bolje, da bi enega iz"^®'
obeh v redu in po vseh f'
konitostih uredili, uredit! l
drugega pa preložili, '
namreč za dobro uredil j
obeh ni dovolj denarja. '
J.SEVS
PRVr START :
CELJANOV ;
v počastitev prazni^ '
trboveljske občine je bil
soboto in nedeljo v TrV'.
Ijah troboj teniških ekiplj||
vega mesta, Celja in doma^
nov. Proti pričakovanju ' ■
brez posebnih težav ^^ ^
Novomeščani, ki so odp^r ■
li obe ekipi s 3:0. V bor»
za drugo mesto so |
uspeši:ejši Trboveljčani, Ki-l
premagali Celjane z 2:1. j
Celje so igrali Dušan in
žo Godnik ter Rudi Si"^"''
čič.

I aiski občini ni izrazitejših in atraktivntih turi-
) I, postojank, je pa nekaj takšnih krajev, ki kljub
jf"'privabljajo turiste. Tiste, ki odidejo ob sobotah
("•jeljiih na vikend ali one druge, ki radi dopust
ff.jjo v miru, ob dobri hrani in na svežem zraku.
j Kraji so: Braslovče, Prebold, Letuš, Gora Oljka,
il'-pter in ne nazadnje tudi Vransko.
•""Vni o urejenosti turizma in gostinstva na žal-
področju pa je — to lahko mirn« zapišemo —
več manj ista Odgovorni za turizem in oni
vsak po svoje zagovarjajo stališča, ki pa so
^ jej kot skupna in učinkovita akcija. Temu pri-
^ go tudi rezultati.
^ski občini so tri več-
"^^ätinska podjetja. V zad-
' času je delni premik
boljše doseglo gostinsko
,jtje Hmeljar in to pred-
^^ pO zaslugi novo odprte-
jvtomatskega kegljišča z
,jein. Žalostno pa je, da
'jjg ostalo pri starem. Ne-
boljše je tudi pri go-
jeni podjetju Slovan na
ijskem, delna stagnacija
je čuti pri gostinskem
jjetju v Braslovčah.
J kako je z gostinstvom
[jlcu? 2e dalj časa se ču-
potreba po novem sodob-
p lokalu, ki bi tudi ure-
jsti gostinstva v Žalcu
pljšal ime. Ker pa je in-
(icija za taksno gradnjo
velika, investitorja pa v last-
ni občini ne najdejo (?), so
nekateri odborniki predlaga-
li rešitev v partnerju izven
občine, ki bi bil pripravljen
s sredstvi sodelovati pri
gradnji gostinskega objekta.
Že več let se ukvarjajo z
željo, da bi izdali prospekt,
saj ne ugotavljajo brez os-
nove, da svojih turističnih
krajev sploh ne reklamirajo
in jih tako tudi ne zna-
jo »prodati«. Področje rekla-
me, ki je danes izredno po-
membno, je prav v žalski ob-
čini povsem zarjemarjeno. Vse
se konča s tem, da sredstev
ni. Ni pa nova ugotovitev, da
je treba nekaj investirati v
reklamo, da bodo prišli gost-
je. V začetku bo situacija
nekoliko težja, kasneje pa
bi takšna naložba vsekakor
rodila dobre rezultate.
V Šempetru so pripravili
velike načrte glede rimskih
izkopanin, tople vode v Pod-
logu in kraške jame v Pod-
kraju. Poleg izkopanin bi ra-
di imeli še manjši gostirjski
lokal, kjer bi lahko obisko-
valci muzeja na prostem
laloko posedeli. Objekt na
gori Oljki propada baje za-
radi slabe ceste, ki je noče
nihče vzdrževati, oziroma
spet ni denarja. Turistično
naselje z bazenom, gosti-
ščem in vikend hišicami v
Preboldu sta pred meseci
prevzela zasebnika, ki se
trudita, da bi v kraj priva-
bila čimveč gostov. Sama pa
vsega ne zmoreta. Po drugi
strani pa jima ljudje očita-
jo, da delata bolj za sebe. V
Letušu počitniške hišice ra-
stejo kot gobe po dežju, kra-
jevna skupnost pa še zdaj
nj dobila dovoljenja, da lah-
ko za parkirane avtomo-
bile na travnikih kmetov ob
Savinji pobirajo denar kot
odškodnino.
Na VraiTskem so zgradili
bazen, v katerem pa je sre-
di najtoplejšega vremena ta-
ko mrzla voda, da je vsako
kopanje onemogočeno. Ob-
jekt, ki ni stal malo denar-
ja, pa propada. Ob jezeru v
Braslovčah imajo v načrtu
izgradnjo parkirnih pro-
storov in kampiog naselja.
Zaključek je lahko samo
eden: dokler ne bo prišlo
do enotne akcije na tako
majhnem prostoru, kot je
žalska občina, tudi usipehov
ni mogoče pričakovati. Vsak
ima svoje načrte, svoje za-
misli in ideje, nobeden pa
toliko denarja, da bi lahko
nekaj večjega naredil. Tu so
še medsebojna nasprotova-
nja, ki tudi ohromijo mar-
sikatero akcijo.
Predvsem pa je treba o
turizmu in gostinstvu raz-
pravljati že prej, kot pa ma-
ja, kot se je to zgodilo na
zadnji seji skupščine. Iskati
možnosti za uspešno poslo-
vanje turizma in gostinstva
sredi turistične sezone je ta-
ko, kot da o tem sploh ne
bi razpravljali.
T. VRABL

ELENJČANI ODKLANJAJO PODRAŽITEV MLEKA, KRUHA IN MESA! KAKO PA USKLADITI CENE ZA
TE OSNOVNE PREHRAMBENE ARTIKLE NA OSTALEM OBMOČJU?
•	Na pobudo velenjske občine so se v Celju
«stali župani občin celjske regije, da bi se dogo-
orili, kako uskladiti tržne razmere v občinah pri
rodaji mesa, mleka in kruha.
•	Nesprejemljivo je, da bi bile cene v vsaki
bčini različne. Toda v Laškem in Konjicah ni
temeljenih potreb po podražitvi kruha.
(a omenjenem posvetu je
C izrečeno mnogo kritič-
1 pripomb na ta račun,
to se pridružujemo Olgi
»bič, Mihi Prosenu, ing.
peju, Svetini in Rozmanu,
. je končno potrebno raz-
biti ta vprašanja in po-
aiti občanom in odborni-
o ali je res utemeljena
hteva po podražitvah teh
ehrambenih artiklov ali te
nujnosti, kot se z zveze sliši
— ni! Pri tem moramo na-
glasiti, da noben od prisot-
nih razen predstavnika Ve-
lenja — ni bil proti podra-
žitvi mleka. Vsem je jasno,
da je to nujno, če nočemo,
da v parih mesecih ne bi
več imeli niti ene molzni-
ce, ker bi jih kmetje ob vi-
soki ceni govejega mesa iz
upravičenih razlogov — pro-
dali. Povedati moramo tudi
to. da je predstavnik Vele-
nja povedal, da njihova
skupščina ne soglaša z no-
beno podražitvijo. Zato je
tudi ne sprejema.
Miha Prosen, župan laške
občine je povedal, da ne vi-
di razloga, zakaj bi naj pri
njih sprejeli nove cene kru-
ha, ko kolektiv pekarne že
pri sedanjih uspešno gospo-
dari. Enako je prisotne se-
znanil ing. Tepej, župan Ko-
njic. Problem pa je z ob-
močjem, ki ga oskrbuje tr-
govsko podjetje Merx in pe-
karna iz Rogaške. Gre za
območje celjske, žalske,
šentjurske in šmarske obči-
ne. Medtem, ko Merx izka-
zuje pri proizvodnji pred-
vsem črnega kruha izgubo,
rogaško pekarno davijo viso-
ki prevozni stroški, saj vo-
zijo kruh tudi na relaciji
60 kilometrov po makadam-
skih cestah in zastarele na-
prave.
Strokovne službe celjske
občine so po besedah "inže-
nirja Dušana Burnika ponov-
no in podrobno pregledale
razmere s peko kruha v Ce-
lju in ugotovile, da so zahte-
ve Merxa upravičene. V pri-
pravljenem predlogu, ki ima
tri inačice bi naj po pri-
poročeni inačici veljal po
novem kilogram črnega kru-
ha 1,60 dinarjev. Polbeli in
beli pa bi bil naprodaj po
prosto formirani ceni.
J. SEVER
SVOJE SOLE NE DAMO
EORGANIZACIJA ŠOLSKE MREŽE NA KOZJANSKEM # OSTER PROTEST DOBJANOV
NA ZBORU VOLIVCEV # PRIKLJUČITEV DOBJA K OBČINI LAŠKO?
0	reorganizaciji šolstva
1	delu Kozjanskega, ki ga
'jema občina šerjtjur in še
o šoli na Dobju, so
Sčeli govoriti že pred šti-
^ leti. že tedaj so se Dob-
"i odločno borili, da vnji-
kraju šola ostane.
Zborniki šentjurske ob-
skup.ščine so na zad-
' seji sprejeli poročilo po-
'^^e komisije o reorganiza-
S šolstva na Kozjanskem
s tem sklep o prešolanju
'ök višjih razredov osnov-
■ ^ole Dobje nad Planino,
ga uresničili čez pri-
dve leti. Poročilo je
^ zelo jasno, na obeh šo-
® je premalo otrok za pvo-
osemletko. Tudi če bi
^ili obe šoli in še nižje
osnovne šole šent-
' bi le s težavo dopolni-
'^a-pacitete nove osnovne
® na Planini. Težave so
J ?lede kadrov. Prosvetni
^^ci poleg predmeta za
so strokovno uspo-
■•jeni učijo še vrsto dru-
• Tako poučuje učiteljica,
'*^obljena za gospodinj-
' Pouk, še štiri predmete,
ko druga poleg
še sedem predme-
j Zato je razumljivo, da
^janje snovi šolarjem na
in Planini ne more
biti tako kvalitetno kot bi
lahko bilo na večji šoli, z
urejenimi in modernimi učil-
nicami ter kvalitetnim pred-
metnim poukom. Prav zato
je komisija nakazala nuj-
nost prešolanja dobjanskih
otrok na Planino. Predvideli
so tri možnosti: reden vsa-
kodnevni prevoz s šolskim
avtobusom, pozimi zavetišče,
oziroma periodični dijaški
dom za najoddalnejše učen-
ce ali dijaški dom na Planini.
S prehodom na petdnevni
šolski teden bi ostajali otro-
ci doma v soboto in nedeljo.
Reakcija Dobjanov na ne-
deljskem zboru volivcev, ki
se ga je udeležil tudi pred-
sednik občinske skupščine,
Aci Svetina, je bila izredno
huda.
Ljudem so najprej prebra-
li poročilo komisije. Obča-
ni so takoj zastavili vpraša-
nje, od kod izvira ta težnja
za prešolanjem in zakaj bi
morali biti vedno Dobjani
tisti, ki trpijo zaradi Planin-
cev. Odbornik Hugo Salobir
iz Dobja je povedal svoje
pripombe k poročilu in de-
lu komisije, katere član je
bil, in med drugim dejal,
da sestav ni bU dober ter da
njegovih predlogov ni upo-
števal nihče. Dobjani so naj-
bolj zamerili članom komi-
sije to, da niso obiskali nji-
hove šole ter si ogledali šol-
skega okoliša. Zato so naj-
bolj vneti na zboru bili mne-
nja, da marsikomu TjC bi
škodilo, če bi sam prehodil
te hribe.
Svoje stališče je zavzel tu-
di krajevni odbor SZDL
Dobje. Opozorili so na zdra-
vo prehrano otrok in stro-
ški, ki bi nastali tako s pre-
vozi otrok na' Planini kot
njihovim bivanjem preko zi-
me v dijaškem domu. Člani
SZDL so zastavili vprašanje,
kako bodo lahko starši pla-
čevali otrokom topel obrok,
če je vsem znano, v kakšnih
razmerah živijo ljudje na
tem območju.
»Odločitev za prešolanje je
nastala v nepremišljeni gla-
vi, ki ne pozna geografskih
in socialnih razmer tega
okoliša,« je med drugim za-
pisano v teh stališčih.
»Izliajali smo iz tega, da
bi se naj dobjanski otroci
šolali tako, kot se lahko
otroci v drugih krajih. Nih-
če, še najmanj člani komi-
sije in odborniki, niso ime-
li nobenega interesa, da bi
vam vzeli šolo,« je v daljši
obrazložitvi povedal Aci Sve-
tina. Kljub nekaterim zelo
realnim ugotovitvam pa so
ljudje Dobja trdno stali na
stališču, da svoje šole ne da-
jo, oziroma da njihovi otro-
ci ne bodo obiskovali šole
na Planini. Mnogi med nji-^
mi so predlagali, da naj de-
nar, ki bi ga občina dala za
prevoze, uporabijo za ceste,
izredno buren aplavz pa je
doživel predlog za priključi-
tev Dobja občini Laško.
Zbor volivcev je bil izredno
buren, saj so Dobjani kriče
zahtevali obstoj svoje šole
in poudarjali svoje pravice
volilcev in občanov.
Problem Dobja je aktua-
len sedaj, vendar bodo čez
nekaj let ali morda še preje
morali podobno razpravljati
tudi v drugih krajih šentjur-
ske občine, kjer je število
otrok zaradi odseljevanja ved-
no manjše. Tako je v Dram-
Ijah, na Kalobju in drugod.
Odborniki so se izrekli za
reorganizacijo, občani Dobja
so» odločno proti. Poročilo
komisije vsebuje f-ekatere ze-
lo tehtne ugotovitve glede
pouka, težko na ie pričako-
vati, da bodo ljudje na tem
področju zmogli plačeva-
ti otrokom več kot so to
storili dosedaj. To je Koz-
jansko!
MILAN SENICAR
NEZAKONITE SPREMEMBE
Sedanje programske spremembe pri Radiu Dru-
•štva Ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah so neza-
konite in škodljive ter predstavlja;jo negativne spre-
membe političnegU koncepta programske usmeritve
medobčinske lokalne radijske postaje. Za take
posege je namreč pristojen Programski svet. Pred-
vsem gre za nesorazmerno povečanje zabavno-glas-
benega (pop) programa na škodo informativnih
oddaj.
Zdajšnja situacija pri Radiu DLT Šmarje ne-
dvomno izhaja iz neurejenega statusa in ustanovi-
teljstva Radia in nerazumljivega kršenja sklepov
Programskega sveta in Skupščine občine Šmarje
pri Jelšah o tej zadevi.
Pričakujem, da bo neformalna skupina, ki je
spremembe uvedla in zanemarila pozitivne samo-
upravljavske sklepe, javno obrazložila svoj po-
stopek.
PETER KAVALAR
ŠPORTNO SREČANJE GRADBINCEV
Slovenski gradbeni delaevoi se že 20 let zaix>red
srečujejo na športnih srečanjih, na katerih tekmu-
jejo v malem nogometu, keglj'anju, streljanju, na-
miznem teni.su, odbojki, šahu in balinanju.
Letošnja prireditev 3., 4. in 5. julija sovpada s
25 letnico osvoboditve, z 20 letnico samoupravlja-
nja, z Dnevom borca in z rudarskim praaaiikom.
Odvijala se bo v Trbovljah, ki so, icot tudi celotni
Revirji, poznane po aktivnosti športnkov od osvo-
boditve dalje.
Trboveljski športniki so počaščeni, ker je prav
njim zaupano jubilejno športno srečanje gradbe-
nikov. Istočasno pa se zavedajo, da to ni samo
čast, temveč tudi obveza. Skupaj z organizatorji se
bodo trudili to zaupanje tudi opravičiti.
Čeprav je bilo v začetku nekaj organizacijskih
mlačnosti in zaskrbljenosti, v zadnjem času orga-
nizacijski komite SIG-70 zelo intenzivno dela na
pripravah. Pospešeno se usposabljajo vsi športni
objekti (kegljišče, balinišče, nogometno in odboj-
karsko igrišče). Tudi prvi razgovori s predstavniki
športnh društev Rudar in Parti2jan so že zaklju-
čeni; istočasno je zagotovljena tudi potrebna pomoč
pri tehnični izvedbi iger.
Pričakuje se, da bo tako kot vsa leta nazaj, tudi
letos udeležba na tej športni manifestaciji velika.
To pa predstavlja za organizatorje težavno nalogo:
preskrbeti hrano in stanovanje za vse udeležence
ter organizirati kulturne iil zabavne prireditve.
Organizacijski komite se je v zvezsi s tem že pove-
zal s trboveljskim Turisbičnim društvom, gostin-
skimi in trgovskimi podjetji ter Občinsko skupščino.
Da bi olepšali izgled mesta, so organizatorji prz-
tegnili k sodelovanju tudi Turistično društvo, vse
upravne službe, družbene organizacije in šole v
Trbovljah.
Za popestritev programa in za to da bi sre-
čanje dobilo sodobnejši karakter, so stopili v. stik
tudi z Ljudsko tehniko Slovenije, Zvezo kultumo-
pTOsvetnih društev in z Društvom umetnikov —
amaterjev RELIK.
Organizacijskemu komiteju so poleg trboveljskih
organizacij obljubili pomoč in sodelovanje tudi
predstavniki sosednjih občin, ki bodo v času iger
dali na razpolago športne objekte, prenočitvene in
gostinske kapacitete — v kolikor bo zia to obsta-
jala potreba.
V teku so tudi priprave za organizacijo pro-
meta in dežurne zdravniške službe v času iger.
Da bi novinarji lahko ažurno poročali o rezul-
tatih v Trbovljah, bodo v času iger zagotovoljene
na sedežu Rudisa posebne telefonske in teleprin-
terske linije.
KARLO FORTE
IZGINULA PISMA
Zanima me, v katerih primerih ima pošta pra-
vico, oziroma ali sploh ima pravico, da pisem, na-
slovljenih na neko osebo, ne izroči. Meni so nam-
reč v enem letu izginila kar štiri pisma, odposlana
v inozemstvu na moj naslov, ki pa sploh niso pri-
spela na naslovljeno pošto. Ker se mi vsa zadeva
zdi nekoliko čudna, bi želel z njo seznaniti širšo
javnost. Ne morem verjeti, da bi bilo to uradno,
temveč sem skoraj trdno prepričan, da se s takim
nečednim poslom ukvarjajo določeni ljudje, ki se
okoriščajo s službenim položajem in tako iščejo
»honorar« v inozemskih pismih. S takim početjem
spravljajo v slabo luč našo poštno službo, kar jim
je, kot izgleda, prav malo mar. Nisem tako nai-
ven, da bi pričakoval kdaj bo lisica vrnila kokoš,
ki jo je ugrabila pred enim letom, rad pa bi na-
svet, kaj naj ukrenem, da se vsaj v bodoče kaj
takega ne bo več dogajalo. Nekaj pa bo proti ta-
kim stvarem vsekakor morala ukreniti tudi po-
šta. Prosim za pojasnilo.
FRANC MOHORIC,
Brezen 65, Vitanje
^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^^ ^^ ^ ^^ ^^^^ ^ ^
(Nadaljevanje s 1. strani)
ZASEDBA V LETO-
ZASEDBA V LETOŠ-
NJEM ŠOLSKEM LETU
Po podatkih analize poučuje v
letošnjem šolskem letu v celjski
občini 205 učiteljev s srednje-
šolsko izobrazbo, 93 z višjo in
21 profesorjev, v šmarski občini
162 s srednjo, 33 z višjo in 5
profesorjev, žalski 145 s srednjo,
36 z višjo in 8 profesorjev, ve-
lenjski 111 s srednjo, 67 z višjo
in 2 profesorja, v laški 79 s
srednjo, 17 z višjo in 8 profe-
sorjev, v šentjurški 71 s srednjo,
24 z višjo in 2 profesorja, v mo-
zirski 59 s srednjo, 26 z višjo
in 2 profesorja. Skupaj torej
927 učiteljev s srednjo, 314 z
višjo izobrazbo in 56 profesor-
jev, poleg tega pa še 39 ostalih,
ki v analizi niso ooredeljeni.
Tako poučuje na stopnji ra-
zrednega pouka 767 učiteljev, od
katerih jih ima 53 (6,9 odstot-
kov) višješolsko izobrazbo, iz-
redno pa jih študira 194, med-
tem ko poučuje na stopnji pred-
metnega pouka 569 učiteljev, od
katerih jih ima 317 (56 odstot-
kov) predpisano izobrazbo, 252
samo srednješolsko, 36 pa jih je
brez pedagoške izobrazbe. Od
216 učiteljev brez predpisane izo-
brazbe jih 188 študira izredno,
49 pa je takih, ki si ustrezne
izobrazbe ne namerava pridobi-
ti.
NEKVALIFICIRANO
ZASEDENE UČNE URE
Razumljivo, da se v takšni
kadrovski strukturi zrcali tudi
odnos med kvalificirano in ne-
kvalificirano zasedenimi učnimi
urami, če se omejimo le na
nekatere predmete, vidimo, da
je to razmerje najboljše v sku-
pini kemija—biologija, najslabše
pa pri matematiki in fiziki. V
podrobnostih poučujejo nekvalifi-'
cirani učitelji 64 odstotkov uč-
nih ur fizike in 67 odstotkov ur
matematike. .52 odstotkov učnih
ur slovenščine. 58 odstotkov ur
glasbenega pouka, 42 odstotkov
ur likovnega pouka itd.
KAKŠNE SO
PERSPEKTIVE?
Po podatkih analize bo v vseh
občinah zavoda za šolstvo, letos
diplomiralo 40 izrednih slušate-
ljev (od tega v Celju 14, Žalcu
11, Laškem 1, v Mozirju pa nih-
če). Prihodnje leto bo šolstvo
dobilo 29 novih diplomantov,
1972. leta nadaljnjih 62, 1973.
leta 21 in 1974. leta 8. V petih
letih torej 188 kvalificiranih pro-
svetnih delavcev.
Kot znano, bi morali imeti po
zakonu do konca 1972. leta vsi
učitelji na predmetni stopnji viš-
ješolsko izobrazbo. Do poteka
roka bo diplomiralo v vseh ob-
činah 130 slušateljev, če upo-
števamo ob tem potrebe in upo-
kojitve (predvideno 12), bo skup-
-no primanjkovalo 128 prosvet-
nih delavcev, od tega največ
matematikov in fizikov, učite-
ljev tujih jezikov in tehničnega
pouka.
V vsem tem smo skušali pov-
zeti le nekaj najvažnejših šte-
vilčnih podatkov, ki so sicer
tudi jedro analize. To, kar manj-
ka, a bi bilo gotovo vredno po-
sebne obdelave, je nemara vpra-
šanje, kako kvalifikacijska struk-
tura vpliva na zelo kritičen osip
učencev. Ne da bi morali čakati
na ugotovitev, ki jih bo o vzro-
kih osipa posredovala posebna
analiza, smemo z gotovostjo tr-
diti, da med njimi ta element ne
bo najmanj pomemben. Sicer
pa nas o tem prepričujejo pri-
merjave učnih uspehov, ki jih
lahko naredimo med občinami,
kjer je kvalifikacijska struktura
najboljša oziroma najbolj neugo-
dna — kažejo namreč, da so bili
učni uspehi v višjih razredih ob
letošnjem polletju precej boljši
v prvem primeru, čeprav pri
tem seveda ne moremo izločiti
vseh drugih dejavnikov, ki na
neuspeh in na osip prav tako
\T)livajo.	DRACtO HRIBAR
V KOMK Z LANSKIIVII REZULTATI
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA IN IZVOZ
Zaradi manjšega obsega pro-
izvodnje v cinkarni pa tudi za-
radi nekaterih težav v proizvod-
nji kovinske in tekstilne indu-
strije je skupni fizični obseg in-
dustrijske proizvodnje v celjski
občini v prvih štirih mesecih
letos še vedno za pol odstotka
nižji kot v istem času lanskega
leta. Ta podatek vsekakor daje
določeno sliko; je pa pri vsem
tem treba upoštevati še to, da je
bila lanska proizvodnja izredno
visoka in da zatorej tudi letoš-
nja ne zaostaja kdo ve kako ve-
liko za minulimi rezultati.
Industrijska proizvodnja v
aprilu je bila manjša za 3,7 %
v primerjavi z istim mesecem
lani, v primerjavi s povprečno
mesečno proizvodnjo lani pa niž-
ja le za 0,2 »ji.
V primerjavi s prvimi štirimi
meseci lanskega leta je letošnja
proizvodnja nižja v barvasti me-
talurgiji, kovinski in tekstilni in-
dustriji, medtem ko vse druge
panoge več ali manj presegajo
lanske rezultate. V tem pogledu
je na prvem mestu lesna indu-
strija s 37 o/o presežkom, zatem
grafična s 33,5 "/j, raznovrstna s
16,40/0, industrija gradbenega
materiala z 12,8 % itd.
Do pomembne spremembe je
v četrtem mesecu letošnjega le-
ta prišlo v kemični industriji,
kjer zlasti Aero prekoračuje lan-
ske količinske rezultate za 7 0/0,
vrednostne pa še bolj. Na to
spremembo je vplivala predvsem
menjava v strukturi proizvodnje!
Zanimiva je ugotovitev, da le-
snoindustrijski kombinat Savi-
nja še nadalje povečuje tako
obseg proizvodnje kot tudi iz-
voz, čeprav je stalno v težavah
zaradi pomanjkanja določenih
vrst hlodovine.
Tudi industrija gradbenega
materiala je imela veliko dela,
čeprav vreme v aprilu ni büo
najbolj naklonjeno. V obsegu
proizvodnje se je zlasti izkazal
kolektiv celjskih opekarn.
Med kolektivi, ki močneje pre-
segajo lanske proizvodne uspehe,
sta še Celjski tisk — CETIS in
zlatarna.
Četudi je število zaposlenih v
industriji v aprilu nekoliko na-
raslo, je še vedno za 1,8 "/o manj-
še kot v istem mesecu lani.
Približno takšna kot v fizičnem
obsegu proizvodnje je slika, ki
prikazuje izvoz, čeprav je izvoz
v aprilu po vrednosti nekoliko
zaostal za lanskim v istem me-
secu, je bil zadovoljiv. Zato tudi
skupna realizacija izvoza v prvih
štirih mesecih letos za malen-
kost presega enako obdobje lan-
skega leta, za planiranimi ob-
veznostmi letos pa zaostaja za
nekaj več kot pol odstotka. To
hkrati pomeni, da gresta fizični
obseg industrijske proizvodnje
ter izvoz v korak z lanskimi
u.spehi.
M. B.
CBRTNI SEJEM -
SOSPGDARSKA NUJNOST
RAZGOVOR Z DTREKTORJKM BIROJA POSL()VNE(;a
ZDRUŽENJA A(JENS V CELJU, IVANOM URANJEKOVi
O OBRTNEM SEJMU, SEJEMSKIH PROSTORIH i»;
DRUGEM
Pretrgana mt je zopet cela m
stalni razgovori dobivajo vnovič
tisto mesto, ki smo jim prvotno
odmerili.
Današnji pomenek velja pred-
vsem tretjemu sejmu obrti v
Celju. Pa ne samo tej prireditvi,
-ki je že dobila svoj pečat in
ga hkra.ti dala tudi celjskemu
mestu, marveč tudi novim se-
jemskim prostorom aU bolje re-
čeno novim večjim pokritim pro-
storom v mestu ob Savinji, v
katerih pa naj dobijo svoje za
točišče tudi druge dejavnosti:
vse panoge gospodarstva, kul-
ture, politike, športa itd. Po
vsem tem gre za prostore šir-
šega pomena in namena. To pa
hkrati pomeni, da gre pri grad-
nji za širšo akcijo, četudi je težo
njenega bremena prevzelo poslo-
vno združenje Agens.
»Kot je znano, bo tretji se.itm
^brti v Celju dosti prej kot st?
bila prva in na drugem prosto-
ru. Zakaj ste se odl«)čili za spre-
membo?«
»Da, odločili smo se, da »bo
ta tradicionalna prireditev od
15. do 23. avgusta v prvi osnov-
ni šoli ter deloma v prostorih
šolskega centra za blagovni pro-
met. Prva sejma sta bila konec
septembra oziroma prve dni ok-
tobra in to na atletskem stadio-
nu. Za spremembo kraja smo
se odločili edinole zato, da za-
gotovimo tej prireditvi večjo po-
vršino pokritih prostorov, na čas
pa je seve vplivalo redno šolsko
delo. Izkoriščamo namreč konec
glavnih počitnic.«
»Ste s pripravami na sejem
zadovoljni?«
»Četudi je težko in deloma ne-
umestno ocenjevati delo, ki ga
vodim, moram priznati, da so
priprave več kot v redu. Res je
sicer, da bomo na tesnem s ča-
som in da bomo zato v tem
obdobju imeli več kot polne ro-
ke dela, toda navzlic temu sem
prepričan, da bomo uspeli. Pri
vsem tem pa je razveseljivo to,
da so letošnje priprave na se-
jem bistveno drugačne od tistih,
ki so veljale za prvi prireditvi.
Ljudje so namreč spoznali, da
je takšna prireditev nujnost in
zato nimamo težav pri zbiranju
tistih, ki bi naj na njej sodelo-
vali. Tu je izredno pomembno,
.iie po vsem tem za priredi-
tev, ki ima svoje opravičilo in
ni namenjena sama sebi. Sejem
je postal nujnost sedanjega ča-
sa.«
»Katere bodo glavne značilno-
sti letošnje prireditve?«
»Na prvem mestu moram opo-
zoriti na izredno pestrost, na
pisano paleto obrtniškega dela,
ki bomo pokazali na sejmu.
Naj povem, da bo med drugim
sodelovalo nad 100 zasebnih obrt-
nikov, da ne govorim o družbe-
nem sektorju. Hvaležna je ugo-
tovitev, da je veliko zanimanja
za sejem zlasti med obrtniki v
Šentjurju, Žalcu, Grižah ... Po-
kazali bomo vso obrtno dejav-
nost, četudi nekateri mislijo, da
je to le tista, kjer kot orodji
prevladujejo klešče in kladivo.
Na sejmu bomo opozorili na ti-
sto obrt. ki ima še vedno zna-
čaj klasične in seveda na vse
oblike moderne in sodobne de-
javnosti.
Druga posebnost bo vsekakor
v strokovnih demonstracijah. To-
krat smo se v celoti odpovedali
predavanjem, zato pa dali izre-
den poudarek strokovnim prika-
zom. Naj v dolgi vrsti te zna-
čilnosti opozorim na uporabnost
srebrnega spajkanja, na tisti de-
lež, ki ga bodo dali fotografi,
ko' bodo med drugim prikazali
aparate najstarejšega in najno
vejšega datimia. Posebno novosi
pripravljajo zlatarji. Naj mimo
grede povem, da bo zlatarska
razstava v prostorih šolskeg
centra za blagovni promet. No^
le-ti bodo poleg drugih pokaza«
kako so se Celjani oziroma Ce
l.ianke kitile od starih časov äi
danes. In če sem že pri zlata,-
jih, še to — zavzeli se boma
da bo Celje postalo stalni organ;
zator jugoslovanske in poznej(
mednarodne zlatarske razstave,!
»Bo imela letošnja razstava ts
di mednarodno obeležje?«
»Bo! Že zdaj pa zagotovljeno
sodelovanje Avstrijcev in Italiji
nov. prvič pa bodo sodeloval:
tudi Nemci.«
»Kaj pa cvetlična razstava, Id
je lani lepo uspela?«
»Glede na to, da bo letos i
Celju samostojna cvetlična raj
stava, je tokrat mi ne bomo pn
pravili. Povsem razumljivo M
je, da bo na razstavi polno cva-
ja, tudi zaradi okrasa.«
»In druge prireditve?«
»Program še ni dokončen. Ti^
da, zanesljivo bo vse tisto, icai
smo imeli že doslej. Zanimivos
bodo kombinirane in menjajočf
modne revije. Gre za prikaz zla
tarskih izdelkov in nakita'pa tu
di oblačil vseh vrst.«
»Kaj ste uredili za propagaiirii)
sejma?«
»Ta bo aktivna kot doslej. P»
jačali jo bomo na naših mejai
da bi tako tudi tranzitnega gosa
opozorili na prireditev in g»
povabih vsaj za kratek oddih»
Celje. Sejem je tudi pomembeJ
faktor za razvoj turizma!«
»Po sklepu zadnje seje izvršit
nega odbora ste se odh)čiIi z»
gradnjo novih sejemskih pro.st»
rov. Zakaj in kaj pričakujete o<l
te akcije?«
»Predvsem gre za to, da ko»'
čamo z večnimi in dragimi in>
provizacijami. Drugič pa gre S
akcijo, ki naj da mestu Cel]'»
takšne pokrite prostore, v ^ate
rih bo moč prirejati večje
spodarske prireditve in razstave,
naj mimogrede omenim jugoslo
vansko razstavo trgovinske opre
me, ki je znana pod imeno®
JUTRO, zatem večje kulturne ^
športne prireditve, družabna sr®;
čanja in podobno. Prav zara^
tega pričakujem, da bomo naši"
v tej pobudi VSo podporo v
ši celjski javnosti in ne nazad'
nje pri občinski skupščini!«
»In koga predlagate za nasU'*''
njega sobesednika v tej rubf'
ki?«
»Direktorja celjske kredit"®
banke Petra šprajca, kj naj P^
ve predvsem to, kako in v ka^'
šni meri sltrbi celjska poslov"^
banka za dolgoročni razvoj ^
Ija kot mesta.«
Milan Boži^
LOJZE LEŠNIK
Kot po navadi, videz rad
vara. Ko takole sedeš z njim
za mizo in poslušaš njegov
močan m jasen govor^ ki mu
Jih ne bi prisodil dvainse-
demdeset. čeprav so mu las-
je povsem osiveli. Toda ko-
liko osivelih glav je mnogo
mlajših, če pa greš ob
njem malo hitreje in če je
pot še malo navkreber, ga
izdaja sapa. Jamsko delo,
vdihavanje črnega premogo-
vegc prahu, to pusti posledi-
ce, Toda Lojze Lešnik ima
zdaj dovolj čaia, da lahko
odmeri nogam počasni ko-
rak. Ali to lahko stori?
Vse življenje se mu je mu-
dilo, zato tudi danes ne po-
čiva. Več dolžnosti si je na-
ložil kot kak mladenič.
Rojen je bil v daljni Nem-
čiji v Essnu, kjer je oče za-
služil svoj črni kruh. Pri
hiši jih je bilo veliko, trije
po prvi in štirje po drugi
materi Trinajstletni Lojze je
že šel od doma, potem ko
se je družina vrnila na do-
mača tla. Najprej je bil hlap-
čič, potem hlapec, pa vojak
in ko je odslužil se je zapo-
slil v Hudi Jami. kjer pa ni
le garal, enako trdo se je
boril. V rudniku, kot je bil
Laški_ je bitka za delavske
pravice slonela predvsem
na posameznikih, kajti La-
ško ni Trbovlje ali Zagorje.
Veliko rudarjev je nekaj ze-
mlje še vedno imelo, izhod
iz sile. Dolga leta je bil pred-
sednik rudniške organizacije
strokovne zveze in kot kr-
ščanski socialist je v kraju
vodil levo krilo v legalnih
razmerah junoslovanske poli-
tične stvarnosti.
»Ne. komunist nisem bil.
toda dobro sem sodeloval 'z
niimi. tnkn pred vojno, zla-
sti. še med voino.n
Res ie, 22. maja 1941 so
se na Kojzici nad Rim-
skimi Toplicami v strogi taj-
nosti sestali možje, ki jim
je bila svoboda naroda pr-
va skrb. Na tem sestanku so
ustanovili odbor OF za šta-
jersko. Sodelovali so komu-
nisti in krščanski socialisti.-
Lojze Lesnik je bil med nji-
mi in je bil izvoljen za pred-
sednika okrožnega odbora, ki
ga je vodil dolgo časa.
»Osvobodilni boj je bil ta-
krat nad strankarskimi inte-
resi. Sicer pa velikih razlik
med nami in komunisti, kar
zadeva boj za delavske pra-
vice, tako ni bilo.«
Lojze Lešnik je že 17 let
upokojen. Nekaj let po upo-
kojitvi je delal še pri reči-
ški kmetijski zadriigi, bil
večkrat občinski in okrajni
odbornik. Danes še ved-
no zelo aktivno dela v orga-
nizaciji Zveze borcev, v ob-
činskem društvu upokojen-
cev pa je predsednik.
Takšna je dosedanja živ-
Ijenska pot Lojzeta Lešnika,
rudarja, ki ni rudaril samo
med letoma 1933 do 1934. ko
je bil zaradi političnega de-
la zaprt in potem brezpo-
seln.
Brezposeln, toda ne nede-
laven. Kot tudi danes ni.
J Kr.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI SKOZI DINAR
MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA O MNOGIH PEREČIH PROBLEMIH
l^a današnjem razširjenem ple-
pUiTiu medobčinskega odbora sin-
dikata delavcev družbenih de-
javnosti v Celju bodo osrednjo
j-azpravo pK>svetili gospodarjenju
y družbenih službah, vprašanjem
zaposlenosti, osebnih dohodkov,
slcladov skupne porabe, stano-
? vanj ski izgradnji m izobraževa-
pju. V tej zvezi bo seveda govo-
ra tudi o aktivnosti sindikata
pri reševanju nakazanih proble-
mov.
Podatki namreč kažejo, da so
skladi skupne porabe v gospo-
darstvu najmanj enkiat večji kot
v družbenih dejavnostih z izje-
pio v konjiški občini. Poprečni
zneski na zaposlenega se giblje-
jo med 160 in 575 dinarji; v celj-
ski občini kar pet delovnih orga-
nizacij sklada skupne p aibe
sploh nima, v dveh skupnostih
] so sklad odpravili, v enajstih
pa so ga na novo 'ostanovili.
Takšen položaj je seveda nevzdr-
, žen in čeprav ima svoje objek-
tivne vzroke (sredstva za pokri-
vanje skupnih potreb delavcev
niso enakovreden element cene),
je v ustanovah tudi premalo
čuta dolžnosti, da bi problem
kakorkoli rešili.
Sindikalna organizacija bo za-
to morala vztrajati, da bodo de-
lovne skupnosti pri vrednotenju
svojih programov upoštevale tu-
di ustrezna sredstva, namenjena
skupnim potrebam; vodstveni in
samoupravni organi pa naj bi
najpozneje do razprav o zak-
^Ijučnih računih pripravili pro-
gram pokrivanja skupnih potreb.
Tudi stanovanjska izgradnja.
kot ugotavljajo, v družbenih de
javnostih stagnira. Sredstva na-
mreč nikjer ne dosegajo z zako-
nom predpisane obveznosti, ki
bi jo naj ustanove zagotavljale
za t« namene, čeprav je hkrati
znano, da v.si delavci, zaposleni
v družbenih dejavnostih, svojih
stanovanjskih problemov še ni-
majo rešenih.
Sindikalna organizacija bo zah-
tevala, da strokovni in samoup-
ravni organi temeljito ocenijo
stanovanjski standard zaposlenih
in da poleg prioritetne liste i>o-
novno razpravljajo o merilih, po
katerih naj bi reševali stano-
vanjsko gradnjo med delovnimi
organizacijami, kar velja še po-
sebej za manjše kolektive, ki ne
morejo zbrati niti toliko denar-
ja, da bi lahko kupili eno samo
stanovanje.
O strokovnem izobraževanju
medobčinski odbor meni, da bo
nujno sprejeti program kadrov-
skih potreb in program izobra-
ževanja že zaposlenih kadrov,
dalje pravilnik o izobraževanju
delavcev in pa seveda zagotoviti
sredstva. Zaskrbljujoče je nam-
reč, da so se sredstva za te na-
mene od 1968. leta zmanjšala za
skoraj 100 tisoč din, pri čemer
je na zaposlenega odpadlo le
nekaj več kot 70 din! Pri vsem
tem pa, kot ugotavlja medobčin-
ski odbor, se ni mogoče pohva-
liti s kvalifikacijsko strukturo
zaposlenih, vtem ko so tudi pri-
meri brezdušnega odnosa do de-
lavcev, ki si svojo izobrazbo
pridobivajo brez sleherne moral-
ne ali gmotne pomoči delovnih
organizacij.	D. Hribar
TRBOVELJSKA ZARJA NA REPOBLIŠKI REViJI
POGOVOR S ČLANOM DRAMSKE SKUPINE ZVONETOM AGREŽOM
Dramska skupina trnoveljske
Zarje se je uvrstila na trinajsto
srečanje amaterskih skupin Slo-
venije, ki bo od 1. do 7. tega
meseca v Ljubljani. Trnoveljski
amaterji bodo danes popoldne
uprizorili Večna lovišča Mira
Štefanca v režiji in scenski op-
remi Štefana žvižeja. To, da so
med enajstimi gledališkimi sku-
pinami, je vsekakor uspeh, ne
glede na njihovo končno uvrsti-
tev po končanem srečanju.
Za pogovor v tej zvezi smo
izbrali Zvoneta Agreža, ki je po
poklicu elektroinštalater, sicer pa
pri svojih osemnajstih letih že
6 ali 7 let član Zarje.
— I2 kakšnih pobud ste
se pričeli ukvarjati z ama-
terskim gledališkim de-
lom?
—	Nastopanje na odru me je
veselilo že, ko sem bil še otrok.
Najbolj bi si želel, da bi naša,
v glavnem povsem mlada skupi-
na, ostala skupaj, sai bi le tako
lahko še kaj dosegli.
—	Kako združujete ama-
tersko udejstvovanje s služ-
bo?
—	Treba si je pač vzeti prosti
čas. Tedensko vadimo dvakrat,
trikrat, poleg tega zdaj še sami
preurejamo dvorano in tako de-
la pravzaprav nikoli ne manjka.
—	Kakšne vloge imate
najraje?
—	Resne.
—	Občutite kakšne poseb-
ne probleme?
—	Imamo probleme kot vse-
povsod. Težko je zlasti takrat,
kadar vsi ne morejo priti na
vajo.
—	In kaj menite o uvr-
stitvi vaše skupine na re-
^ publiško revijo?
—	2elim, da bi se odrezali
in da bi dali vse od sebe, vsaj
tako kot na medobčmski dram-
ski reviji v Vojniku Seveda bo
konkurenca zelo huda in zato se
tudi ne nadejamo kakšnemu več-
jemu uspehu.
—	Bi hoteli biti poklicni
igralec oziroma kakšni so
vaši načrti?
—	Poklicni igralec bi seveda
bil, vendar možnosti, da bi po-
stal, nisem nikoli imel, kar pa
zadeva načrte, bom moral naj-
prej odslužiti vojsko, potem pa
se bom seveda zopet vrnil v
dramsko skupino. Tu nameravam
tudi sodelovati, dokler bo ob-
stajalo društvo.	dhr
NOVE
NAJDBE
V CELJU
ODKRILI SO ZIDOVJE
ŠTIRIH RIMSKIH HIŠ
Na vogalu med Miklošičevo in
Kocbekovo ulico, kjer bodo po-
stavili stanovanjski nebotičnik,
so pri zemeljskih delih naleteli
na ostanke rimske civilizacije.
Kot sta povedala kustosa po-
krajinskega muzeja Vera Kol-
škova in Lojze Bolta, ki vodita
izkopavanja, so za zdaj odkrili
zidovje štirih rimskih hiš pre-
cejšnjih razsežnosti. Gre za dve
gradbeni fazi, od katerih sega
starejša v prvo stoletje. Čeprav
so do sobote odprli 14 metrov
zidu, še niso prišli do konca
enega večjih stanovanjskih ob-
jektov.
Razen tega so pri izkopavanjih
našli še tlak iz teptane ilovice
ali estreha, ostanke mozaika —
že kot ruševino v antični plasti,
fragmente lepega stenskega ome-
ta iz drugega stoletja, zelo raz-
noliko in za ta čas značilno ke-
ramiko, dalje nekaj krožnikov,
pladnjev, skled, amfor in okras-
no iglo.
Po mnenju obeh kustosov je
v prihodnjih dneh pričakovati
še nove najdbe, saj se ostanki
stare Celeie od tod raztezajo
na vse strani. Zato je pravza-
prav tudi škoda, da so ob grad-
nji garaž oziroma šolskega igri-
šča v soseščini obšli predpise
(najbrž ker ni bilo treba kopati
globljih terneljev) in tako zazi-
dali dodatna odkritja, ki bi obo-
gatila topografijo stare Celeie.
dhr
ČEZ ROKAVSKI PRELIV
DO DOVRA
v Calaisu, do koder hitra vož-
nja niti ni pretirano dolga, se
vkrcamo na ladjo. Zelo prepro-
sto. i'^amestitev je namreč brez
vsakršnih omejitev (za razliko od
strogih pravil na ladjah naše
Jugolinije), kajti vsakdo se lah-
ko postavi, kjer ga je volja, celo
v zelo luksuzni prvi razred, ne
da bi ga kdo, ker ima pač vo-
zovnico za drugi razred, prega-
njal. Tudi kakšnega samovešče-
ga častnika, ki bi si pred ogleda-
lom vsakih pet minut urejal fri-
zuro in se občudoval (asociacija
z nekega jadranskega potovanja),
tu ni.
čeprav na ladji ni toplo, am-
pak precej piha, nas je večina
na palubi. Tu naletimo na naj-
bolj čudovit primerek bujnolasih
mladeničev 20. stoletja, ki mu
naravnost ogromnega košatega
grma kodrastih črnih las niti
ženske ne bi zavidale, iz pre-
prostega razloga, ker ne bi ve-
dele, kaj in kam z njim. Fant,
ki ima pri sebi kitaro, se tega
najbrž zaveda, zato se spretno
izmika fotografskemu očesu in
filmski kameri naše vodičke. To-
da ta ga vendarle ujame — od
zadaj. Sicer pa dopolnjujemo
pisano druščino zastopnikov naj-
različnejših narodov.
O plovbi — vse najlepše. Mor-
je je namreč prizanesljivo do
vseh tistih, ki so podvrženi nje-
govi bolezni in tako je pogled
ria razmeroma mimo gladino
bolj kot ne dolgočasen. Ker smo
v brezcarinski coni, ima vsakdo
možnost, da olajša svojo denar-
nico in naredi, kot se temu reče,
dobro kupčijo, odvisno seveda
od tega, kaj kupi. Cigarete, viski,
konjak, parfume itd. kupujte
torej na ladji ne glede na to, v
katero smer plove. Te priložno-
sti nimajo verjetno samo tisti,
katerih imena ima obmejna an-
gleška ladijska služba v sezna-
mih zajetnih knjig.
In potem pristanemo po kakih
dveh urah vožnje na angleškem
kopnu — v Dovru. Ko je ladja
ob pomolu in položijo nanjo
stopnice, za razliko od naših
razmer, ni gužve, to ustvari šele
mala nerodnost, da stopnice ne
»obsedi j o« dobro in jih je treba
premikati in drezati z njimi v
potnike, ki čakajo s prtljago v
rokah pred izhodom.
«COME HERE«
Potnik skoraj ne more biti
bolj čm od angleških carinikov.
Tu, v carinarnici, čakajo v pov-
sem črnih imiformah in ljubez-
nivo vprašuje p>o cigaretah in
»špiritu« (žganih pijačah), pač
zato, ker tudi v Anglijo ni do-
voljeno tihotapiti cigaret, žgane
pijače smejo točiti le v tistih
lokalih, kjer imajo na zimanjih
izveskih to jasno označeno. Ta-
ko dobijo steklenica stare slivov-
ke, ki jo nosimo kot darilo šo-
ferju avtobusa, in dve steklenici
vina šele po daljšem pojasnjeva-
nju vstopno vizo. Kar zadeva
mojo prtljago, je med redko
prtljajo, ki jo carinsko oko te-
meljiteje preišče in presveti; po
naključju, kajti njen lastnik.
to sem jaz, se ljubeznivo odzove
kretnji, ki vabi: »Come here!«
»Izvolite, prosim, pogledati.«
»Koliko cigaret? Špirit?« vpra-
ša.
»Samo sto cigaret zase, špirita
pa nimam.«
Ko vse pregleda, me z značilno
pedantnostjo popravi: »Imate
sto osemdeset cigaret.«
In oba sva zadovoljna: on, ker
ni imel kaj najti, in jaz, ker
imam več, četudi škodljivih ci-
garet, kot sem si mislil.
Ko so carinske formalnosti
mimo, stopimo na vlak in se pre
ko Folkstona odpeljemo proti
Londonu. Spotoma lahko obču-
dujemo neverjetno nevarne sad-
ne plantaže, čista in urejena na-
selja in velike črede ovac. Vtis,
ki ga dobimo, nas prepričuje, da
smo tudi v kmetijsko urejeni
deželi — ne glede na težave, ki
jih ima s članstvom v kupnem
eoropskem trgu.
Do sekunde točno po voznem
redu smo naposled na največji
londonski železniški postaji Vic-
toriji.
V TRETJEM NAJVEČ-
JEM MESTU SVETA
Dandanes, ko potovanja niso
več nič posebnega in še celo, ko
ste lahko v JATOVIH reklamnih
dveh urah tako rekoč v katerem-
koli mestu sveta (razen tam, do
koder je nek^j delj), tudi to,
če kdo hodi ali ne hodi f>o Lon-
donu, pravzaprav ni preveč vzne-
rnirljivu. ""a V3ndar na:n je pre-
stolnica združenega kraljestva z
r več kot 6 milijonov prebi-
valcev, od katerih jih dve tretji-
ni živi v širšem središču, nekoli-
ko manj dostopna od evropskih
velemest, najbrž ne samo zato,
ker jo od stare celine loči tisti
prehv in še toliko kopnih kilo-
metrov, ampak preprosto zato,
ker takle izlet niti ni tako poce-
ni.
Avtobusna vožnja od Victorije
mimo Hyde parka do hotela
nam seveda ne more niti približ-
no predstaviti vse ogronone raz-
sežnosti tega velemesta, vidimo
pa, da je razpredeno predvsem v
širino in da torej pretirano viso-
kih zgradb skoraj ni. (Po pra,^
vilu namreč ta, ki je v kakšni
ulici kupil zemljiški kompleks, s
svojo zgradbo ni smel više od
sosedove). Kljub temu ima Lon-
don svoj poštni stolp, ki je za
12 metrov višji od pariškega
Eiffela.
Drugo, kar je omembe vredno
zlasti v primerjavi s Celjem, je
čistoča, ko jo je najlepše videti
na čevljih in avtomobilih. Prahu
na londonskih ulicah praktično
sploh ni in tako je bilo vsaj
moškemu delu naše skupine pri-
kranjeno čiščenje čevljev. To
dejstvo pripisujejo nekoliko vlaž-
ni klimi, čeprav je treba reči, da
vlage nismo čutili in da imamo
letos v Celju pretirano mnogo
vlage, pa zato nič manj prahu.
KAJ PA JE TO-»VINER
VALD ŠNICEL«
Ker je ura, ko pridemo v ho-
tel , že pozna, je treba sicer res
nično odličen program celjskega
Kompasa malce spremeniti. Na-
mesto v muzej voščenih lutk na-
redimo sprehod od Oxfordske
ceste, glavne londonske ulice, v
■kateri je poleg številnih drugih
tudi ena največjih veleblagovnic
na svetu (Selfridges), podobna
rimskemu temlju. človek bi po-
treboval več dni, če bi si hotel
podrobneje ogledati vse oddelke.
Zvečer imamo večerjo v re-
stavračiji Caprini v neposredni
bližini hotela. Nekdo ugotovi, da
je na Dunaju jedel »viner vald
šnicl«. »Kaj pa je to?« vprašuje
njegov sosed. »Verjetno je sedel
v gozdu, ko ga je jedel,« se
oglasi tretji. »Kaj pa, če ni
bil viner blut šnicl?«
PRIHODNJIČ: Z avtobusom
pet ur po Londonu
Skupina na tr^u Trafalga»
pred spomenikom admirala
Nclsona. (Foto: A. Videčnik)
Ena običajnih angleških fo-
tografskih trofej — tu kralji-
čini stražar v Windsorju ki
je tudi ob zbadanju šolar-
čkov, češ da je zato tako ne-
giben, ker nič ne vidi, ostal
popolnoma trden in zvest
tradiciji. (Foto: A. Videčnik)
AKCIJA VSEH - ZA VSE
v začetku minulega tedna so prebivalci
našega območja našli v svojih poštnih na-
biralnikih prijazna pisma Rdečega križa,
da pomagajo zbrati potrebno količino ob-
leke, obutve, posteljnine in morda tudi po-
stelj, kar bo Rdeči križ nato razdelil
pomoči potrebnim ljudem. Kakšne misli
so jih spremljale, ko so to pismo prebrali,
ni mogoče vedeti, toda če sodimo po
končnem uspehu akcije, smo ljudje še
vedno pripravljeni pomagati drug druge
mu ...
XXX
četrtek je bil in celjski Radio je znova
povabil svoje poslušalce, da z naklonje-
nostjo sprejmejo podmladkarje Rdečega
križa, ki bodo potrkali na njihova vrata,
da prevzamejo tisto, kar jim je družina že
pripravila. In res so mladi ljudje tokrat
dodobra »prečesali« svoj teren. V pritlič-
jih velikih stanovanjskih blokov in v ve-
žah privatnih hiš so se kopičili zavoji. Tu
in tam so podmladkarje povabili, da se
oglasijo nazajgrede in dotlej so zbrali
obleko, obutev, tudi posteljnino, tisto pač,
kar lahko pogrešijo.
Otroci so tu in tam sicer imeli obču-
tek, da se gredo »mačka v žaklju«, kajti
vsebino pripravljenih zavitkov so poznali
le darovalci. Naslednji dan m se ie že
zvedelo, da je bilo med darovanim bla-
gom le malo neuporabnega. Samo v celj-
ski občini so zbrali več kot 4000 kilogra-
mov najrazličnejšega blaga, ki ga ocenju-
jejo na 160 tisoč novih dinarjev! To je
uspeh, ki ga ni nihče pričakoval...
XXI
Na Mariborski cesti 147 je Elizabeta
Biber izročila aktivistom Rdečegi križa po-
polnoma nov invalidski voziček, vreden
več kot 200 starih tisočakov! Drugje spet
so na kamion naložili na desetine parov
skoraj novih čevljev, ki so jih domači
otroci prerasli in le redkokje so pred ude-
leženci akcije zaloputnili vrata. Podarili
so, kar so mogli in to jih je navdajalo z
zadovoljstvom.
XXX
v celjski občini je v zbiralni akciji
Rdečega križa sodelovalo približno 450
učencev osnovnih šol, kmetijskega izobra-
ževalnega centra, tabornikov te^ približno
220 aktivistov Rdečega križa. Avto—moto
društvo Slander je organiziralo prevoz
zbranega blaga, avtomobile pa so za tisto
popoldne odstopila nekatera celjska pod.
jetja. Bila je akcija vseh — za vse!
I. BURNIK
JOŽICA
PRAZNIK
v času, ko si je šele
prav začela urejevati živ-
ljenje, je težka promet-
na nesreča, v petek, 29.
maja na avstrijski strani
blizu meje, pretrgala nje-
no komaj 32-letno življe-
nje.
Za Jožico Praznikovo
bo ostala praznina ne sa-
mo v občinski zvezi za
telesno kulturo v Celju,
kjer je sedem let vodila
administrativne in finanč-
ne posle in bila tista, ki
je do potankosti poznala
sleherno športno in te-
lesnovzgojno organizaci-
jo, marveč tudi drugje.
Bila je vodnica in vzgo-
jiteljica mladih telovadk
pri gatarskem Partizanu,
aktivna pa tudi na druž-
beno-političem dogajanju,
saj je bila ne samo čla-
nica SZDL, marveč tudi
Zveze komunistov.
Pri svojem delu se ni
omejila samo na celjsko
območje; zaradi izrednih
kvalitet je bila tudi čla
niča izvršnega odoora
Zveze za telesno kultura
Slovenije.
Jožice, ki je veJno "-a
da pomagala in svetovala
delavcem v telesnovzgoj-
nih društvih, ni več; ti-
ste Jožice, ki ni pu/nala
odmora v delu in ki je
skoraj vsa snovanja po-
svetila telesni vzgoji.
Ob spremstvu številnih
sodelavcev in drugih, ki
so jo visoko cenili in
spoštovali, so jo v pone-
deljek, 1. junija popol-
dne pokopali na pdkop.i-
lišču v Nazarju. M. B.
OTROŠKI
KIRURGI
V CELJU
v Celju je bilo dvodnev-
no srečanje zdravnikov za
otroško kirurgijo iz vse Ju-
goslavije. Srečanju je priso-
stvovalo okoli 60 zdravni-
kov, ki so po pozdravnih go-
vorih predsednika sveta za
zdravstvo skupščine občine
Cölje dr. Jožeta čakša in
predsednika kirurške sekcije
pri SZDL dr. Borisa Vid-
marja prisostvovali petim
skrokovnim predavanjem
priznar:.ih zdravnikov iz Ju-
goslavije. Ogledali so si še
film tovarne Krka, prisostvo-
vali degustaciji izdelkov Hu-
mane, bili na sprejemu pri
pokrovitelju srečanja pred-
sednici skufjščine občine
Celje Olgi Vrabičevi, si ogle-
dali mesto in celjsko bol-
nišnico ter odšli na izlet na
Golte in v Logarsko dolino.
Na sestanku so izrekli po-
sebno priznanje primari-
ju dr. Edu Laknerju, ki je
eden izmed pobudnikov za
srečanje zdravnikov za otro-
ško kirurgijo.
cicibani
»na gričku«
Kaže, da postaja Griček za
otroke celjskega Otoka
vedno bolj privlačen. To pa
predvsem po zaslugi društva
prijateljev mladine, ki jim
vedno znova tu pripravi
kakšno presenečenje.
Tako jim bodo v soboto
popoldne pripravili ptič-
jo svatbo. Da otrokom ne bi
bilo treba pešačiti, jih bodo
ob treh popoldne odpeljali
od mostu v Liscah z avto-
busom na Griček.
mladinski plesi
v parku
Kot lani, tako bo občinska
plesna šola tudi letos na dr-
sališču v celjskem mestnem
parku organizirala ob nede-
ljah redne mladinske plese.
kako in kam
organizirati izlet
Komisija za rekreacijo pri
ObSS Celje je organizirala
Za predstavnike sindikalnih
organizacij — sicer poveči-
ni organizatorje izletov — se-
minar o organizaciji in vse-
bini izletov. Seminar je bil
organiziran v obliki vzorč-
nega izleta.
Udeležilo se ga je 74 pred-
stavnikov iz 60 sindikalnih
organizacij. Dva polna Izlet-
nikova avtobusa sta krenila
proti Dravogradu, Ravnam do
Holmca in koroškega mesta
Pliberka. Lepo vreme in idi-
ličen ambient ob najtop-
lejšem avstrijskem jeze-
ru (28 stopinj Celzija) sta
bila v pomoč znanemu orga-
nizatorju rekreacije Tinetu
Vebru pri prikazovanju raz-
nih iger v naravi, ki bi jih
organizatorji izletov upora-
bili pri popestritvi njihovih
izletov.
Po krajšem ogledu Pliber-
ka so se napotili proti Rav-
nam in se razgibali v tam-
kajšnjem zimskem kopališču.
Sklepna beseda pa je tekla
v gostišču v Dravogradu.
Izlet je uspel, organizator-
jem pa je uspelo prikazati,
kako naj bi izgledali izleti,
ter uipajo, da bo njihovo
prizadevanje rodilo sadove.
Vsak udeleženec je prejel
tudi knjigo dr. Ervina Me-
jaka »Pojdimo v gore« z opi-
si raznih izletov.
Vsekakor je bila to še
ena uspela akcija komisije
za rekreacijo in oddih pri
ObSS.
T. Goršič
na polulah novo
športno igrišče
Pri osnovni šoli na Polu-
lah v Celju so ob 25. letnici
osvoboditve in 15. letnici
ustanovitve šole odprli novo
športno igrišče. Ob tej pri-
ložnosti so pripravili bogat
športni in kulturni pro-
gram..
dijaki posebnih
šol so tekmovali
v Celju so bile I. bazen-
ske športne igre posebnih
šol iz Celja, Velenja, Laške-
ga in Dobrne. Nastopilo je
120 tekmovalcev v atletiki,
nogometu in igri med dve-
ma ognjema. To je bilo isto-
časno izbirno tekmovanje za
republiško prvenstvo poseb-
nih šol, ki bo v Ravnah na
Koroškem.
MALI
INTERVJU
Vprafiuje: Ivica Burnik
Odgovarja: Jože Robič
Ce vas bo kdaj med zgod-
njo pomladjo in pozno je-
senjo zanesla pot v mestni
park in še malo naprej, bo
ste morda za •>po^zečim'«
gričem opazili tablo z napi-
som, da je v bližini vežbali-
šče celjskega kluba za vzre-
jo športnih in službenih
psov. Morda boste stopili na
ozko pK>t ter se med drev-
jem in praprotjo povzpeli
do prostora, kjer vas bodo
sprejeli ljudje, ki so se 'od-
ločili za kaj nenavaden
šport — šolanje psov. Le če
boste imeli izredno smoio,
tisti dan ne boste srečili
Jožeta Robiča, ki se s š'ila
njem psov ukvarja že dolgo
vrsto let. Mož je preprost,
skromen, nadvse prijeten.
Dokler se boste pogovarjali
z njim o njem, boste zvede-
U zelo malo, ko pa bo bese-
da nanesla na pse, bo rekel
takole:
»Ni dveh nemških ovčar-
jev, ki bi bila čisto enaka.
Taki so kot ljudje: najprej
jc potrebno spoznati njihov
karakter, šele nato se lanko
odločite za metodo, ki bo
najbolj učinkovita.« »Kaj pa
naj bi bila najpomembnejrja
lastnost dreserja?« »Ljube-
zen do živali. Ce psa nimaš
rad, ne boš pri njem niče-
sar dosegel.« »Od kdaj se
ukvarjate z dresuro psov?«
»Načrtno od leta 1954, ko je
bil v Celju ustanovljen naš
klub. Pse pa smo imeli do-
ma že od nekdaj.« »In koli-
ko ste jili v teh letih izšola-
li?« »Doma kakih 17, v klu-
bu jih pa nisem štel. Vsako
leto jih je bilo kakih 7, mor-
da 8.« »Imate tudi sami psa?«
»Mladiča imam, pa nimam
sreče. Noče se prav razviti.
Prej pa sem 13 let imel Fa-
bisa, ki je bil tudi jugoslo-
vanski prvak. Zdaj nasto
pam z Luki jem, ki ima dru-
gega lastnika, ,moj' je samo
med nastopi in tekmovanji.«
»Bi našteli nekaj svojih us-
pehov?« »Če je že treba: pr-
vo mesto na mednarodnem
turnirju v Avstriji, četrto .a-
nl v Mariboru, nekaj dru-
gih mest, lani na mednarod-
nem srečanju v Celju prvo
mesto itd.« »Je dresura psov
vaš edini konjiček.« »Edini.«
»Kateri psi pa so vam naj-
bolj pri srcu?« »Nemški ov-
čarji — brez debate!«
Kaj več se iz skromnega
Jožeta Robiča ni dalo izvle-
či. Samo to mi je še pove-
dal, da bodo nedeljo — zdaj
je to že minula nedelja —
preživeli v Kopru, Luciji,
Izoli, Portorožu in Ankaranu,
kjer bodo na povabilo turi-
stičnega društva obmorskih
mest pripravili več nasto
pov. Tudi tokrat bosta Jože
Robič in Luki v središču po-
zornosti.
15 let polulske
šole
Ta mesec beleži osnovna
šola v Polulah 15-letnico ob-
stoja, povezano z velikimi
učnovzgojnimi uspehi, saj je
bila kljub temu, da se je
morala boriti z mnogimi te-
žavami, vselej v zgornji po-
lovici občinske lestvice.
V zadnjem času so na šoli
odprli dva vzgojnovarstvena
oddelka., v katerih je 70 od-
stotkov otrok iz socialno og-
roženih družin.
Svoj jubilej bodo počastili
z otvoritvijo novega igrišča,
ki so ga učenci tudi sami
urejali in na katerem bodo
lahko igrali rokomet, odbojko
in košarko.
tri dni po
jugoslaviji
Če sodimo po odločitvi
celjskega Izletnika, ki jena
pobudo hortikulturnega dru-
štva pripravil tridnevni av-
tobusni izlet po Jugoslaviji,
potem lahko pričakujemo,
da bodo temu primeru sle-
dili še drugi in da bodo iz-
leti po naši domovini dobi-
li ustrezno mesto v progra-
mu za domači turizem.
Izleta po Jugoslaviji, ki se
je končal zadnji dan maja,
se je udeležilo nad 50 pot-
nikov, kar je vsekakor lepo
število.
300 NOVIH
MLADINCEV
Pretekli teden so tudi v
Šentjurju sprejemali pionir-
je v mladihsko organizacijo.
Tako so na vseh popolnih
osemletkah pripravili bogate
kulturne sporede z željo, da
bi novim mladincem ta do-
godek ostal čimdalj v spo-
minu. 300 novim mladincem
so izročili izkaznice, mla-
dinske značke in brošure o
delu aktiva mladine na
osemletki.
višji narodni
dohodek
Po najnovejših izračunih
so v šentjurski občini ugo-
tovili, da bo letos družbeni
proizvod porastel za 12,7 od-
stotka, narodni dohodek pa
za 12,3 odstotka. Tako bo
narodni dohodek letos na
prebivalca 4.298 dinarjev. Ce
bi upoštevali še Šentjurčane
zaposlene izven območja ob-
čine pa bi bil narodni do-
hodek 6.200 .dinarjev.
nadomestne
volitve
Na zadnji seji občinske
skupščine v Šentjurju pri
Celju sta podala sveča-
no prisego dva nova odbor-
nika, ki so ju izvolili lia na-
domestnih volitvah pred dne-
vi. Tako so volilci vodil-
ne enot« Gorica, zaupali
mesto odbornika občinskega
zbora JOzEFU VOGA, volil-
ci enote družbene organiza-
cije in društva pa so v zbor
delovnih skupnosti izvo-
lili MIRKA VREČKA.
strelci
v prevorju
Mladi, člani aktiva Zveze
mladine v Prevorju, že dolgo
časa zaman rasspravljajo o
skupnem prostoru organiza-
cij, v katerem bi lahko or-
ganizirali nekoliko večje pri-
reditve zabavnega značaja.
Da bi prostor končno le do-
bili, so sklenili^ da se bodo
obrnili "a občinsko skupšči-
no. Zelo radi bi ustanovili
tudi strelsko družir..o, saj je
zanimanje med mladimi za
ta šport, izredno. Tako bo v
njihovem kraju nekoliko bolj
veselo in zanimivo in tisti,
ki delajo drusje, se bodo
raje vračali domov, menijo
mladinci.
ing. ivan vebti
podpredsedS
skupščine'
Zaradi preselitve ■
danjega podpredsedj^
činske skupščine ]
jur so na 9. redni
bomiki izvolili nove^
dolžnost so zaupali
niku temeljne izobrJ
skupnosti Šentjur,
nu Vebru. Za noveg^
sednika zbora delovniij'
nosti pa so izvoli^
zdravnika zdravstvene
je Šentjur, JOžETa J
plazovi :
šentjursko potiro^
znano po plazovih/ ^
krat povzročijo velike:
bleme prebivalcem, saj I
tako poškodujejo cest«]
so praktično odrezajji
sveta. Tako je bilo
njem času v Dobrem
pri Planini in v Pa;
Oba plazova so si q.
strokovnjaki, da bi
U možnost sanacije, v
brem polju bo zaradi p
ne vode težko narediti
več, kot da bodo moral
ščititi določeno obmoiSj
preprečiti nadaljnje ^
V Paridolu pa bo po»,
razmišljati o prestaviti
ste.
dediščine
Ko so na zadnji seji
činske skupščine v ža
ju govorili o delu prai
nih ustanov v preteklei
dobju, so bile podane,
tere zelo zanimive ugj
ve. Kot povsod se je
pri njih povečalo števj
krško v v cestnem prq
na žalost pa so se pw
tudi kazniva dejanja :
življenje in telo. Najhuj
je to, da so na sq
ugotovili zmano in
no stvar, namreč, da j
zapuščinskih razpravah
vnamejo strasti zaradi
dovanja zemlje in da i
diči pričnejo zani.mati i
pustnike šele tedaj, ko
umrli.
šentjurske ce
Mnogi v Šentjurju se
letošnjo pomlad zaniai
dijo republiški cestni S
cij i, ki hodi po občiis
kaže z zavezanimi očs
primeru, če bi hoteli Q
vati varnost cestnega
meta na nekaterih ^
skih cestah, bi morali
liti kot maksimalno ii
30 kilometrov na uro.
čene odseke pa sploh;
vedati za promet.
SMO ZA
SOCIALNE
ZOBE
Predsedstvo občifl
sindikalnega sveta v ,
je na svoji zadnji seji
Tiilo, da se podpre pre®
uvedbi zobozdravstvenih
bulant za samopl'
O naših zlatih jabolkih je bilo le.
tos že toliko napisanega, da o maloka-
teri dobroti ljube Zemlje ne. Tudi tale
resnica je o jabolkih: šlo je namreč
za 150 vagonov jabolk, ki so jih imeli
pripravljene za izvoz v Sovjetsko zvezo.
Ko so namreč Rusi slišali, da sami ne
moremo pohrustati vse letine, so po-
stali radovedni in, kajpak naročili ne-
kaj sto^;,
dilnic. C'
naj se ^
nič. Tui^
slati,
do teh ^
predo¥. J
kupili i :
sosedih w
(ßinu, da po eni stra-
it smatrajo potrebo po
. ornenjerjih ambulant
'"(jrugi strani smatrajo,
i^^jg še bolj izkrivilo naš
^^ socialnega zavaro-'
Uvedba zobozdravstve-
''jjnbulant za samoplač-
^ njihovem mnenju
■ ^peva k naporom za
? I^e rešitve v social-
^ ^varovanju. Sklep so
J- zdravstvenemu domu
in skupšičini občine
T. V.
tri sestre
v preboldu
^Ica sekcija Svobode
^Idu se vneto priprav-
ka uprizoritev igre dr.
^ Iva »Tri sestre«,
režisira Fric Lojze, ki
J, sedaj režisiral 173 iger,
jedvomno kaže njegovo
jjnost in znanje. Pemiera
J sester bo v začetku ju-
Clani si želijo, da bi
p bila na domačem od-
jjer niso igrali že od le-
jg7. S to igro nameravajo
(^ati v Novi Štifti, šmart-
I ob Dreti, Bočni, v Lu-
itd.
Tav—
drogovi za
telefon
ejšnji teden so zače-
^ati jame za postavitev
lOV za telefon, ki ga bo-
na Ponikvi dobili za le-
ji občinski praznik. V
mesecu bodo končali
movitvenimi deli na šo-
«Ijsko Cestno-komunalno
etje na cesto Velika Pi-
a—Ponikva navaža gra-
Pri gradnji ceste bo s
©voljnim delom pomaga-
di mladina.
daj gradnja
5lag0vnice?
|ub temi^, da je trgov-
podjetje Merx že pred
n odkupilo zemljišče za
>jo večje blagovnice v
1 pa o kakšni gradnji
1 nobenega sluha. Odgo-
Ijudje so postali že ne-
ti, saj si želijo urejeno
'Sko mrežo. Vse bolj se
flja pre,pričanje_ da je
i	z gradnjo začeti, v
taem primeru pa poi-
partnerja oziroma
iitorja izven občine, ki
>il pripravljen hitreje
iiti prepotrebni trgovski
rt.
skrb za
izkopanina
Šempetru je prišlo do
lega sestanka med
itavniki krajevne skup-
in celjskega Pokra-
ega muzeja. Ustanovili
Idi poseben odbor, ki
\ bodoče skrbel za na-
ii	razvoj rimskih izko-
Strokovni nadzor bo
v bodoče v rokah
'^cev Pokrajinskega
>ja v Celju.
načrtu imajo tudi razi-
^ termalne vode v Pod-
' in kraške jame Pekel.
jabolk is hla-
prihajale depeše,
^kjo jabolka, toda
p niso mogli odpo-
^Ureznih listin, a
f^^Ji Celje—Beograd
i^usi premislili i«
I jabolk pri naših
UREIANJE
OKOLJA ŠOLE
Osnovna šola »Primoža
Trubarja« v Laškem, ki je
lani dobila prizidek z učilni-
cami za predmetni pouk in
kabinete, je letos začela ure-
jevati tudi okolje. Na sever-
ni strani je nastala lepa ze-
lenica, na južni pa tlakova-
no dvorišče, na nekdanjem
šolskem vrtu pa igrišče za
razne športne igre, ki raz-
polaga tudi s tribunama za
gledalce, šolski kolektiv pri-
čakuje, da bo po preselitvi
sosednjega podjetja »Bora«
dobila šola še prepotrebno
telovadnico, kajti dober del
časa za telovadbo poteče šo-
larjem na poti v telovadni
dom ali na zasilno športno
igrišče pod pivovarno.
8 LENINOVIH
ZNAKOV
v počastitev 100-letnice
Leninovega rojstva je bila v
Velenju slavnostna seja kon-
ference občinske organizaci-
je Zveze komunistov, na ka-
teri so podelili osmim čla-
nom, komunistom, ki so že
v prvem letu ljudske revolu-
cije našli pot v vrste tistih,
ki so se odzvali klicu Par-
tije, zlate Leninove znake.
Ta visoka priznanja so do^
bili: Ivan Busič, Franc Na-
gode, Lojze Ribič, Dana in
Vlado Valenčak, Jože Te-
ka vc, Lazo Zrnič in Nestl
Zgank.
Na isti slovesnosti so vr-
ste Zveze komunistov pove-
čali za 56 novih članov. Po-
leg tega so obsodili agresijo
v Kambodži in v tej zvezi
poslali protestna pisma CK
ZKJ, CK ZKS in izvršnemu
svetu Slovenije.
Program slavnosti pa je
u.spešno dopolnil dekliški
pevski zbor domače gimna-
zije, ki je nastopil pod vod-
stvom prof. Ivana Marina.
BO KRITIKA
ZALEGLA?
Solčava,ni že zdaj opozar-
jajo na nevzdržne razmere
pri vzdrževanju ceste proti
Logarski. Gre za stare pri-
pombe, predvsem zaradi zim-
skega vzdrževanja. Cesto si-
cer plužijo, vendar preozko,
zaradi česar je otežkočen
predvsem avtobusni promet.
Tudi srečevanje vozil je na
določenih odsekih nemogoče.
Zato že zdaj opozarjajo, naj
v bodoče ta problem urede.
vskladiti dela
Lubenci predlagajo, da bi
naj vskladili dela pri rekon-
strukciji ceste v Rastke in
vodovodu. Gre za prihranek
denarja s tem, da bi naj naj-
prej uredili vodovod in še-
le nato cesto, da r-e bi bilo
dvojnih stroškov. Ker pa
jim primanjkuje denarja za
vodovod predlagajo, naj pri-
skoči na pomoč občina, sa-
mi pa se bodo potrudili, da
bi zbrali kar največ denarja
v obliki samoprispevka ob-
čanov.
prostor
za šolarje
Občani Rečice ob Savinji
predlagajo, da bi naj po
urejenem prevozu šolarjev iz
Rečice v Mozirje, uredili po-
seben prostor, kjer. bi lahko
šolarji na toplem čakali na
prevoz. Kot smo izvedeli, ni
nobenih problemov, da pro-
blema ne bi rešili. S tem se
strinjajo tudi odborniki
skupščine občine.
problem
z dvorano
Občani Kokarij kritizirajo
neurejene razmere glede ko-
riščanja nekaterih prostorov
v zadružnem domu. Gre
predvsem za dvorano, ki
zdaj služi zadrugi za skladi-
šče in pa za prostor, v ka-
terem bi se shajali na seje
občani im člani družbenopo-
litičnih organizacij. Kot ka-
že pa je tudi ta kritika, ki je
bila naslovljena skupščini,
strel v prazno, saj vodstvo
zadruge ponuja te domo-
ve (tudi v Kokarjul) v upra-
vljanje krajevnim družbeno-
političnim organizacijam. To-
rej je treba najti čas in se
pogovoriti z vodstvom za-
druge.
DRAMSKA
SEKCIJA '
v zadnjem času je dejav-
nost prosvetnega društva Vi-
tanje znova zaživela. Dram-
ska sekcija pripravlja v re-
žiji Julke Golob »Vaško ko-
medijo«. Uprizorili jo bodo
doma, nato pa gostovali v
bližnjih krajih. Razen tega
je uspešno začela delati re-
citacij ska skupina pod vod-
stvom Vere Kravarič-Maro-
šek.
JAVI
PRIPRAVE NA SEJO
Povod za to anketo v malem je dala nedavna razprava
na seji celjske občinske skupščine, na kateri je zlasti pred-
sednik sveta za notranjo politiko in splošne zadeve ugoto-
vil, da mnoga skupščinska priporočila ne najdejo poti do
delovnih kolektivov in da delo prenekaterih odbornikov ni
zadovoljivo. Prav zato smo obiskali pet odbornikov (vseh
je osemdeset) in z njimi pokramljali o vprašanjih, kako
se pripravljajo na sejo občinske skupščine, kako je z nji-
hovo povezavo na terenu oziroma v delovnih organizacijah
in podobno. In kaj so povedali?
LUDVIK KRAJEC, odbor-
nik občinskega zbora (Hudi-
nja): Moram reči, da je mo-
je sodelovanje s krajevnimi
organizacijami, zlasti SZDL
in krajevno skupnostjo, do-
bro in da se zato skupaj s
predstavniki marsikdaj pogo-
vorimo o vprašanjih, ki pri-
dejo na dnevni red seje. Pri
tem nisem osamljen. Tudi
ljudje, zlasti če jih kaj tišči,
se obračajo name. Ne glede
na to menim, da bi lahko
napravili več.
ZDRAVKO VIDMAR, od-
bornik občinskega zbora
(Center): Od obljub, kako
bomo sodelovali rn kako de-
lali, ni ostali nič. Vse je od-
visno od samoiniciative. Jaz
bi si pa želel, da bi imel kot
odbornik tesnejše stike zla-
sti s krajevno organiza-
cijo SZDL, da bi se lahko
z njenimi predstavniki ali
člani pogovoril o vprašanjih,
ki pridejo na sejo skupšči-
ne in potem zastopal skup-
no, ne pa svoje stališče.
PANIKA ZUPANC, odbor-
nica zbora delovnih skup-
nosti (Cestno podjetje): Pri
delu, mislim odborniškem,
nisem osamljena. V kolekti-
vu, zlasti pa pri njenih pred-
stavnikih, imamo vso oporo
in zato se tudi z njimi mar-
sikdaj pogovorim o proble-
mih, ki prihajajo pred skup-
ščino. Prav tako me vabijo
tudi na seje delavskega sve-
ta in tako sem na tekočem
z vsem dogajanjem.
MARJAN AŠie, odbornik
občinskega zbora (Aljažev
hrib): Ne samo zato, ker
sem predsednik sveta krajev-
ne skupnosti, tudi sicer ži-
vim s terenom in zato po-
znam problematiko, ki je
značilna za to območje in
ne nazadnje tudi tisto, ki-je
specifična za vso občino. Na
seje skupščiri« se dobro pri-
pravim. Sicer pa to ni le mo-
je delo, tudi v predstavnikih
krajevnih organizacij imam
vso oporo.
MIRKO KREMPUŠ, odbor-
nik zbora delovnih skupno-
sti (EMO): Čeprav nj usta-
ljenih oblik sodelovanja
med odbornikom in kolekti-
vom oziroma enoto, kjer
sem bil izvoljen, vseeno pri
opravljanju odborniških na-
log nisem sam. če drugo
ne, se sestanemo vsi odbor-
niki iz našega kolektiva in
se pogovorimo o stališčih,
ki jih naj na zasedanju za-
vzamemo.
Odgovori so le odtenek tistega, kar bi morali zapisati
in še povedati. Lahko rečemo, da gre za vprašanja, ki zaslu-
žijo temeljite j šo obdelavo kot jo pa lahko daje mala anke-
ta. Na koncu koncev gre za vprašanja, ki naj osvetlijo delo
odbornikov ne samo v skupščini, temveč zlasti še na tere-
nu, v delovnih organizacijah. Ali naj bo odborniška funkcija
res samo formalnost?
V tej zvezi smo naleteli na zanimive pobude o delu klu-
ba odbornikov, kjer naj bi se vodila sproščena razprava o
vprašanjih, ki morajo zanimati odbornike. Naleteli pa smo
tudi na predloge, po katerih bi naj vsaj enkrat na mesec
oziroma pred začetkom razprave o pomembnih vprašanjih
organizirali javne razgovore med odborniki in volivci rer
tudi tako razširili krog samoupravljavcev. Skratka dovolj
sugestij, ki se nanašajo tako na delo odbornikov kot tudi
na dela tistih, ki so jih predlagali za odborniške kandidate.
M. B02IC
Srečanje z dobitniki priznanj Osvobodilne fronte


Deset celjskih občanov in eno prosvetno društvo si je ob 25-letnici
osvoboditve pripelo na prsi ali položilo na častno mesto priznanje Osvo-
bodilne fronte. Dobili so ga zaradi svojega dolgoletnega dela v družbeno-
političnih organizacijah, krajevni skupnosti, v kulturno-prosvetnem živ-
ljenju . . .
Trajalo je veliko dlje kot 25 let, bilo je močnejše kot marsikaj dru-
gega. Bil je to višek in smisel njihovih prizadevanj, njihove borbe, njiho-
vih upov . ..
Posedli smo okrog največje mize v našem uredništvu in samo mi
smo si morali zapomniti njihova imena. Čeprav so prišli iz zelo ra:?ličnih
krajev celjske občine, se že desetletja srečujejo na istem področju - v
Socialistični zvezi, v občinski skupščini, Zvezi borcev . . .
Z veseljem pišem njihova imena: Alojz Koren, Marija Jenčič, Zdrav-
ko Ferič, Albin Deila Mea, Jakob Kugler, Ivan Zaje, Avgust Bence, delav-
sko-prosvetno društvo »Zarja« Trnovlje in seveda Franc Vidic iz Medloga,
Andrej Videč iz Kanjuc pri Svetini in Jože Dolenc iz krajevne skunnosti
Pod gradom, ki se našega razgovora žal niso mogli udeležiti.
MLADI NAJ
NADALJUJEJO
»Rad bi, da bi mladi dobro
nadaljevali tisto, kar smo mi za-
čeli,« je dejal, še predno je za-
čel pripovedovati svojo zgodbo,
Avgust Bence iz krajevne skup-
nosti Gaberje—Hudinja, »in da
ne bi nikdaj pustili tujca v svo-
jo, našo, hišo!«
Doma iz Prekmurja — tik pred
začetkom vojne so mu zato nem-
škutarji zabrusili, da je kot ci-
gan, te pa je treba čimprej spra-
viti s sveta — je Avgust Bence
večji del svojega življenja pre-
živel v Celju, v Cinkarni. Bil je
med tistimi, ki so netili prve
delavske štrajke, bil je delavski
zaupnik, Svobodaš in zato tudi
med tistimi tisoči, ki so spozna-
li nemške zapore in pregnanstvo.
»Iz Celja so me prepeljali v
mariborske zapore, od tam v
Graz, nato pa v Užičko Požego,
Koseriče, Smederevo. Postal sem
invalid in zato tudi v partizane
nisem mogel, bil pa sem vodja
Slovencev v Smederevu. 21. ok-
tobra 1944. leta smo bili osvobo-
jeni, v Ceije pa sem se vrnil
1945. Delai sem v Cinkarni, pa
na terenu. Bil sem odbornik,
predsednik naše krajevne skup-
nosti, v mnogih akcijah in — še
vedno delam. Zato me morda še
bolj boli. da so pri nas tudi
zdaj ljudje s tremi hišami in da
tistega »ukinili bomo razrede —
še na vlaku jih ne bo«, za kar
smo goreli, danes še ni.«
PREVELIKE RAZLIKE
BOLIJO
Jakob Kugler, kmet iz šmart-
nega v Rožni dolini, pa je pove-
dal takole: »Veste, pri nas v
šmartnem pred vojno ni bilo
delavskega življa in zato tudi ne
take aktivnosti, kot vedo drugi
tovariši pripovedovati o njej.
Zbirali smo se v majhnih sku-
pinah, pomagali po najboljših
močeh, nismo pa bili organizira-
ni. 1944. leta sem odšei v prar-
tizane, v OF pa sem delal tudi
ves čas po vojni. Danes ne več
— na vodilnih mestih so pri nas
mladi ljudje in prav je tako.
Tudi sam sem bil odbornik, član
občinskega odbora ZB, SZDL,
kdo bi vedei vse našteti.
Zdaj pa — vesel sem prizna-
nja OF. Toda razlike med ljud-
mi me močno bolijo. Nisem pro-
ti visokim dohodkom, če ljudje
to zasiUžijo, toda tudi preprost
delavec in kmet sta nekaj vred-
na. In te kmečke pokojnine —
15 starih tisočakov, o katerih go-
vorijo, za vse življenje trdega
dela, to res ni prav.«
Pogovarjali smo se tudi o
SZDL — o njenem delu na po-
deželju in v mestih. Pa Je dejal:
»Veste, nič čudno ni, da je orga-
nizacija na podeželju aktivnejša,
če hočemo na vasi kaj doseči,
moramo vsi skupaj stopiti, v
mestu pa .vsak le bolj zase, za
svoj avto, pa vikend skrbi!«
BREZ KOMPLEKSOV
PRED MLADIMI
Ivan Zaje z krajevne skupno-
sti Dolgo polje, rojen v Šent-
jurju, je pred vojno živel v Sr-
biji in tam ga je zatekla tudi
kapitulacija.
»Bil sem strašno razočaran za-
radi tako hitrega propada. In to
razočaranje je trajalo zelo dol.go.
Tudi potem, ko sem se vrnil v
Celje, padel sem v nemško gnez-
do. Povsod so streljali, izseljeva-
li, nikomur nisem zaupal. Nato
sem začel iskati zvezo s partiza-
ni, kar ni bilo preprosto. Tako
sem z ženo in z obema otrokoma
odšei v Gornji grad, tedaj za-
časno osvobojeno ozemlje. Od
tam sem odšel v partizane, v
prvo artilerijsko brigado. Na Do-
lenjskem pa se je v meni zbudi-
lo novo upanje. Tam so že bili
narodnoosvobodilni odbori, tudi
civilno življenje je potekalo po
novem redu Spomnim se, da
sem nekoč stal pred nekim pla-
katom s Titovo sliko- Giedal
"sem vanj in upanje je postajalo
močnejše . V brigadi sem na-
to ostal do koncH vojne. ?o osvo-
boditvi smo se vsi navdušeni,
da živimo v novem, našem sve-
tu, vključili v OF. Po vrnitvi v
Celje sem ves čas delaj pred-
vsem na Dolgem polju. Zdaj som
najbolj vesel, če vidim mlade
ljudi na naših nekdanjih mestih.
Nič nimam občutka, da bi nas
kdo izpodrival. Normalno je, da
so zdaj oni na vrsti.«
INTERESI KROJIJO
VSEBINO
»Leta 1940. smo se preselili v
Adlešiče. Bolj po kazni, kajti
mož je bil namreč že predvojni
komunist in zato tudi hudo pre-
ganjan,« je pripovedovala Mari-
ja Jenčič. »V službi sem bila na
pošti, med vojno pa sem delo se-
veda izgubila. Mož je bil pobud-
nik, da sme se takoj, ko so pri-
šli Italijam, vključili v narodno-
osvobodilno gibanje in leta 1942
so naju oba z možem zaprli. Bil
je interniran, jaz pa sem ostala
sama in se ukvarjala z vsemi
mogočimi deli, da sem prežive-
la otroka in sebe. Leta 1943. sem
bila sprejeta v Komunistično
partijo. Po osvoboditvi sem za-
prosila za premestitev in tako
smo prišli v Teharje. Takoj sem
se vključila v delo OF in SZDL
na tem terenu, kjer delam še
zdaj.
Pri nas, na Teharjih, organi-
zacija dobro dela. Velik vpliv
ima in ljudje so zelo aktivni. Se-
veda pa je največ zanimanja ta-
krat, kadar rešujemo probleme
kraja, ali bolje, tiste stvari, ki
ljudi najbolj žulijo. In to, mis-
lim, mora biti pri delu na tere-
nu. osnovno vodilo «
POTREBNA SO DEJA-
NJA, NE BESEDE
Zdravko Ferič je zadnja leta
Otočan. Rodil pa se je v Bjelo-
varu v vojaški družini. Očetove
premestitve so družino vodile
tudi v druga mesta. V Slavon-
skem Brodu je kot sin koman-
danta mesta igral nogomet, pri
Proleterju, bli v službi v tovarni
vagonov in v veliki gospodarski
krizi odpuščen. Zato je odšel k
sestri v Slovenjgradec.
»Tu sem delai v tovarni kos in
srpov, leta 1943, pa sem se ak-
tivno vključil v NOB. Februarja
1944.	smo bih izdani in zaprli so
me v gestapovske zapore v Ma-
riboru. Zaradi pomanjkanja do-
kazov so me izpustili in ostal
sem. na terenu kot aktivist. Leta
1945.	sem bil sprejet v KP, ka-
sneje sem bil sekretar OO KP
tovarne v Slovenj Gradcu, dele-
gat ministrstva industrije in ru-
darstva. direktor livarne v Ru-
šah, dokler nisem prišel v Ce-
lje, kjer sem vodil tedanjo Žič-
no in Kovinsko. »Potem so prišle'
premestitve po Sioveniji in so-
sednjih republikah, dokler ni hu-
do zbolel in ostal v Celju. »Med
tem časom sem bil 14 let sekre-
tai osnovne organizacije ZK,
dvakrat toliko pa predsednik
KO OF, oziroma SZDL, bil sem
predsednik Kladivarja, kraje\Tie
skupnosti itd. Zato me zelo boli,
da se ljudje tako zapirajo vase,
da skrbijo samo za svoj žep —
medtem ko imajo drugi komaj
za kruh. Jezijo me »luknje« v
zakonskih predpisih, ki omogo-
čajo, da si nekateri demokracijo
OO svoje raziagajo in — boli me
nelogično gospodarjenje, stalna
devalvacija našega dinarja, »po-
litične tovarne« m še to, da cene
rastejo kot trava. Treba bi bilo
odločilnih ukrepov — pa ne je v
besedah!«
BOGASTVO JE TUDI
V SRCIH
Albinu Deila Mei se poleg pri-
znanja OF blešči na prsih tudi
zlati znak Rdečega križa, je
eden redkih mož, ki je veliko
svojih moči posvetil tudi social-
ni dejavnosti na terenu — na
Aljaževem hribu. O tem pravi
takole: »Socialni položaj naših
ljudi se je zelo, zelo izboljšal, še
posebno, če ga primerjamo s
siromaštvom iz leta 1945. Še ved-
no radi pomagamo drug druge-
mu, toda predvsem taki, ki ima-
jo majhne ali pa povprečne
osebne dohodke. Včasih pa pri-
dem v zvezi s kakšno akcijo h
komu, ki ima vse, kar je v tem
času sploh moč imeti, pa je ta-
ko »reven«, da bi mu še sam
dal kakšen dinar«.
Sicer pa je Albin Deha Mea v
Celju že vehko let. še pred prvo
svetovno vojno se je kot študent
večkrat spri z nemškimi dijaki
in se tuai v prvi svetovni vojni
Ui hotei Doriti za tujo oblast.
Leta 1918 se je vključil v nacio-
nalno gibanje, sodeloval pri os-
vobodim Maribora, bil ujet pri
Radgoni, leta 1941. pa se je
vključil v NOB. Bil je eden ti-
stih dragocenih aktivistov, ki jih
niso sprejeli v partizane zato,
ker je bu preveč dragocen na
terenu. Kasneje je bil prvi se-
kretar OF na Jožefovem hribu,
bil je blagajnik te organizacije,
13 let tajnik ZB na terenu, od-
bornik prvega ljudskega odbora
v Celju, vodil je socialno komi-
sijo — itd. Aktiven je še danes
in zato nadvse cenjen na terenu
in v občim.
PREPROSTI NEKDAJ
IN DANES
Alojz Koren, zdaj upokojeni
uslužbenec, pa je doma iz Do-
brne. Takole je pripovedoval:
»V narodno-osvobodilno gibanje
sem se vključil leta 1942. Naše
prvo delo je bilo trošenje leta-
kov. Dve leti za tem sem odšel
v partizane, leta 1946. pa so me
demobilizirali. Potem sem ves
čas živel v Dobrni. Tudi jaz
sem opravljal števime dolžnosti
v zdravilišču- m na terenu —
bil sem šest let predsednik kra-
jevnega odbora, član okrajnega
odbora, od leta 1954 pa še pred-
sednik krajevne organizacije
Zveze borcev, v zdravilišču sem
bil pet let predsednik sindikal-
ne podružnice, nato pa še dve
leti sekretar terenske organiza-
cije OP.
Seveda je življenje danes pre-
cej drugačno kot je bilo včasih.
Ljudje imajo drugačne interese.
Je že res, da so bid nekdaj ve-
Uko bolj zavedni zaradi vpliva
vojne, toda sedanji individuali-
zsem je le prehud. To vpliva tudi
na tiste preproste ljudi, ki se ni-
so nikdar trkali po prsih, pa so
med vojno vendarle veliko sto-
rili za naše. Mi jih sicer vedno
vabimo na naše prireditve, sre-
čanja, proslave, toda pridejo le
redkokdaj, nekateri celo nikoii.«
X
Iz bogatih pripovedi naših go-
stov smo morali v tem sestavku
povzeti nekaj mish.' Zato se jim
opravičujemo, če bodo našli tu
le del tega, kar so povedali.
Hkrati se zahvaljujemo vsem, ki
so v razgovoru sodelovali, vsem
pa iskreno čestitamo k visokemu
priznanju za dolgoletno in uspeš-
no delo tako različnih območij
in področij.
I. BURNIK
(nadaljevanje)
»No!« sem dejal in nervozno zakašljal. »Rokav je
irazen!«
Strah me je obhajal. Videl sem skozi ves rokav. Steg
lil ga je naravnost proti meni, počasi — počasi — prav
akole. Za decimeter pred mojim obrazom ga je ustavil,
itrahotno! Kaj takega če se vam bliža takole prazen ro-
av. In potem . ..«
»No — in potem?«
»Nekaj — občutilo se je prav kakor palec in kazalec
- nekaj je zgrabilo — za — moj nos ...«
Bunting se je nasmejal.
»Pa — pred mojim nosom ni bilo — ničesar!« je za»
Opel Cuss in z njegovega glasu sta govorila strah in
roza. »Lahko vam je, se takole smejati, jaz pa vam po-
em — tako prestrašen sem bil — planil sem — zadel
fdo — trdo! Ob njegov prazni rokav — in skočil iz sobe.«
Cuss je umolknil. Ni bilo dvoma, njegov strah je bil
risten. Brezupno se je obračal na stolu in izpil še eno
išo slabega prijateljevega sherryja.
»Ko sem zadel ob njegov prazni rokav,« je nadaljeval
fez nekaj časa, »povem vam, sem zadel ob tako trdo,
^ trdo, prav kakor ob roko močnega človeka!
In v rokavu ni bilo nobene roke! V rokavu ni bilo niti
'edu o kaki roki!«
Gospod major Bunting se je zamishl. Sumljivo Je
'edal prijatelja.
»Jako čudna zgodba!« je dejal počasi in modro in ze-
' resnobno je gledal. »To je zares«, je ponovil z globo-
Oumnim poudarkom, »zares jako čudna zgodba . . .«
VLOM V MAJORJEVI HIŠI
Zgodba o vlomu pri gospodu majorju nam je po-
največ znana iz pripovedovanja majorjevega in njegove
žene. Zgodil pa se je vlom na binkoštni ponedeljek v
zgodnjih jutranjih urah, tisti dan, ko so obhajali v Ipin-
gu ljudsko veselico.
Gospa Bunting se je hipoma prebudila. Zdelo se ji
je, da so se vrata spalnice odprla in zaprla. Ni takoj zbu-
dila soproga, sedla je v postelji in poslušala.
In tedaj je razločno čula pad, pad, pad bosig nog, ki
je prihajalo iz sosedne sobe in šlo po hodniku proti stop-
nicam.
Ni več čakala. Rahlo, pa naglo je zbudila moža. Ni
prižgal luči, pač pa si je nataknil očala, oblekel ženino
krilo in svoje kopalne brezpetnike, šel po hodniku ter
poslušal.
Razločno je čul, da je šuštelo po njegovi pisalni mizi
spodaj v pritličju. In koj nato je nekdo krepko kihnil.
Ko je to udejstvil, se je vrnil v spalnico, se oborožil
z železom, ki ga je vzel izza peči, in je stopil kolikor
mogoče neslišno po stopnicah. Gospa Bunting je ostala na
vrhu stopnic.
Bilo je okrog četrte ure zjutraj in nočna tema se je
umikala bledemu jutru. Rahel svit je sijal v veži, toda iz
vrat majorjeve sobe je zijala črna tema. Vse je bilo tiho,
le stopnice so rahlo škripale pod majorjevimi stopinjami
in v njegovi sobi je nekaj hodilo.
Rahlo je počilo, predal pisalne mize se je odprl ;n
papirji so zašušteli. čula se je kletvica, vžigalica se je
zablisnila in rumena svetloba je zabrlela.
Gospod Bunting je stal v veži in skozi polodprta vra-
ta je videl pisalno mizo, odprti predal in svečo. Vlomilca
pa ni bilo videti.
Obotavljajoč se je stal, ni vedel kaj bi storil in žena
je z bledim, propadlim obrazom in z največjo previdnost-
jo lezla po stopnicah k njemu. Nekaj pa je dajalo gospo-
du Buntingu pogum. Prepričan je bil, da stanuje vlomi-
lec v Ipingu.
Denar je zaivenketal — vlomilec je našel majorjeve
prihranke, 2,10 fimtov v zlatu je bilo vsega.
Pri žvenketu njegovega zlata je popadel gospoda ma-
jorja obupen pogum. Krepko je zgrabil za železo, planil
v sobo, gospa Bimtjng pa za njim.
»-Vdaj se!« je zavpil divje — in zavzeta sta oba ob-
stala.
Soba je bila prazna.
Toda prepričanje, da je prav tisti trenutek nekdo ho-
dil E>o sobi, to njegovo prepričanje je bilo neomajljivo.
Za pol minute morebiti sta stala in strmela okrog sebe,
nato pa je gospod major pogledal pod mizo. Gospa Bun-
ting je odgmila zastore pri oknu, gospod Bunting pa
je s svojim železom podregal v peč. Med tem je gospa
Bunting pogledala v košarico za papir, gospod Bunting
pa je preiskal zaboj za premog. In nato sta se ustavila
in obstala in se gledala z vprašujočimi očmi.
»Prisegel bi...« je začel gospod Banting.
»Sveča,..« je rekla gospa Bunting. »Kdo je prižgal
svečo?«
»Predal!« je rekel gospod Bunting. »Kdo je odprl
predal?«
»Denar!« je rekla gospa Bunting. »Denar je izginil... «
Hlastno je stopil gospod Bunting v vezo.
»Med vsemi nenavadnimi dogodki.. .1«
Nekdo je nekje silovito kihnil.
Planila sta ven. Kuhinjska vrata so se zaloputnila.
»Pnne&i svečo!« je dejal gospod Bunting in šel sam
fK) njo. Čula sta, da nekdo odriva zapah na vratih.
Gospod major je stopil v kuhinjo in opazil, kako so
se odprla vrata na dvorišče. Slabotna luč zgodnjega ju-
tra je obsevala drevje po vrtu.
Prepričan je bil, da nihče ni "stopil skozi vrata. Od-
prla so se, ostala za trenutek odprta, nato pa so se zalo-
putnila. Sveča, ki jo je držala gospa Bunting, je zapla-
polala v prepihu.
Kuhinja je bila prazna.
»Med vsemi nenavadnimi dogodki!«
Zaklenila sta dvoriščna vrata, preiskala kuhinjo, je-
dilno shrambo in pralnico jako natančno in nazadnje sto.
pila še v klet. žive dviše ni bilo nikjer, pa najsi sta iskala
še tako vestno.
Beli dan je našel častivredni par sedeti v veži. Nista
se mogla do kraja načuditi. In poleg njiju je pozabljeno
gorela sveča.
»Med vsemi nenavadnimi dogodki...« je začel gospod
major že dvajsetikrat in je dv^jsetikrat obstal sredi stav-
ka.
»Moj dragi,« je dejala gosi>a Bunting, »Susie prihajal
Počakaj tule, da odide v kuhinjo, pot^n pa se tilao iz-
muzni gori v spalmco!«
ZAČARANO POHIŠTVO
Zgodilo se je pa, da sta tisto jutro na binkoštnji po-
nedeljek gospod in gospa Hali zarana vstala, še preden
je prišla MilUe na delo iz svoje sobe, in se skupno in ne-
slišno podala v klet. Njuni posh tam doU so bih •^isro
zasebnega značaja in so bili v zvezi s kakovostjo Hailo-
vega piva.
šele ko sta bila v kleti, se je gospa Hali spomnila,
da je pozabila v sobi steklenico s sarsaparillo. In ker je
bila gospa Hali pri tem zasebnem poslu izkušen izvede-
nec, je Hali uslužno stopil po steklenico.
Se nadaljuje
Najcenejše sadje -
20 kilogramov jabolk z zaboji samo 20 dinarjev —
Vsak dan v hladilnici Celje, cesta v Trnovlje ali v
vaši delovni organizaciji — V vaši trgovini pa za
1 kg samo 1 din.
ZA VAS IN VAŠE OTROKE NAJCENEJŠA, SVEŽA ŠTAJERSKA JABOLKA
A VAŠO ZDRAVO PREHRANO - KOMBINAT ŽALEC, HLADILNICA CELJE
Amerišiki cariniki so za-
skrbljeni zaradi orožja, ki ga
ameriški vojaki iz Indokine
pošiljajo kot »spominke« do-
mov. Poleg orožja pošiljajo
tudi ročne bombe. Samo v
enem dnevu so cariniki za-
plenili za eno sobo orožja,
če so ameriški cariniki za-
skrbljeni zaradi »uvoza« orož-
ja, pa je lahko svet še bolj
zaskrbljen zaradi »izvoza«
ameriškega orožja, bomb in
smrti... V zadnjem času
se zgrinja na ameriški Kon-
gres toliko protivojnih de-
monstrantov, da so nekateri
senatorji izjavili, da bodo go-
vorili samo z demonstranti iz
svoje zvezne države, če bi ho-
teli sprejeti vse demonstran-
te, ne bi inogli delati nič dru-
gega, kot jih poslušati. . .
Kamboški režim Lon Nola je
preimenoval nekatere ulice v
Phnom Penhu. Tako je bul-
var Mao Ce Tunga postal bul-
var predsednika Nixona. Mor-
da pa to preimenovanje ni
dokončno ... Britanski pre-
mier Wilson je bil v zadre-
gi, kaj naj uradno reče po
ameriškem vdoru v Kambo-
džo, da se ne bi zameril Ame-
ričanom in svojemu proame-
riškemu zunanjemu ministru.
V parlamentu je zato dejal:
»Spričo tako dolge vojne in
dolgega razočaranja nad izja-
lovljenimi hitrimi rešitvami
je razumno izraziti dvom. ali
bo ta odločitev (vdor v Kam-
bodžo) prinesla hiter mir ali
bo ustvarila položaj, ki ga bo
težko obvladati.« S to izjavo
se najbrž ni preveč zameril
ne Američanom ne svojemu
zunanjemu ministru . .. Pred-
sednik Filipinov, Marcos, je
še vedno živ, čeprav mu je
neki vedeževalec prerokoval,
da ga bodo ubili. Morda je
živ tudi zato, ker so skrbno
poskrbeli za njegovo varnost.
Med drugim so premestili na
deželo nekega majhnega in
suhega pisarja, ker je vede-
ževalec povedal, da bo pred-
sednika ubil majhen in suh
človek . . . Obisk predsednika
rasistične južnoafriške vlade
Vorsterja v Malaviju je vzbu-
dil ogorčenje v drugih afri-
ških državah, ki obsojajo
apartheid in rasistične reži-
me. predsednik Malavi ja dr.
Hastings Banda pa si očitno
misli, da je vsak denar do-
ber. četudi je od rasistov . . .
Zajamčene cene in pogodbe
»GRUDA« je pred dvema letoma sklenila pogod-
be z živinorejci za 6000 mladih pitanih goved,
lani za 15.000, letos pa predvideva že 46.000 -
Bo uresničila tak program?
Ob koncu aprila je bilo
končano sklepanje petletnih
pogodb za pitanje mladih
goved in triletnih pogodb za
pitanje prašičev; za to živi-
no jamči odkupne cene
zvezni sklad za pospeševa-
nje živinoreje in za izvoz ži-
vine in mesa. Zajamčene cene
so nekoliko nižje od seda-
njih tržnih, a višje od tistih,
ki jih je jamčil zvezna za-
vod za materialne rezerve.
Za prvovrstno pitano gove-
do je zajamčena cena 7,20
din za kilogram žive teže,
za prašiče pa 6,00 din.
Sedanje tržne cene goved
in prašičev so visoke. Take
pa ne bodo ostale tri ali pet
let. Gotovo se bo prej pono-
vilo, kar se je že večkrat: iz-
redno visoke cene se v krat-
kem času znižajo pod proiz-
vodne stroške. Sklad za po-
speševanje živinoreje naj bi
to preprečil s takimi zajam-
čenimi cenami, ki bodo za
živinorejce še spodbudne.
Pomagal pa bo le tistim
družbenim in zasebnim živi-
norejcem, ki so sklenili
ustrezne pogodbe in jih re-
gistrirali pri njem.
B Koliko pogodb je biio
sklenjenih?
Večina slovenskih zasebnih
živinorejcev pravi, da o
sklepanju takih pogodb ni
veliko slišala, nekateri sploh
nič. Točnih številk nimamo.
Po raznih ocenah poslovne-
ga sodelovanja pri pitanju
živine pa se lahko vpraša-
mo, kako se je naše kmetij-
stvo sploh uspelo obdržati
na sedanji ravni. Seveda na
škodo kmetov. Okrog tri če-
trtine vseh dohodkov iz
kmetijstva daje živinoreja.
Vzlic temu je živinoreja sla-
bo organizirana. Ogroža jo
vsak prepih na trgu, ki se
pojavi zaradi neorganizira-
nosti. A vzlic temu taka okle-
vanja. Bolj pri nekaterih
kmetijskih organizacijah kot
pri kmetih. To potrjujejo
samorastniška društva živi-
norejcev za vzajemno po-
moč, ki so si že ustanovila
republiško zvezo.
Za načrtno in pogodbeno
pitanje in prodajo živine je
več možnosti. Sklad repub-
liških rezerv je zbral za or-
ganizirano pitanje goved 10
milijonov din. še vedno ni-
so uporabljena vsa sredstva.
Izvozno-uvozno podjetje »Gru-
da« v Ljubljani pa sklepa
z živinorejci take pogodbe,
da jim preskrbi tudi teleta
in jim plača prirastek po
dogovorjeni ceni. Pred dve-
ma letoma je sklenilo po-
godbe za 6000 pitanih telet,
lani že za 15.000, letos pa
načrtuje 46.000. Ker v Slo-
veniji ni moglo najti toliko
rejcev, sklepa pogodbe tu-
di v drugih republikah. S
kmeti sklepa pogodbe s po-
sredovanjem kmetijskih or-
ganizacij.
■	Za primerjavo poglej-
mo še v Vojvodino, Poroči-
la pravijo, da je poslovno
združenje živinorejcev in
mesne industrije registriralo
pri zveznem skladu za po-
speševanje živinoreje in iz-
voza živine in mesa pogodbe
za več kot 170.000 mladih pi-
tanih goved in za več kot
milijon pitanih prašičev. To-
liko za letos. Za prihodnja
leta imajo sklenjenih še več
pogodb. Leta 1972 bodo po
doslej sklenjenih pogodbah
spitali in prodali poldrugi
milijon prašičev, v petem le-
tu pogodb pa že 213.000 go-
ved. Ali bo naša neorganizi-
rana živinoreja lahko tek-
movala s tako prirejo?
■	In kdo bo kriv, če ne
bo mogla? Vsi in nihče!
Z jezo pa se ne da pomaga-
ti. Takrat se bo prepozno
jeziti. Rejo in prodajo živi-
ne je treba načrtovati tako,
kot delajo konkurenti.
Jože Petek
TELEGRAMI
LIMA — Zadnjega maja je Peru
prizadejal najhujši potres tega sto-
letja, ki so ga zabeležili tudi pri
nas. Po prvih poročilih je samo
v ozki dolini laylas izgubilo življe-
nje 5000 ljudi. Več mest in krajev
je potres zravnal z zemljo. Kata-
strofalni potres je trajal 40 sekund,
njegovo središče pa je bilo 600 ki-
lometrov severozahodno od Lime.
PHNOiM PENH - Kamboška
vlada Lon Nola je s 1. junijem
uvedla izredno stanje v Kambodži
ter smrtne in druge kazni za tiste,
ki ne bodo spoštovali politike vla-
de.
DUNAJ - Na Dunaju je bil iz-
redni kongres KP Avstrije, ki je
poskušal izgladiti nasprotje med
tremi strujami v partiji. Za zdaj
še niso sporočili, kdo je bil izvo-
ljen v vodilna telesa partije
TEL AVTV - Izraelski zunanji
mmister Aba Eban je v intervjuju
po izraelski televiziji pozval ZDA
naj »intervenirajo in preprečijo no-
vo vmešavanje« Sovjetske zveze na
Srednjem vzhodu.
MOSKV\ - Sovjetski list »Iz-
vestija« je obtožil Kitajsko, da
oskrbuje 7 opremo in hrano ame-
riške čete, ki se bojujejo v Jugo-
vzhodni Azili. List piše. da so ki-
tajski voditelji močno odvisni od
Hong Konga za zlato in trdne de-
vize. Kitajska hrana in oprema iz
Hong Kon.ga pa cre naravnost k
Američanom — pišejo »Izvestija«.
IZREKI
Nekateri obrambni
ministri so pravza-
prav napadalni mini-
stri.
Z lačnim je hudo,
s presitim še huje.
Zaradi dolgih las si
ni vredno delati sivih
las.
Jezik diplomatov in
politikov bodi člove-
ščina!
Henrik Zbil
IZVIREN PROTEST — Ameriška mladina na najrazličnejše načine protestira pro-
ti Vojni v Indokini. Med njimi tudi s simboli miru in protesta proti vojni, ki so si
jih narisali na študentske halje. Slika prikazuje študente in študentke na univerzi
Massachusetts med slovesnostjo podeljevanja diplom.	Telefoto: LPI
tedenski zunanjepolitični pregled
Predsednik Nixon je pred
nekaj dnevi obiskal univerzo
v zvezni državi Tennessee in
verski shod avangelista Billy-
ja Grahama. Pri prvem obi-
sku je Nixon hotel vsekakor
pokazati, da bi se rad pogo-
varjal in sporazumeval z ame-
riško mladino, ki je dvignila
tako močan glas protesta, ko
je pred dobrim mesecem uka-
zal ameriškim četam, naj
vdrejo v Kambodžo. Resnica
pa je tudi ta, da je univerza
Tennessee ena izmed redkih
univerz v ZDA v tem trenut-
ku, kjer se lahko prikaže
predsednik ZDA, ne da
bi ga študenti izžvižgali ali
ga celo ogrožali.
Pri drugem obisku — na
verskem shodu Billyja Gra-
hama — pa je Nixon očitno
računal na to, da bo pridobil
po tradiciji bolj desničarsko
in okostenelo javnost v tako
imenovanem »biblijskem pa-
i^u« v ZDA. Ta javnost ni
Nixonov naravni zaveznik, to-
da' sila kola lomi. Nixon si je
po vdoru ameriških čet v
Kambodžo odtujil precejšen
del svojih »naravnih« zavezni-
kov in trenutno si jih išče
drugje Pri tem pa poskuša
na vse kripl.je doseči spet po-
litično ravnotežje In spraviti
nezadovoljneže nazaj v svoj
tabor.
Njegova glavna karta je iz-
java, da bo do 30. juni.ja le-
tos nepreklicno odpoklical iz
Kambodže v.se ameriške vo-
jake. To naj bi pomirilo naj-
bolj razburjene duhove. Pri
tem računa, da se ameri.ško
javno mnenje ne bo toliko
razburjalo, če ostanejo V Kam-
bodži južni Vietnamci kot
ameriški zavezniki. Hkrati
krožijo govorice, da bo Ni-
xon v enem letu odpoklical še
1,50.000 ameriških vojakov iz
Južnega Vietnama. Skratka,
Nixon si kupuje čas in upa,
da se bo burja zaradi ameri-
škega vdora v Kambodžo sti-
šala.
Pomir.jevalna zagotovila .je
Nixon dal tudi pomembnim
predstavnikom finančnega sve-
ta z Wall Streeta. Morda .je
s tem tudi nekoliko prispeval
k presenetljivemu okrevanju
borze na Wall Streetu, kjer
so delnice po vztrajnem pa-
danju vrednosti — nekateri
so začeli že govoriti o letu
1929 — začele ponovno ska-
kati. Tako je v 24 urah pre-
tekli teden vrednost industrij-
PARIZ — Francija je opravila
novo eksplozijo atomske bombe
»velike moči« v ozračju. Med po-
skusi, ki so se začeli 15. maja na
Pacifiku, bo Francija opravila osem
eksplozij.
KARTUM — Predsednik ZAR
Naser je med obiskom v Kartumu
izjavil, da ZAR ni samo v vojni z
Izraelom, ampak tudi z ZDA km
podobi Izraela«. Poudaril je, da
bo SZ še naprej pošiliala orožje
arabskim državam. To bo trajalo,
dokler bodo arabska ozemlja oku-
nirana.
skih delnic na Wall Streetu
poskočila za 20,95 točk. Samo
v dveh dneh je vrednost del-
nie poskočila za rekordnih 53
točk. Tako so špekulanti v
nekaj dneh izgubili ali zaslu-
žili na milijone dolarjev.
Kaj se je zgodilo? Ali so
zdaj izginili razlogi, zaradi
katerih je prišlo do takih
padcev na borzi? Niti en
vzrok krize ni bil odpravljen.
Še zmeraj grozi gospodarska
recesija, se zmeraj je za ame-
riške razmere rekordno šte-
vilo brezposelnih, še vedno
je na domači fronti zelo ne-
mirno in še vedno traja voj-
na v Indokini. Resnica pa ,je
najbrž v tem, da je ameri-
ško gospodarstvo kljub vse-
mu tako trdno, da so bili sko.
koviti padci verjetno posle-
dica panike po ameriškem
vdoru v Kambodžo, da so
zdaj delnice tako poskočile,
ker so poslovni krogi uvideli,
da še ni konec sveta, in da se
bodo zdaj delnice umirile na
neki razumni ravni.
O Cejlonu je bilo v zad-
njem času malo slišati. Tudi
napoved volitev ni vzbudila
v svetu posebne pozornosti.
Toda ko je javnost zvedela
za rezultate volitev, se je ves
svetovni tisk razpisal o teh
volitvah.
Volitve so prinesle presenet-
ljivo veliko zmago gospe Siri-
mave Bandaranaike in zdru-
žene opozicijske fronte. Iz-
med 151 možnih mest v par-
lamentu jih je fronta dobila
kar 116. Samo stranka go-
spe Bandaranaike brez za-
veznikov — Stranka svobode
— je dobila 85 sedežev in s
tem absolutno večino. Prej
jih ,]e imela komaj 40.
To je bil uničujoč poraz
desničarskega premiera Se-
nanayake,ja, ki .je pred peti-
mi leti zma.gal z obljubo, da
bo okrepil cejlonsko gospo-
darstvo in zavaroval »pravo
demokracijo pred vdorom
marksizma«. Toda za Cejlon-
ce je očitno beseda demokra-
cija prazen pojem, ko .ie vsak
peti brez dela in ko je niha-
n.ie cen za surovine občutil
predvsem mali človek.
Gospa Bandaranaike bo na-
cionalizirala banke in uvozne
družbe in uvedla ljudske od-
bore in »svete zaposlenih«. V
zunanji politiki pa .je znana
kot pristaš politike neuvršče-
nosti In obrambe cejlonskc
neodvisnosti.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
m DOLGOROČNI PROGRAMI
SLOVENIJE — Delegati vseh slo-
venskih občin so prejšnji teden ob-
ravnavali v republiški skupščini os-
nutek izhodišč za sestavo resoluci-
je o dolgoročnem ekonomsko-po-
litičnem razvoju Slovenije (do leta
1985). Ta izhodišča obetajo Sloveni-
ji v naslednjem obdobju policen-
tričen razvoj. To pomeni, da se ne
bo razvijalo le republiško središče,
pač pa vsa življensko sposobna
središča. To sposobnost pa so v
zadnjem desetletju pokazali števil-
ni kraji kot npr. Novo mesto. No-
va Gorica, Cerknica, Velenje, Mur-
ska Sobota in še mnogi drugi. Raz-
prava na omenjenem zboru pa je
opozorila, da v prihodnjem obdob-
ju ne bodo imeli odločilne vloge za
razvoj posameznega kraja in celot-
ne Slovenije samo kapital in prid-
ne roke, marveč tudi razgledani in
strokovno sposobni ljudje.
■ TISA ČEDALJE BOLJ GROZI
— Po katastrofalnih poplavah v Ro-
muniji se velikanske vode valijo po
rekah, zlasti po Tisi, v našo državo,
že v nedeljo zvečer je Tisa pri Sen-
ti narasla na 897 cm, kar je 11 cm
več, kot je bila Tisa globoka leta
1932, ko so bile katastrofalne po-
plave Kakih 300 km dolge bregove
Tise ljudje mrzlično utrjujejo z na-
sipi. Na pomoč so prihitele tudi
enote JLA. V Bečeju so že v nede-
ljo izselili prebivalce 76 ogroženih
hiš, prav tako pa izseljujejo ljudi
v nekaterih drugih krajih.
M KONFERENCA ZKS O KME-
TIJSTVU — Dne 25. junija bo kon-
ferenca Zveze komunistov Sloveni-
je obravnavala naloge komunistov
pri razvijanju družbenoekonomskih
odnosov v kmetijstvu.
■ STANARINA ŠE NE BO ZVI-
ŠANA? Zvezni zavod za cene je
predlagal zveznemu izvršnemu sve-
tu oziroma zvezni skupščini, da se
stanarine s 1. julijem letos še ne
bi zvišale, kot je bilo predvideno,
marveč naj bi jih »zamrznili« do
konca leta, da ne bi še s tem pri-
zadeli standarda, če bo predlog
sprejet (o njem bo zvezna skupšči-
Razvoj vseh
sposobnih središč
na sklepala še v tem mesecu), si
bodo najemniki stanovanj sicer ne-
koliko oddahnili, nateklo pa se bo
manj denarja za gradnjo novih sta-
novanj. Vprašanje je, kateri konec
šibe je manj boleč. ^
■ KMEČKA OHCET 1970 — V
soboto je na ljubljanskem magi-
stratu reklo svoj »da« v raznih je-
zikih 14 parov iz raznih držav. Le-
tošnjo kmečko ohcet si je ogledalo
kakih 70.000 ljudi, po televiziji pa
so jo lahko spremljali v 30 evrop-
skih in afriških državah. Ljubljan-
ski hoteli so bili zasedeni do zad-
njega kotička. Tako je »kmečka oh-
cet« prerasla v veliko mednarodno
turistično prireditev.
■	LJUBLJANA — BEOGRAD:
6 UR — V soboto je iz Zagreba pr-
vič odpeljal v Beograd električni
vlak. Na elektrificirani progi bodo
vlaki vozili dosti hitreje, tako da
bo potovanje od Ljubljane do Beo-
grada trajalo manj kot šest ur (do-
slej S ur), iz Zagreba do Beograda
pa štiri ure. To je hkrati največja
pridobitev novega voznega reda na
železnici, ki je začel veljati 31. ma-
ja.
B MINIIMALNI OSEBNI DOHO-
DEK — 500 ND — Republiški izvr-
šni svet je sprejel predlog zakona
o minimalnem osebnem dohodku.
Ta zakon bo zagotovil delavcem v
naši republiki najmanjši osebni do-
hodek 500 dinarjev mesečno v pri-
meru, če delovna organizacija zaide
v težave.
■	IZ LITOSTROJA LETNO 15
TISOČ VOZIL? V okviru sodelova-
nja med francosko avtomobilsko
firmo Renault in ljubljanskim Li-
tostrojem naj bi Litostroj poslej
montiral najmanj 15.000 renaulto-
vih avtomobilov letno.
■	SPET DRAŽJE AVTOMOBIL-
SKO ZAVAROVANJE? Združenje
zavarovalnih organizacij Jugoslavi-
je trdi, da so imele zavarovalnice
lani — kljub 40-odstotni podražit-
vi zavarovanja — 48 milijonov di-
narjev zgube pri obveznem zavaro-
vanju Zato se zavzemajo za zopet-
no podražitev avtomobilskega za-
varovanja, medtem ko Avtomoto
zveza Jugoslavije to zahtevo zavra-
ča kot neutemeljeno.
SODNI EPILOG NESREČE
Z MUZEJSKO PIŠTOLO
Celje, 28. maja. Skoro bo
i^e leti od našega poročila
nesreči z muzejsko pišto-
ko je sošolec v velenj-
^'gm muzeju 10. junija 1968
,^trelU 15-letnega Damjana
doma iz Lokve pri Se-
učenca 8. razreda osem
jgtite Srečka Kosovela v Se-
Ta dan je bilo na izle-
Ui v Velenju in na obisku v
tamkajšnjem muzeju 38
(ifencev pod vodstvom
^veh učiteljev.
Te dni je kazenski senat
tukajšnjega okrožnega sodi-
^ pod vodstvom sodnika
Vekoslava Tanka obravnaval
(a tragični primer. Okrožni
javni tožilec je namreč ob-
tožil prof. Jurija Juga, 36-let-
nega vodjo muzejske zbirke
slovenskih premogovnikov v
Velenju, da je iz malomar-
nosti s strelnim orožjem po-
vzročil nevarnost za življe-
nje ljudi, kar je imelo za po-
sledico smrt ene osebe. V
muzeju je kot vodja muzej-
ske zbirke v oddelku NOB
postavil na ogled pištolo, ki
jo je bil prevzel oktobra
1967 od kustosa muzeja re-
volucije v Celju, ne da bi
bil poskrbel, da bi bila pi-
štola onesposobljena za
uporabo. To je imelo za po-
sledico, da je 10. junija 1968
okoli 13.15. ko se je nahaja-
la v muzeju skuoina učen-
cev iz Sežane, 14-letni Jože
Mljač prijel za pištolo, jo
naneril prot^ 15-letnemu Da-
mjanu Sili ter sorožil. nri
čemer je izstrelek zadel Da-
mjana v prsi ter mu poško-
doval srce, večje krvne žile
in pljuča, zaradi česar je
Damjan na kraju dogodka
za ranami umrl.
Sodišče je ugotovilo med
drugim tole: obtoženec je
bil kritičnega dne služ-
beno odsoten. Muzej je
odprla hišnikova žena. Obi-
skovalci so si ogledali vse
muzejske zbirke, to je ru-
darsko zbirko in zbirko
NOB. Obiskovalcev je bilo to-
liko, da niso mogli biti ves
čas pod nadzorstvom starej-
ših. Prvi je prijel za pištolo
učenec Mirko Može in je že
ta z njo tako neprevidno ra-
vnal, da se mu je sprožila
in je nekaj izstrelkov zadelo
v zid. Može se je tega tako
ustrašil, da je zbežal ven in
da ni . nikogar opozoril na
tO, kaj se mu je pripetilo. Ka-
sneje je prišel v isto sobo
učenec Jože Mljač, ki je
prav tako prijel za pištolo
in jo ogledoval. Ko je za
njim pristopil Damjan Sila,
je Mljač v šali nameril pro-
ti njemu in sprožil. Dam-
jan je bil zadet in je takoj
umrl. Nobena, niti takoj-
šnja, zdravniška pomoč ne
bi bila mogla rešiti ranjen-
ca.
Obtoženec in njegov zago-
vornik sta zanikala vsako
krivdno odgovornost. Obtože-
nec je kupil pištolo od ku-
stosa celjskega muzeja revo-
lucije. Prodajalec je trdil, da
jo ima še iz časov, ko se je.
kot partizan bojeval na po-
dročju velenjske občine. Ob
izročitvi je kustos preiskusil
pištolo, nekajkrat tudi spro-
žil in se je izkazalo, da je
prazna. Nabojnega vložka,
pa ni nihče jemal iz pištole.
Kakršno je dobil, takšno pi-
štolo je obtoženec tudi po-
stavil v muzeju na ogled. Za-
to domneva, da mu je mor-
da kdo naboje podtaknil. —
Tudi ni vedel, da je treba
strelno orožje onesposobiti za
rabo. Niti ni vedel, kako se
to stori. Muzejski predpisi
ne vsebujejo ničesar takega.
Nadzor nad obiski v muze-
ju je otežkočen, zlasti pri
množicah mladincev. Napisi,
da je prepovedano jemati v
roke orožje, so obiskovalci
že ponovno odstranili. Mu-
zej tudi nima dovolj denar-
ja za nabavo zaprtih omar
za take predmete.
Sodišče ni sprejelo zago-
vora kot zadostno opraviči-
lo za to, da ne bi bilo ka-
zenske odgovornosti. Tudi
priznano dejstvo, da hišnik
ali celo njegova žena nista
bila upravičena dovoljevati
obiskov muzeja, ne razbre-
meni obtoženca, saj je sam
povedal, da je to nastala
praksa, ki jo je on kot od-
govorni vodja trpel. Bistvo
kazenske odgovornosti je v
tem, da obtoženec ni niče-
sar ukrenil v tej smeri, da
bi bil dal pištolo učinkovi-
to onesposobiti za uporabo,
predno jo je dal na ogled,
kakor je bilo to pravilno
storjeno z vsem ostalim orož-
jem v muzeju.
Zato je sodišče spoznalo
obtoženca za krivega po ob-
tožbi in izreklo, da je storil
iz malomarnosti hudo kazni-
vo dejanje zoper splošno
varnost ter ga kaznovalo s
sedmimi meseci zapora, ven-
dar pogojno za dobo enega
leta. Ugotovljenih je bilo več
olajševalnih, nič pa ni bilo ob-
težilnih okoliščin.
Pištola znamke MAU-
SER z okvirjem je bila vr-
njena muzeju z naročilom,
da jo takoj onesposobijo za
rabo.
e.G.
ŠE DVE
OBSODBI
Celje, 1. junija. Pred ka-
zenskim senatom okrožnega
sodišča pod predsedst-
vom sodnika Vekoslava Tan-
ka se je zagovarjal An-
ton Bahč, 22-letni sprevod-
nik avtobusa SAP Ljubljana
iz Ljubljane, samski, nekaz-
novan, v prostosti je bil spo-
znan za krivega, da je iz ma-
lomarnosti z vožnjo proti
predpisom po 251 členu te-
meljnega zakona o varnosti
cestnega prometa tako ogro-
zil javni promet na cesti, da
je spravil v nevarnost živ-
ljenje ljudi. To je imelo za
posledico smrt ene osebe.
Dne 4. marca 1969 je na
Vranskem tako neprevidno
vozil moped, da je pred na-
sproti vozečim osebnim av-
tomobilom, ki ga je vozil
Mirko Novak s hitrostjo 80
' do 90 km, zavil na svojo le-
vo stran ceste, ne da bi bil'"
dal znak za to zavijanje in
ne da bi se bil sicer prepri-
čal, ali lahko to stori brez
nevarnosti. Posledica je bila,
da je prišlo do trčenja obeh
vozil in je dobila Romih Ma-
flca, ki se je vozila na tem
mopedu, absolutno smrt-
ne poškodbe, zlasti na glavi
in je takoj umrla. Sodišče je
obsodilo Antona Bahča na
devet mesecev zapora po-
gojno za dobo dveh let.
Pred senatom istega sodi-
šča pod predsedstvom Milo-
ša Blagotinška je bil Bogo-
mir Breaaikar, 22-letni dela-
vec iz Grajske vasi, že kaz-
novan, spoznan za krivega,
da je z namenom pridobi-
ti si s prilastitvijo tujih
premičnih stvari protipravno
premoženjsko korist, vzel iz
zaprte mesnice Kmetijskega
kombinata Žalec na Gomil-
skem denar, ki ga je našel
in sicer neke noči konec
septembra ali v začetku ok-
tobra 1969 najmanj 30 din
in v noči na 23. november
1969 okrog 80 din. Tatvino je
storil tako, da je v obeh
primerih vdrl v mesnico ta-
ko, da se je skozi okno nad
vrati splazil vanjo. Obsojen
je bil na šest mesecev zapo-
ra, pogojno za dve leti.
e.G.
KDO JE UKRADEL GOVEDI?
KMETU IZ LIČENC SO PONOČI UKRADLI
KRAVO IN TELICO # NOVA VRSTA TATVI-
NE, KI JE VZNEMIRILA KMETOVALCE
v noči od 22. na 23. maj
so neznanci iz hleva Alojzu
Klincu iz Ličenc pri Ločah
ukradli štiriletno kravo si-
mentalko, rdečebele barve in
dvoletno telico, pšenične
barve. Sodeč po najdenih
sledovih, so storilci govedi
gnali proti Poljčanam, skozi
vasi Razgor, Stanovsko in
naprej do Spodnje Brežni-
ce, kjer so zavili na asfaltno
cesto Poljčane—Slovenska
Bistrica.
Po vsej verjetnosti so
storilci tamkaj govedi nalo-
žili na avto ali pa uporabili
asfaltno pot, da ne bi zapu-
š^li sledov. Delavci mUice
Uprave javne varnosti izCe-
^ia naprošajo vsakogar, ki bi
liritičnega dne na omenje-
•lih cestah videl krave in
storilce, naj to sporoče naj-
bližji postaji milice ali di-
rektno Upravi javne varno-
sti.
Do tatvine je verjetno pri-
šlo zaradi dokaj visokih cen
govejega mesa. Storilci so
govedi ukradli najverjetneje
za zakol. Zato je verjetno, da
je bila tatvina organizirana v
dogovoru s kakšnim mesar-
jem. Možnost je tudi, da se
meso i>ojavi na terenu pri
»črnem zakolu«, zato naj bo-
do občani pozorni na proda-
jalce.
Tatvina je povzročila do-
kajšnje razburjanje med
kmetovalci, saj so bile
podobne tatvine praksa pr-
vih povojnih let.
-ee
ZANEMARJENJE OTROK
Celje, dne 26. maja. Zakon-
ca Ojstrič iz Lipoglava 47, to
sta 32-let.na Anica ^ in 34-let-
ni Leopold, sta se včeraj za-
govarjala pred kazenskim se-
natom (predsednik Miloš Bla-
gotinšek) tukajšnjega okrož-
nega sodišča zaradi obtožbe
okrožnega javnega tožiilca, ki
se je glasila: »Obtoženca sta
hudo zanemarila svoje zako-
nite družinske obveznosti ter
sta pustila v težkem položa-
ju dva svoja družinska čla-
na, ki še nista mogla skr-
beti zase. V Lipoglavu pre-
bivata stalno, nikjer pa ne
delata, «iti ne skrbita za
posestvo stare matere, vda-
jata se pijači in se ne briga-
ta niti la osnovno oskrbo
svojih dveh otrok. Oba otro-
ka sta bila tako slabotna in
podhranjena, da so morali
14-mesečnega sinka Leopolda
odvzeti, dvomesečna hčerkica
Dragica pa je 21. decembra
1969 umrla ▼ odsotnosti ob-
toženca. Imela je namreč
pljučnico i« gnojno vnetje
dihal ter srednjega ušesa.
Obtoženka ni poskrbela za
zdravniško pomoč.«
Javni tožilec je opisal oba
obtoženca kot brezdelneža,
ki sta prepustila oskrbo
svojih otročičev 70-letni sta-
ri materi, ki razumljivo ni
mogla učinkovito skrbeti za
svoje posestvo, za dom in
oba otroka. Obtoženca sta
celo odklanjala ponudeno so-
cialno pomoč in nista hote-
la sprejemati dobrohotnih na-
svetov ustreznih dejavnikov.
Sodišče je st>ozr.alo oba ob-
toženca za kriva no obtorbi
in je obsodilo Anico Oistrič
na dve leti stroo'oo'a zanora.
Leonolda Oistr^'ča pa na
osem mesecev zanora.
e.G.
VESTI IZ EMO
SPREJET JE STATUT PODJETJA
Delavski svet EMO je po večurni razpravi sprejel
statut.
Obširno poročilo o delu komisije, ki je pripravila
spremembe statuta, je podal na seji predsednik komisije
Franc Knafelc. Iz poročila je razvidno, da je komisija
pri sestavi sprememb statuta upoštevala številne pripom-
be, ki so jih dale družbeno politične organizacije, sveti
delovnih enot in člani kolektiva že ob sestavi osnutka teh
sprememb, ki so bile posredovane članom kolektiva zato,
da jih je sprejel vsak zaposlen v podjetju.
V predlogu osnutka statuta sta bila predlagana dva
odbora, dočim je bil ta predlog pozneje spremenjen glede
na številne pripombe tako, da ostane le en odbor z na-
zivom »poslovni odbor«.
Kot posebna oblika neposrednega upravljanja so uve-
dene delovne skupine, ki imajo po statutu določene pra-
vice in dolžnosti. Te skupine so postavljene kot osnovne
celice samoupravljanja, ki obvezno obravnavajo in se
izjasnijo o raznih važnih vprašanjih, ki zadevajo celotno
podjetje, kot so na primer važnejši notranji predpisi,
programi razvoja podjetja, delitev dohodka in osebnega
dohodka ter drugo.
VOLITVE ORGANOV UPRAVLJANJA
. Delavski svet EMO je sprejel sklep o volitvah delav-
skega sveta in drugih organov upravljanja. Volitve bodo
30. junija 1970. V delavski svet bodo izvolili 61 članov, ki
bodo izvoljeni v desetih volilnih enotali. Vsaka volilna
enota bo izvolila določeno število članov delavskega
sveta.
Za isti dan so razpisane tudi volitve svetov delovnih
enot. V desetih delovnih enotah bodo izvolili od 15 do
30-članske svete.
Obenem z razpisom volitev v organe upravljanja se
je začela tudi aktivnost družbeno političnih organizacij
za izbor kandidatov za člane delavskega sveta in člane
svetov delovnih enot. Družbeno politične organizacije se
zavzemajo za to, da todo v organe upravljanja izvoljeni
strokovno in politično razgledani delavci, ki bodo kar
najbolje vplivali na razvoj samoupravljanja tako, da bo
dosežen najboljši gospodarski uspeh podjetja.
USPELO TEKMOVANJE
v EMO si prizadevajo, da bi za varstvo pri delu
z raznimi akcijami vzpodbudili vse člane kolektiva. Tako
so že pred nekaj meseci uvedli tekmovanje med obrati,
ki je dalo kar dobre uspehe. Kriteriji tekmovanja so bili
med drugim izboljšanje kvalitete izdelkov, znižanje vseh
vrst stroškov, znižanje števila poškodb, red in čistoča na
delovnih mestih in podobno.
Za ocenjevanje tekmovanja je bila postavljena po-
sebna komisija, ki je imela dokaj zahtevno delo, ki ga
je uspešno opravila.
Najboljše uspehe v tekmovanju so dosegli delavci iz
pocinkovalnice, ki so zato prejeli nagrado v znesku 3.500,
kot drugi najboljši so bili delavci iz obrata radiatorjev,
ki so prejeli nagrado v znesku 1.500 din, tretji pa so de-
lavci iz kovinsko predelovalnega obrata, ki so prejeli
nagrado v znesku 1.000 din.
Oddelek za varstvo pri delu si zelo prizadeva za
vzgojo delavcev v pwagledu ukrepov za varno delo. Organi-
zirali so že vrsto uspelih predavanj in tečajev za vodilne
sodelavce, ki so večji del opravili uspešno tudi izpite.
Tekmovanje med obrati je trajalo pohie tri mesece in
sodeč po podatkih, ki jih je komisija zbrala, je dobro
uspelo, čeprav so bile nekatera pomanjkljivosti. Take
pomanjkljivosti pa so dobre izkušnje pri organizaciji no-
vega tekmovanja, ki bo nedvomno organizirano glede na
jubilejno leto samoupravljanja.
TUDI ZA LETOVANJE OTROK SKRBIJO
Vsako leto dajo v EMO določena sred.stva za letovanje
otrok njihovih delavcev. Tako je tudi letos odločeno, da
bodo uporabili predvidena sredstva v ta namen.
Letovanje otrok bo organiarano preko občinskega
centra za socialno delo v Celju. Otroci bodo lahko šli na
to letovanje v Baško, kjer znaša cena skupno s prevoz-
nimi stroški za petnajstdnevno letovanje 300 din.
Glede na razpoložljiva sredstva je upravni odbor skle-
nil, da tisti člani kolektiva, ki imajo do 300 din dohodka
na člana družine, ne prispevajo za letov£m;je in plača
zanje celo vsoto podjetje. Za druge, ki imajo večji doho-
dek na člana družine, pa plačajo starši prispevek po pro-
gresivni lestvici tako, da tisti, katerih dohodek na člana
družine presega 800 din, plačajo celotno vsoto za letova-
nje svojih otrok, to je 300 din.
IZBOLJŠANJE SERVISNE SLUŽBE
Pred par leti je bil tudi v EMO ustanovljen servis, ki
naj pomaga kupcem ne samo pri pKjpravilu ali montaži
raznih izdelkov temveč jim tudi svetuje in jih navaja
k pravilni uporabi zlasti tehnično zahtevnejših izdelkov,
kot so ekonom lonci, ogrevalne naprave vseh vrst in
podobno.
Čeprav servis obstoja le kratek čas, je dosegel lep«
uspehe in vse kaže, da se bo čedalje bolj razvijal in tako
služil uspešno potrošnikom izdelkov EMO.
O delu in stanju servisne službe je razpravljal na
zadnji seji upravni odbor podjetja, ki je ugotovil poleg
uspehov tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih mora vod-
stvo servisa odpraviti v najkrajšem času.
Gre predvsem za organizacijo hitrejšega reševanja
vseh zahtev potrošnikov, zmanjšanja zalog zaradi lažjega
poslovanja ter izboljšanje poslovanja skladiščne službe.
Na zahtevo organov upravljanja se bo morala servisna
služba tudi kadrovsko okrepiti. Vodstvu te službe je
upravni odbor naročil, da odpraAT vse ugotovljene nepra-
vilnosti. če pa servisna služba ne bo poslovala v zado-
voljstvo potrošnikov, bo vodstvo servisa zamenjano s kva-
litetnim strokovnim kadrom.
Emil Jejčič EMO Celje
18. Debelo je pogledal policaj, ko se je mi-
mo pripeljalo vozilo na smučeh. Urno jo je ucvrl
za njim po mestu. Spotoma so se mu pridružili
še mestni firbci in ko se je vozilo končno le
ustavilo, je bila krog njega zbrana živahna gruča.
Hooo-ruk! je povzdignil glas mesar in sto
rok je zazibalo naš kabriolet. Avto je poskočil
in se ujel na svoje prave »noge«. Iz kabine sta
se skobacala omotična potnika. Hvala bogu! sta
dejala, srečno se je izteklo!
No, zmotila sta sel Ni se še čisto izteklo!
V ospredje se je prerinil policaj in pričel trgati
listke iz bloka: za vožnjo narobe, za izsiljevanje,
za nepravilno prehitevanje, za vožnjo skozi rde-
čo luč ...
Lep računček je moral poravnati Paradižnik
in ne smemo se čuditi, da ga je minila vsa vo-
lja do šofiranja. Zavlekla sta zakonca svoj avto
v miren kotiček in odpela smuči. Popravila sta
si čepici, trdneje ovila šale, zategnila vezalke
na čevljih in smuči zadela na ramena.
Priznajte: edino varno in edino športno I®
pozimi odkorakati peš v planino! Tako sta tudi
storila. Paradižnik in njegova soproga.
NOVI TEDNIK — Gladilo
>bčinskih organizacij So-
lialistične zvesie delovnega
judstva: Celje, Laško in
Žalec — Uredništvo iJ-;
iprava Celje, Gregorčičevi
j, poštni predal 161 —
Jrejuje uredniäki odbor —
klavni in odgovorni ured-
nik: Bernard Strmčnik —
reliničnl urednik: Jože Ceg-
nar - NOVI TEDNIK
izhaja vsako sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje — Tisk In klišeji CGP
»Delo« Ljubljana — Roko-
pisov ne vračamo — Cena
posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din;
polletna 15 din. Za tujino
znaša naročnina 60 din —
TekočI račun 507—1—1280
— TELEFONI: uredništvo
23-69 in 31-05, mali oglasi
i in naročnine -28-00
MATL'R.'VNTSKO VKSKL.IK. letošnja mladostna prešernost celjskih maturantov je prišla
do izraza je v obliki manjših skupin, ki so občane skromno opozorile nase. Po vsej
verjetnosti je temu kriva tudi skrb, kam po končani šoli. Posnetek prikazuje diplo-
mantke šole za zdravstvene delavce, ki so nedavno na vozu demonstrirale svojo mlado.st.
Foto J. Sever.
MESTO NAD MKSTOM. Pri kopanju temeljev za novo poslovno stanovanjsko poslopje
ob križišču Miklošičeve so delavci naleteli na ostanke rimske Oleic. Delavci muzeja,
ki so nemudoma prevzeli strokovno vodstvo pri nadaljnjm odkrivanju so mnen.ja, da
gre za že predvidene ostanke rimskega mesta, ki .se raztezajo od Maksimiljanove cerkve
pa do .Savinje. Doslej so odkrili stare zidove, fragmente stenskih slikarij in dele posode.
Foto .1. Sever.
OBlSKO\^LC:i f.ETOŠN.IE CVF.TLICNE R.\ZSTAVE v Medlogu pri Celju bodo ned\omno
občudovali mogočne platane na vrtnarskem posestvu. Poznavalci trdijo, da je taksni»
platan v Sloveniji le malo. Ob koreninah ene platane lahko hkrati posede prihhzno
.->0 otrok. (F. K.)
IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE
Sedemnajstletnika na sliki sta IVAN in MIRAN KOLAR iz Ivenc«
pri Vojniku. Ivan bo kuhar, Miran pa avtomehanik. Njuna žel.ja ,je,
ker sta rada skupaj, da bi tudi vojake skupaj odslužila. No, to s«
navadno tudi zgodi, pa se bo najbrž tudi njima.
BESEDO
TONI
HERCFELER
„OCVIRKI"
Pri celjski mlekarni se
očitno dobro počutijo,
ker so si kar pred pro-
izvodnim obratom uredi-
li smetišče in tu pridno
sežigajo odpadke. No,
ker so že tako navduše-
ni nad tem, jim predla-
gam, da dovolijo semkaj
dovažati še ostale smeti
iz mesta. Tako vsaj Go-
lovec kot bodoči rekrea-
cijski park ne bo zasmra-
jen.
»Prosim dve cocacoli.«
»Coca-cole pa nimamo,«
se odreže natakar v hote-
lu Celeia. »Veste, nikoli
coca-cola ni šla. Edino
sedaj, ko je takšna re-
klama zanjo, ljudje po-
vprašujejo,« je končal s
svojo razlago mlad nata
kar
Prijatelj se je zelo raz-
hudil nad samovoljnostjo
in kaj čudnimi navadami
v avtobusnem prometu
Oni dan (29. maja) se je
zgodaj popoldne odpeljal
s Slavnikovim avtobusom
proti Celju. Računal le,
da bo ob določeni uri na
sestanku v Celju, pa so
ga »okrog prinesli« Spre-
vodnik je namreč na
Vranskem oznanil potni
kom 20-mimatni postanek,
ki se je, kajpak, razvle-
kel na pol ure. »O, tudi
jaz bi potreboval pol
ure,« sem dejal prijate-
lju, »če bi me na Vran-
skem čakalo obilno kosi-
lo.«
e
Smo slišali, da so v
Celju zadnjih 10 let inve-
stirali v industrijo 49 mi-
lijard starih dinarjev.
Presneto, to pa je kar
precejšen kupček, ki bi
ob sebi moral v teh letih
navreči najmanj še dva
v obliki dohodka. Toda
naložbe 40 milijard so
bile v bazično, težko in
dustrijo. In tako Celja-
nom ni praktično veliko
ostalo za nadaljnji raz-
voj lastne irjdustrije. Pa
je res moralo preteči 10
let, da se je prišlo do no-
vega spoznanja?
NI PROSTORA
ZA OTROKE
Prepiri med sosedi imajo najrazličnejše vzroke,
najpogostejši vzrok pa so otroci oziroma njihove
za ene nedolžne za druge pa grozne igre. Saj po-
znate tisto TV reklamo:
»Nedolžna igra z žogo.. . tresk... in škoda je
tu.«
Naj omenim samo primer, ki se je zgodil pred
dneva v bližini Cinkarne. Otroci so dan za dnem
igrali žogo na ulici, ker pač drugje niso imeli pro-
stora. Tik ob ulici pa se je dvigala ograja in razum.
Ijivo je, da so žoge sosedovih otrok letele vanjo.
Da bi ograjo zavaroval in preprečil »nabijanje go-
lov« je drugi sosed zabil vrh ograje železna kola
ter pričvrstil bodečo žico spodaj in zgoraj. Ljudje
v okolišu so se pričeli razburjati, češ, saj se bo
kdo poškodoval ko je ta žica čisto na cesti. Vsak
je gonil svojo.
Zelenice na Otoku so zelo prijetne in ni čudno,
da so jih otroci mnogih blokov izbrali za svoja igri-
šča. Trava je ponekod postajala vse bolj redka. Se-
stali So se hišni sveti in odločili: Za otroka, ki bo
stopil na zelenico, morajo starši plačati 10 noma
dinarjev, za odraslega pa 30. Zato sedaj sosedje pa-
zijo drug na drugega in še posebej na sosedove
otroke: ga bo zaneslo na travo aH ne. Otroci pa s
svojimi žogami, samokolnicami, lopatkami in z vsem
ostalim priborom otroške zabave topotajo po čr-
nem asfaltu med avtomobili in odraslimi.
V Oblakovi ulici so otroci večkrat zaprli promet,
ker so si na cesti uredili dva gola in igrali mali
nogomet_ Na nekdanjem prijetnem otroškem igrišču
ob Kersnikovi ulici, so čez noč zrasle garaže. Otroci
so pričeli posedati po robovih pločnikov in sanjariti
o prostoru, kjer bi bili popolni gospodarji.
Skratka, mnogo prepirov, nastaja prav zato, ker
otroci, željni igre in zabave, te svoje pravice in že.
Ije ne morejo uveljaviti. Vsi vemo, da So zelenice
v gosto naseljenih krajih zelo potrebne, še posebej
pa TW. celjskem »čistem« zraku. Graditelji velikih
blokov so mislili na zelenice in parkirne prostore
okrog hiš, mnogo manj pa na urejena otroška igri-
šča, Poleg prepirov nastaja tudi škoda. Otroci se
igrajo na stojmiščih, v vežah velikih stanovanjskih
blokov in neredko tudi po kleteh. Krušijo omet,
mažejo stene. Ko jih preženejo še od tam jim de-
jansko preostane samo Se cesta. Poročila prometnih
nesreč, v katerih so udeleieni otroci, pa vedno groz-
Ijiveje opozarjajo, da cesta ni namenjena otrokom
in njihovim igram,
M SENICAR
VRKME
OD 4. IK) 14. JUNIJA
Nekako od 6. junij»
dalje nestalno s pogo'
stimi padavinami
ohladitvami, včasih tu-
di trajen dež. Okrog
in 13. junija vmes en®
do dvodnevno izboljš»"
nje vremena.
Dr. V. M-