ir. b. b.
Naroča se pod naslovom
«KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno • 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo .
četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Leto Vlil.
Dunaj, 21. marca 1928.
Št. 12.
Ljubezen do naroda v dejanju.
„Tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj na-iod,“ je rekel na javnem zborovanju ugledni nemški jezuit profesor dr. M. Gatterer.
„Tudi jaz sem Slovenec in ljubim svoj narod," sme z isto pravico reči sleherni Slovenec.
Toda, ne samo pravico imamo, da ljubimo svoj narod, to je tudi naša krščanska dolžnost.
Ljubi Roga nad vse in bližnjega kakor samega sebe, govori Gospod. Deset zapovedi je cial Rog človeku. Prve tri se nanašajo na ljubezen do Roga, ostalih sedem na ljubezen do bližnjega. Prva od teh sedmih, namreč četrta, se nanaša na ljubezen do staršev, ostale so splošnega značaja. Zakaj je dal Bog posebno zapoved, ki nam veleva spoštovanje in ljubezen do staršev? Pač zato, ker so starši človeku po naravi najbližji.
Čim bližji nam je kdo, tem večjo ljubezen smo mu dolžni. Če moramo starše bolj ljubiti kakor druge ljudi, ker so nam že po naravi bližji, moramo ljubiti tudi to, kar smo od staršev prejeli. Od slovenskih krščanskih staršev smo prejeli vero, jezik in narodnost. To so naše svetinje, ki jih moramo že iz ljubezni do staršev zvesto ohraniti. Narodno odpadništvo ali renegatstvo je nemoralno! Je proti četrti božji zanovedi!
Nemoralno je sramovati se svojega jezika in svoje narodnosti! Nemoralno in sramotno je tajiti in zaničevati svojo narodnost!
Urejena krščanska ljubezen nam pravi, da moramo bolj ljubiti one, ki so nam bližji. Naš narod nam je bližji nego drugi narodi, zato moramo svoj narod bolj ljubiti kakor druge narode. To je naša krščanska dolžnost! Krščanska ljubezen nam veleva, da ostanemo zvesti svojemu slovenskemu narodu.
Na Koroškem izdajajo poseben list, ki na] goji v našem ljudstvu narodno odpadništvo in
ga poveličuje. Kakšno nemoralno in sramotno početje! To, kar je moralično slabo in obsodbe vredno, poveličujejo in priporočajo! In nas zavedne Slovence zmerjajo in psujejo! Ko vendar storimo samo svojo krščansko dolžnost, če ostanemo zvesti svoji narodnosti. Ne, ni sramotno in ni slabo, ostati Slovenec, marveč sramotno in slabo je, sramovati se, tajiti in zaničevati svojo narodnost! Dà, to je sramotno in obsodbe vredno! To je nemoralno!
Splošno priznano načelo pa je, da se mora ljubezen kazati v dejanju. Ne zadostuje torej, da samo v srcu ljubimo svoj narod, to moramo pokazati tudi v dejanju! Dejanjska ljubezen do naroda nam torej veleva, da ob volitvah oddamo svoj glas za stranko svojega naroda, za slovensko stranko. Ta nam je in nam mora biti, pri enakosti drugih okolščin, bližja nego stranke tujega naroda. Urejena krščanska ljubezen pravi Slovencu, da mu je slovenska stranka bližja nego nemška stranka. Zato tudi ne razumemo, kako bi se mogel krščanski Slovenec bolj navduševati za katerokoli nemško stranko, vštevši tudi nemško krščansko stranko nego za slovensko krščansko stranko. To bi bilo popolnoma proti urejeni krščanski iiubez ni. Ne zdi se nam prav in ne v redu, če se ob volitvah ponekod prigovarja Slovencem, naj sploh ne oddajo glasov za slovensko stranko, tako da bi mi postali samo nekak „Stimmvieh“ za nemške stranke, pa bodisi katerakoli.
Ljubiti, svoj narod je naša vestna dolžnost in naša doižnost je, da to ljubezen pokažemo tudi v dejanju. Nedavno sem nekje bral, da si naši ljudje pustijo tolči kamenje na glavi. Ta naša mehkota in popustljivost nikakor ni na mestu. Ko gre za pravično stvar, je treba, da zna človek biti tudi trd, če je treba. Če kdaj, je sedaj potrebno, da si neizbrisno zapišemo v voljo in srce: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti i e čast: in pravde naroda in jezika svojega!
II POLITIČNI PREGLED ||
.<•»
Nemške šole, kolikor jih še- nimajo, dobe po Štajerskem raztreseni Nemci. Poročilo iz Beograda pravi, da je prosvetno ministrstvo poslalo velikemu županstvu, mariborske oblasti odlok, v katerem pravi, da je uvrstiti -v krajih, v katerih prebivajo nemške-in madžarske manjšine, otroke v nemške- ali madžarske šole, ako želijo to starši. Pogoj pa je, da se vrši vzgoja v narodnem in patriotičnem duhu. — Pri nas pa ostaja vse pri starem in koroški Nemci se onim tam posmehujejo. Pri nas vedno manj, tam vedno več.
Jugoslavija. V proračunski razpravi je podal tudi namestnik zunanjega ministra poročilo o zunanjepolitičnem položaju.- Odgovarjal mu je posl. Jovanovič, da je Italija prevzela vlogo bivše Avstro-Ogrske. Vsa njena politika je za las podobna politiki bivše.Avstrije in se hoče za vsako ceno,.usidrati na Balkanu. Njena politika stremi za tem, da Jugoslavijo izolira, poleg tega pa hoče razbiti tudi Malo antanto. Nisem črnogled glede bodočnosti Jugoslavije, a odkrito povem, da ostane Rim naš večni sovražnik. Odnošaji z Italijo se morajo sicer urediti, a tako, da bodo zaščiteni interesi države in naroda. Sedanji trenutek ni niti naj-inanje umesten za pogajanja z Rimom. Pritisk, ki ga vrše italijanske oblasti na naše rojake, ki so vsled krivičnih mirovnih pogodb prišli pod italijansko nadvlado, ne more ustvariti pogojne atmosfere za takšna pogajanja. Poleg tega ne smemo pozabiti, kaj počne Italija v Jugoslaviji. Vi, ki ste iz Slovenije, veste, kaj počne italijanski konzul v Ljubljani (je navaden špijon). Tudi italijansko orožje iz mono-štrske zadeve dokazuje, kakšen zaveznik je Italija. Javna tajnost v Sofiji je, da imajo italijanski predstavniki najtesnejše zveze z bol- . garskimi komitaši in Italija podpira vse njihove akcije. Postopanje Italije z našimi rojaki v Italiji tvori poglavje zase. Leta 1920 je izdal
PODLISTEK
Reberški Ožbej :
KapeISki punì.
(Nadaljevanje.)
Toda komisar Pauer je deloval popolnoma v duhu tedanjega časa, z železno voljo je hotel pripomagati cesarjevim naredbam do veljave, zato je bil nepopustljiv. Izdan ukaz se mora izvršiti, četudi trpi vsled tega mir. Silno se je razsrdil, ko je dobil pismo župnika Pauerja.
„Kaj, ta puntar se mi upa pisati kaj takega, videl bom, ali uklonim nespametnega ljudstva cesarskim odredbam. Mora se pokoriti in če se gre tudi do skrajnega."
Tako govori sam s seboj, hodi nekaj časa po sobi razburjen gor in dol, nato piše župniku, da mora takoj zakleniti cerkev in sc ne sme prej opravljati v njej služba božja, dokler ne pride vojaška pomoč.
„Tako tedaj," pravi župnik Prunner ves potrt proti Veglu, ki je prišel v župnišče po opravkih, „to imate sedaj. Nazadnje so nam še cerkev zaprli."
„Kaj takega ne pripustimo," reče odločno Vegi, „cerkev je naša last in samo mi imamo pravico do nje."
„To je lahko govoriti, toda oblast ima moč in nazadnje doseže to s silo."
„Naj poizkusi," vzklikne Vegi s povzdignjenim glasom, „rajši se damo zapreti, kakor da bi izročili cerkvene ključe komisarju."
„Treba je biti previden," opozarja župnik, | .,z lepim se da več doseči."
„To smo videli do sedaj," odvrne Vegi nekoliko razburjen, „preveč ste bili popustljivi, ne smemo se udati."
„Potem pa imejte odgovornosti vi, župlja-ni, jaz sem s svojimi močmi pri kraju."
In župnik sede na stol, si podpre glavo in molči.
Nekaj časa gleda Vegi župnika, videl je, da trpi blagi pastir, zato stopi k njemu ter pravi: „Ne bojte se, gospod župnik, vse se steče dobro, nič nam ne more oblast, dokler zahtevamo naše pravice."
„Da bi le bilo tako," pravi župnik otožno in se dvigne.
Dogovorila sta se, da zaklene mežnar vrata, ključe pa izroči Veglu, ki jih hrani do tega časa, ko pride napovedana vojaška pomoč. Tedaj bo govoril on in poskušal vse, da da se upositavi zopet prejšnji red, on prevzame vso odgovornost, župnik naj bo čisto miren.
Blagemu pastirju se je razjasnilo lice, veselo je podal Veglu roko, ki mu jo je ta spoštljivo poljubil. Tako sta se poslovila. Vegi je šel. ko je dobil ključe od cerkve, samozavestno po trgu.
„Naj le pridejo iz Celovca, ne ustrašimo
se jih, četudi nimamo pušk, a imamo trde pesti in te tudi nekaj zaležejo."
Ljudje so sicer mrmrali, ko je ostala cerkev zaklenjena, a Vegi jih je s svojim vplivom vedel kmalu potolažiti, da je to le kratko časa, potem pa bo zopet vse tako, kot je bilo poprej.
Bilo je ravno neki pondeljek pred svečnico leta 1788. Kakor vsako leto so se zbrali otroci popoldne pri farni cerkvi. Vsak je imel napravljeno iz papirja malo cerkvico, ki jo je nosil pritrjeno na mali palici. Eden je hotel imeti lepšo cerkvico kot drugi. To je bil dirin-daj, zakaj otroci so letali sem in tja, se suvali in smejali ter dražili. Obhajali so spomin na veliko povodenj, ki je pred davnimi leti nenadoma vdrla v Kaplo. Velike množine prej padlega snega so se pričele tajati, voda je tekla od vseh strani in Bela je vedno bolj naraščala. Kmalu je stopila čez breg in se vlila po trgu. Okoli cerkve je bilo vse v vodi in deroči potok je razril celo grobove in odnašal krste. Med ljudstvom se ie razširilo veliko razburjenje. Tedaj so se zaobljubili tržani k D. M. v Trnju, šli so v cerkev, iskreno molili, spredaj pa so šli otroci z malimi cerkvicami, ki so jih zmetali v vodo, ki je segala do vznožja stopnic, po katerih se pride v znano cerkev. In glej, silen vihar je nehal, nastopil je mraz, bilo je ravno dan pred svečnico in povodnji je bilo konec. Vsi srečni so bili tržani. V spomin nato se ie ohranila procesija, ki se je pomikala od cerkve D. M. v Trnju skozi trg do mostu, ki vodi čez
italijanski kralj proklamacijo, v kateri obljublja vsem tujerodcem v Italiji enake pravice, kakor jih uživajo italijanski državljani. EnaKe obljube so dajali tudi predsedniki italijanskih vlad, kakor Nitti, Tittoni in dr., a italijanska diplomacija ortetnogoča vsako zbližanje. Tudi zemljoradnik Tupanjanin se je toplo zavzel za slovanske narodne manjšine v Italiji. Celo mačeha Avstrija je pustila Slovencem 530 šol, a v današnji Italiji sta jim ostali samo dve. Naša društva so izginila, učiteljstvo je izgnano, duhovništvo raztepeno, društva razpuščena in fašizem hoče slovanski manjšini celo doma za-braniti govor v materinem jeziku. Fašizem gre celo tako daleč, da zahteva izbris slovenskih napisov na pokopališčih spomenikih. H koncu poživlja vlado, naj končno najde pota in sredstva, da zaščiti pravice jugoslovanskih rojakov.
Zasedanje Sveta Društva narodov je končano. Na dnevnem redu je bilo 25 točk, od katerih so imele mnoge tudi velik političen in gospodarski pomen. Kar se tiče monoštrske zadeve, ki je nam že znana, se je ugotovilo, da je še ni mogoče razrešiti, ker je treba dopolnilnih poročil, ki jih madžarska vlada v tem kratkem času ne more dati. Zato se je izvolil poseben odbor, ki bo zadevo še natančneje preiskal, in ako poročila madžarska vlade ne bodo zadostna, se bo podal na lice mesta. Zastopniki Male antante so s tem soglašali, madžarski zastopnik pa je naredil bolj kisel obraz. Druga važna zadeva je bila madžarsko-romunski spor radi zaplembe veleposestev madžarskih optantov v Romuniji. Spor se vrti okrog vprašanja, koliko odškodnino naj dobijo oni madžarski gro-fi-veleposestniki, ki jih je zadela romunska agrarna reforma. Romunija se je postavilo na stališče, da jim gre prav tolika odškodnina kot onim razlaščenim veleposestnikom, ki so romunske narodnosti; Madžarska pa zahteva, naj ščitijo razlaščene madžarske optante posebno določbe, kakor jih vsebuje mirovna pogodba za optante. Zadeva je bila že enkrat pred Svetom, ki je tedaj predlagal, naj se sporazumeta obe državi v neposrednih pogajanjih, zraven pa je podal smernice za rešitev spora. Sedaj je odločil, da vzame stvar v pretres tri-členski odbor, ki pritegne še dva strokovnjaka in poroča na prihodnjem zasedanju. Romunska je z odločitvijo zelo nezadovoljna. — Svet Društva narodov je pozval Špansko in Brazilijo, da zopet vstopita v Društvo narodov.
II DOMAČE NOVICE ~j
Važni dnevi volitve.
4. februar. Od tega dneva se računajo vsi v volilnem zakonu predvideni roki.
31. marec. Zadnji dan za predložitev volilnih predlogov občinski volilni oblasti (kandidatnih list).
13. april. Zadnji dan za prijavo volilnih prič pri občinski volilni oblasti. Za vsak volilni lokal dve priči.
16. april. Zadnji dan za izpopolnitev izpremin-jevalnfh volilnih predlogov.
22. april. Volilni dan.
Belo na koncu trga proti jugu. Ta procesija se je nazadnje opustila, ostal je le še neznaten spomin.
Že so se zbrali v veliko gručo, fantje so šli spredaj, deklice pa zadaj. Med smehom in krikom se je pomikala mladež po cesti naprej do Bele. Tu so obstali. Najstarejši deček, Bo-štejev Poldei, se je postavil na most in začel svečano izgovarjavah besede:
Ante patite popolore,
Koclu vrata cvilelorc.
Nato je vrgel cerkvico v vodo. Za njim so ponovili tudi drugi otroci te besede in med vriščem so pometali vsak svojo cerkvico v vodo. Cdedali so, kako so plavale bele hišice po valovih} ta In ona se je že potopila, druga se je zopet Obdržala na površju. Otroci so kričali, češ, moja cerkvica je najbolj trdna, moja se ni potopila.
Ante, pante, popolore, so kričali vsi vprek.
Seve niso razumeli teh besedi, ki s'o latinskega izvora. Ičedar je duhovnik vodil procesijo, je molil molitvice, ki so navadne na praznik svečnice pri obhodu po cerkvi, ko se blagoslavljajo sveče. Medtem je tudi besedilo: Ouod parasti ante faciem omnium populorum.
(Dalje sledi.)
Strašno. Ali more biti še kaj strašnejšega, kakor imeti vzgojitelje in učitelje, ki ne razumejo jezika ljudstva; tako vzdihuje koroški nemški list po ..Mussolinijevem" govoru o Tirolski. Doma, pri nas na slovenskem Koroškem pa zasedajo slovenske župnije nemški duhovniki, ki ne razumejo jezika ljudstva, na vsaki drugi šoli na slovenskem ozemlju poučuje nemški učitelj, ki tudi ne razume jezik ljudstva. Ali ni to tudi strašno?
Dobrla vas. Ob priliki ostre kritike in debate o zatiranju južnotirolskih Nemcev od strani Italijanov v avstrijskem parlamentu, so se pohvalili nemški poslanci, kako vse drugače ravnajo oni s svojimi narodnimi manjšinami. Neki poslanec se je hvalil, da smo dobili koroški Slovenci že svojo kulturno avtonomijo, katero pa da nam hočejo še razširiti, povečati. Za Boga, človek ne ve, kaj bi rekel na take budalosti. Kje pa se skriva ta avtonomija, da je mi nič ne opazimo. Ravno nasprotno. V istem času se je ustanovila pri nas, v popolnoma slovenski vasi, mala trgovina. Lastnik napravi nemško-slovenski napis, in glej, takoj ima orožnika na vratu s strogim poveljem, slovenski del obrisati, kar se je moralo takoj zgoditi. (Ne bi bilo treba, dokler orožnik ne prinese odlok od oblasti. Op. ur.) In naše šolstvo, naše utrakvistične šole! Kar se nauči otrok v prvem razredu slovenskega, to mora v drugem razredu izbrisati in pozabiti, tam ni več besede slovenske. To se pravi mladino poneumnjevati, pa ne izobraževati. Taka je slovenska pravica, slovenska avtonomija. Lahi se uče od nas Nemcev teptati pravice drugorodcev. Eviva!
Z dežele. Splošno se sliši, da hočejo preložiti v šolah počitnice in začetek šole. To bi na kmetih ne imelo dobrih posledic. Počitnice kakor v mestih so za kmeta neugodne, ker toliko primanjkuje delavske moči na deželi in se šolarji v jeseni veliko bolj rabijo za razna dela, ko je največ dela in najkrajši dan, posebno mlajši za pašo. Kaj bi pomagalo, če bi tisti, ki so oproščeni, bili oproščeni šele po počitnicah. Že prej se nujno potrebujejo, ko je paša še samo v gozdovih. Na jesen pa bi opravljali druga primerna dela in pasli za mlajše, ki bi hodili v šolo. Tudi ni koristno, da bi bil začetek šole v jeseni. Na deželi ne moremo primerjati pota onim v mestih. Slab obisk bi to potrdil. Kakor smo izvedeli, se je nameravalo samo eno leto poizkusiti, ali bi se obneslo, če bi počitnice bile julija in avgusta in če bi se odrastli šolarji o-prostili pouka mesto v poletju šele po počitnicah, v jeseni do približno 15. novembra. Ker se je večina šolskih krajev izrekla proti, ostane, tudi v bodoče vse pri starem.
Št. Jakob v Rožu. Šol. sestre v sirotišnici v Št. Petru v R. zaključijo gospodarski tečaj dne 30. marca. Dne L, 2. in 3. aprila pa bode lazstava ročnih del in kuharskih izdelkov gospodinjskega tečaja in ob enem ročna dela naših sirotic. Čisti dobiček je namenjen sirotišnici. Poletni gosp. tečaj se otvori dne 16. aprila.
Trušnie. Kar nas je naročnikov iz trušenj-skega poštnega rajona, se moramo pritožiti, da se nam dostavlja list zelo neredno. Kolikokrat se dogodi, da naročnik »Slovenca41 sploh ne dobi, enkrat, dvakrat ali celo večkrat ne. Skoro ga ni naročnika, ki bi mogel reči, da dobiva list redno. Drugod se dostavlja list redno, edino pri nas se časopis med potjo „izgubi“. Mogoče ga pa kdo svojevoljno kar na svojo pest »konfiscira44. Čudno se nam zdi tudi to, da nemški listi dohajajo redno, da se nobena številka ne izgubi, a »Koroški Slovenec4' ni gotovo, da dospe naročniku v roke.
Tirolske nemške učitelje v južno Italijo, nemške učitelje v Jugoslaviji v Macedonijo! To bi bilo vpitja in jamranja pri Nemcih! Vsi nemški listi od »Kleine Zeitung4' do »Freie Presse44 bi bili polni. A pri nas? Šolske oblasti pošiljajo naše slovenske učitelje v daljne nemške kraje, in če ti prosijo za službena mesta v slovenskem ozemlju, skrbi »heimatdienst4' po različnih renegatih za proteste, nepolitična učiteljska društva sklepajo resolucije in deželna vlada, ki ima pravico imenovanja, nima poguma in menda tudi ne volje, zavlačuje in zavlačuje na farba svet, da smo Slovenci enakopravni.
Št Primož v Podjuni. (Volnilni shod.) Ko so v naravi s takim veseljem odevale 11. t, m. snežinke našo grudo z belo odejo, so se vedno bolj napolnjevali gostilniški prostori pri Voglu.
Krajna organizacija naše stranke je sklicala volilni shod. Z napetostjo smo sledili izvajanjem naših obeh poslancev, ki smo jih imeli prvič v naši sredi. Govora je spremljalo živahno odobravanje, pa tudi medklici udeležencev drugih strank. G. poslanec Starc se je naslanjal na gospodarstvo. V svojem globokem in stvarnem govoru se je dotaknil vseh ran našega narodnega gospodarstva: dolgov države In dežele, zaostalih davkov, carine, trgovine s poljskimi pridelki, deželnega proračuna itd. Da se ohrani naš narod na naši zemlji, mora biti prva naša skrb, da ohranimo naše domove neobremenjene našim potomcem. To pa ne gre po starem načinu gospodarstva; treba je spremeniti proizvodnjo, treba je posnemati švicarsko gospodarsko, treba se je vreči na one panoge gospodarstva, ki so začasno dobičkanosne. Res lepi nasveti iz ust praktičnega gospodarja, (i. poslanec dr. Petek je razpravljal o manjšinskem vprašanju, nad katerim imamo mi največji interes. Navajal je razpravo o južnotirol-skih Nemcih v našem državnem zboru, v italijanskem in v javnosti. Svetovno mnenje je na strani Avstrije in tirolskih Nemcev. Oni zahtevajo, da jim pusti državni narod njih jezik v šoli in cerkvi, da spoštuje njih šege in navade itd. Naše zahteve se od njihovih ne razlikujejo. Vendar bi nemški narod šele potem mogel s pravim povdarkom zahtevati naravne pravice za svoje sonarodnjake v drugih državah, ko bi enkrat sam vzorno rešil manjšinsko vprašanje v svojem področju. Pri Nemcih je opaziti dvojno moralo. Iz ust g. govornika smo slišali še marsikaj zanimivega o obeh komisijah deželnega zbora, zakonskem predlogu o avtonomiji za nas in o mnenju naših Nemcev o istem. Sicer pa je slovensko manjšinsko vprašanje na Koroškem nekaj posebnega, ki se zadovoljiva ne da rešiti po gotovem vzorcu. Po govorih se je razvila živahna razprava. Izakazalo se je, da je ravno kmečka zveza ona, ki najbolj nasprotuje kulturni avtonomiji. Poslancema smo izrazili naše želje, predvsem, da bi se zanimala za skorajšnji pričetek regulacijskih del na Beli, da se obvaruje most, ki je stal občino že težke milijone. Mnogo rodovitne zemlje bi se dalo pridobiti, če bi se naša obsežna »blata44 izsušila. Želja po melioraciji se je že prijavila. Shod je uspel dobro kljub slabemu vremenu.,
Hodiše. Kar na enkrat smo dobili obvestilo, da ima naša stranka 11. t. m. shod in da pride bivši posl. g. župnik Poljanec. Kljub lemu, da ni bilo mogoče vse naše obvestiti (drugih sploh nimamo navade), je bila udeležba precej dobra. Okoli sto poslušalcev, vsi zadovoljnega in na smeh se držečega obraza, je bil dokaz, kako dobro so zadele govornikove besede naše volilce. Nauk — kako se naj gospodari v teh težkih časih in naj pridno se izobražujemo, je bil zelo na mestu. Gosp. govorniku srčna hvala in naj nas ne pozabi. — Ravno v istem času je imel v šoli tudi Land-bund svoje zborovanje. Okoli dvadeset smo jih našteli.
Sele. (Medved.) Vstal je! Kdo? Gospod Kožuhar, kateremu drugače pravimo tudi medved. Prezimil je dobro in ko je preizkusil, da se trta že vije, je zapustil svoj brlog in se začel malo sprehajati. Nad Homelišami so ga zasledili. Pečenke si dosedaj še ni mogel privoščiti, preživlja se zaenkrat le s koreninami in travo. Lovci z gonjači so seveda zopet drli nad njega, pa se jim še ni prikazal. Eni mislijo, da ga je mogoče zalesti le na tihem, drugi zopet menijo, da ga mora loviti več sto lovcev in gonjačev in ga s hrupom spoditi iz skrivališča. Neki hudomušnež, ki je opazoval zadnji lov, je rekel, da ne ve, ali se medved boji lovcev ali le lovci medveda. Morebiti je oboje res.
Klanče. (Nesreča.) V 52. naši številki preteklega leta smo poročali o nesreči pri Bogcu, ki je zahtevala nedolžno človeško žrtev. Pretekli teden se je vršila tozadevna obravnava pri deželnem sodišču v Celovcu. Obsodba pravi, da je kriva smrti otroka Jožefa Brlčko, ker ni povedala svojim staršem, da gre od doma, da bi pazili na otroka. Gosp. Ano Bričko tedaj pri tem ne zadene nobena krivda. Bog-činja je bila obsojena na 14 dni strogega zapora in sicer pogojno.
Št. Janž v Rožu. (Razno.) Dolgo še že nismo oglasili Šentjanžani v »Kor. Slov.44, deloma, ker smo bili preveč zaposleni po zimi z vožnjo, deloma pa zato, ker le preveč sovražimo pero. Ker že govorimo o vožnji, bodi |M>-
' >'.4	;
vedano, da imamo letos razmeroma prav dobro zimo za nami, ker je še vsak, ki se je količkaj potrudil, nekaj prislužil. Zato bi dopisnik vsem tem eitateljem našega zvestega prijatelja ,,Kor. Slov. ', ki so pridno vozili, takole rahlo položil na srce, da bi se spomnili zdaj s kakim šilingom tiskovnega ali volilnega sklada. Ni treba posebej omeniti, da storimo s tem kako dobro delo. — Seveda letošnja zima ni imela samo dobre, marveč tudi slabe posledice. Bilo je, kakor vemo, časoma zelo gladko in je ta ali oni nesrečno padel in si zlomil roko ali nogo. Pri nas se je n. pr. kovač pd. Fabrkant tako nesrečno poškodoval, da so ga morali peljati v bolnico, iz katere je ravnokar srečno dospel. Tudi naš nadučitelj leži z zlomljeno nogo v Celovcu. Pred kratkim so nas zapustili tudi g. župnik, ki se zdravijo sedaj v sanatoriju. Teži jih srčna bolezen, ki so si jo tekom let nakopali. Dal Hog, da bi se prav kmalu zopet videli! —-Drugače pa stojimo v znamenju bližajočih se občinskih volitev. Opaža se že živahno zanimanje od strani Landbunda in soc. demokratov. Pa tudi mi Slovenci vemo, kaj nam je storiti!
IJvažujte, prosim:	Maggijeve kocke za
govejo juho imajo napis „Magii“ na rumeno-rdečem omotu. Zavite so v rjavem pergamina-stem papirju. Pazite, prosim, pri nakupu na to.
19
Sele, Po več kot polletnem presledku nam je zopet prisvetila električna luč. Brata Ehrlicha sta svojo električno napravo preuredila:
se na 3040 S in 143 S gotovine. Dobro mu je neslo beračenje. V Vresju pri Celovcu so našli 11. t. m.' zjutraj ob železniški progi delavca Friderika Wagnerja s težko poškodbo na glavi. Odkod rana izvira, se ni dalo ugotoviti. — Posestnik Puk na Gosposvetskem polju je prodal zadnjič merjasca, ki je tehtal 440 kg. — V Rikarji vasi pri Št. Tomažu je požar uničil Jorijeva poslopja. Poleg tega je zgorelo 60 kg svinjskega mesa, masti, fižola itd. Skoda znaša 7520 S, zavarovalnina 3000 S. — Deželni zbor se sestane predvidoma 29. marca. — Slišali smo, da se je pripetil dne 15. t. m. Slovencu v Celovcu, ko je oddajal na glavni pošti s položnico denar pri okencu, sledeči slučaj. Vplačati je imel 42,85 S in je zato položil tja 2 komada po 20 S in enega po 10S. Uradnica pa je vrnila samo 2,15 S. Na opozorilo, da je bil poleg bankovec za 10 in ne za 5 S, je uradnica odločno odgovorila, da je bil bankovec za 5 S. Ker je bil tisti trenutek dotični sam pri okencu, ni mogel dokazati svoje trditve in 5 S je bilo izgubljenih. To navajamo vsled tega, da opozorimo na možne slučaje, da se odpo-šiljatelji denarja morete zavarovati vnaprej pred morebitno škodo.
Škofiče. (Pogreb.) V torek dne 13. marca smo položili k večnemu počitku ženo, sključeno od dela in truda. Bila je to Blatnikova mati Marija Aleš v starosti 68 let. Da je bila priljubljena pri ljudeh, je pokazal veličasten pogreb: velika množica ljudi od blizu in daleč jo je spremljala na zadnji njeni poti. Rajna je
izobraževalna društva. Izobraževalna društva morajo tedaj nadomestiti pomanjkljivo duševno, srčno izobrazbo, ki je nam šola v tej obliki nikakor ne nudi. Rodoljubi, zavedajte sc, da vršite pri igrah veliko kulturno delo nad vašimi sobrati, največ pa koristi to delo vam, ki si razmeroma brez posebnih težkoč izpopolnite znanje slovenskega jezika in si prisvojite slovensko duševnost. Izobraževalno društvo mora seveda razpolagati tudi s svojo knjižnico. Društvo in knjižnica morata biti tisto središče, v katerem si priborimo naš gospodarski in kulturni ideal. Naš ideal mora biti, da po možnosti poživimo že ustanovljena društva in da u-stanovimo še novih, kjer še ni prepozno, tako da bi prišlo na dve ali vsaj tri župnije po eno društvo. Letos in drugo leto obhajajo marsikatera društva važne obletnice, tako izobraževalno društvo „Edinost“ v Spodnjih Truš-njah dvajsetletnico svojega obstoja; istotako izobr. društvo „Peca“ v Železni Kapli. Drugo leto praznuje izobr. društvo „Trdnjava‘ na Djekšah dvajsetletnico svojega obstoja, Radiše celo petindvajsetletnico. Ali bi ne bilo primerno, da bi se pri takih prilikah po možnosti spet zdramili? Drugič pa naj bi se ustanovila društva, kjer jih v daljni okolici ni. Ali ni malo prehuda puščava od Galicije do Šmarjete? V Apačah bi si človek vendar le želel kako oazo, pa naj si pride iz Roža ali iz Podjune.
Predragi! Navedel sem le tista jubilejna društva, kojih delovanje bi bilo najbolj potrebno. Nihče naj ne ugovarja. Nemci imajo svoje
Dober nasvet
Prepričajte se pri nakupu HAGGI-ievlh kock za govejo juho, se li nahaja na vsaki kocki ime ,,MAGGI** na . rumeno-rdečem" omotu. MAGGI-jeve kocke za govejo juho so zavite v rjav
pergammast papir.
preložila dotek vode, ki ima sedaj 3 m padca in 3 metre sesalnega učinka, opremila z novo propelerju podobno turbino in potrebnimi napravami. Prejšnjo lično leseno hišo sta prodala celovški slov. posojilnici, da sta odplačala nekaj dolgov. Na njenem mestu stoji sedaj navadna baraka, ki pa tudi služi svojemu namenu. Komisija od okrajnega glavarstva je napravo pregledala in izdala dovoljenje za obrat. Občudovati moramo delavnost in vstrajnost bratov Ehrlichov, ki sta kljub mnogim oviram in težavam podjetje končno^ vendarle dovršila. Gmotnih koristi sicer od tega podjetja zaenkrat nimata, pač pa sta si pridobila mnogo iz- ' kušenj, ki jih bosta mogla s pridom uporabljati drugod. Naj bi jima bila sreča drugod bolj mila! — Dne 13. marca je umrl drvarski delavec Rok Pegrin, star 57 let. V svoji dolgi bolezni je bil ganljivo potrpežljiv. Bil je priden delavec, neomahljiv, značajen Slovenec m marljiv bravec in naročnik „Kor. Slovenca11. Zato mu tudi naš list kliče v slovo: Počivaj v miru!
Celovec. (Razno.) 11. marec je bil za koroški Heimatschutz praznik. Zbral se je v Ce- * lovcu v ne prevelikem tštevilu, ;da se pokaže, i Dopoldne je bila vaja zunaj mesta, pozneje pa parada na Kardinalskem trgu. Zelo je motilo vreme. Izrečenih je bilo par hujskaških besed. Soc. dem. listi trdijo, da« znači ta aufmarš veliko blamažo za Heimatschutz. Popoldne in zvečer se je krokalo. V soboto prej pa so zborovali komunisti, ki so pomazali nekaj hiš z napisi: Nieder mit dem Heimatschutz! Tod dem Heimatschutz! Napisi so bili po 3 do 4 m dolgi. Pleskarji in zidarji so se teh junaških činov razveselili, ker je njim pripadla naloga, da madeže zabrišejo. — 10. marca je bilo na Koroškem zabeleženih 9525 podpiranih in 9565 nepodpiranih brezposelnih. Število podpiranih j je precej nazadovalo. — Policija je zaprla nekega Martina Sika iz Važenberga radi beračenja. Pri preiskavi so našli pri njem vložno knjižico kreditne zadruge v Velikovcu, glasečo
bila v vsakem oziru vzor gospodinje in z žulji svojih rok si je znala pridobiti in obdržati krasno posestvo, ki bi naj spominjalo na skrbnega očeta in mater. Bila je pa tudi drugače obče spoštovana in ugledna žena, ki je znala ceniti narod in vero svojih slovanskih pradedov do konca dni svojega trudapolnega življenja. O-hranimo jo v trajnem spominu! Bila je tudi vztrajna in dobra članica pevskega in izobraževalnega društva „Edinost“, ki mu je rade-volje dajala na razpolago svoje prostore in šla ob težkih časih društvu v vsakem oziru na roko. Naj bi jo posnemali njeni potomci! Društvo ji je zapelo na domu in na pokopališču krasne žalostinke. (i. predsednik pa se je v ganljivih besedah zahvalil ob odprtem grobu njej za izkazane dobrote in naklonjenost društvu ter položil venec v zahvalo na njen grob. Draga mati, naj ti bo lahka zemlja domača, zaostalim pa izrekamo naše sožalje!
Gorenče. Pretekli mesec smo pokopali Trunkovega očeta, 11. t. m. pa smo položili k večnemu počitku Sletnega šolarja Kozlovega Toneja. Medtem ko so Trunkov oče bolehali več tednov, je bil Tonej v enem tednu zdrav in mrtev. V pondeljek še v šoli, v petek že na mrtvaškem odru in v nedeljo v grobu. Šolarji so spremljali mrtvega tovariša na zadnji poti, ob grobu sta mu govorila ganljive besede v slovo g. šolski vodja in g. župnik, in pevci so mu zapeli nagrobnico. Počivajta v miru!
1 DRUŠTVENI VESTNIK ~1
Nekaj misli.
»Sveta vera je luč, materin jezik je ključ, po katerem se pride do boljšega napredka/1 Te Somškove besede veljajo seveda v prvi vrsti šoli. A ker nam vlada ne da šol na podlagi maternega jezika, si moramo pač sami pomagati, kakor najbolje moremo; iskati moramo kak nadomestek. Tak nadomestek pa so
narodne šole, a vendar uprizorjajo mladeniška društva po možnosti igre. Tudi z našim gospodarskim stanjem se ne izgovarjajmo. Človek mora imeti svojo duševno hrano. Če je ne najde v društvu, je bo pač kje drugje iskal. Maslim, da je neovržena resnica, da se v tistih krajih, kjer ni društvenega delovanja, najmanj vsaj več pijančuje. Če se bomo zavedali teh važnih nalog, ki jih imajo društva, bomo pač premagali prvotne težkoče, katerih bi sicer ne mogli. Kdor pa nas pri tem delovanju ogroža ali zasmehuje, je ali neumnež ali hudobnež ali pa oboje, pa naj si bo kdor hoče in če še tako lepo govori. Vsak izgovor je hinavski in smešen. Po njihovih sadovih jih boste spoznali.
Šmihel nad Pliberkom. Izobraževalno društvo naznanja, da se dne 25. sušca t. 1. ob 3. uri popoldne v Šercerjevi dvorani vrši občni zbor. Spored; 1. Govor. 2. Poročila. 3. Volitev novega odbora in nato event. še skiontično predavanje.
Globasnica. Dne 6. svečana se je vršil občni zbor izobraževalnega društva, na katerem se je najprvo deklamirala lepa Gregorčičeva pesnitev „0 pepelnični noči11. Kot govornik je nastopil čg. Josip Wutte, kaplan v Dobrli vasi, ki je podal v velikem številu navzočim članom obilo zlatih in prekoristnih naukov. Nato so sledila poročila odbornikov, ki so pokazala, da društvo v preteklem poslovnem letu ni spalo. Društvo je priredilo Materinski in Mladinski dan, Slomškovo slavnost ter Miklavžev večer. Igre so se uprizorile sledeče: Cigani, Za pravdo in srce, ki se le ponovila, Roka božja, Skapinove zvijače, Mlinar in njegova hči, Prvi april ter Razvalina življenja. Ob priliki Prosvetnega dne je naše društvo uprizorilo igro Miklova Zala. Govorniki so nastopili: Na Materinski dan čg. Zulehner, na Mladinski dan čg. Ivan Starc, na Slomškovi slavnosti čg. Pšeničnik. Sestankov se je vršilo 3, na kate-
rih so nastopili sledeči gg. govorniki: čgg. Pšeničnik, Kindhnann, učitelj Kaper ter Lovro Potočnik. Sej je imel odbor devet. Knjižničar je izposodil 600 knjig, od katerih pa je mnogo takih, da jih je več članov prej prečitalo, preden so se vrnile. To bi bilo v glavnem poročilo o društvenem delovanju društva. Omeni naj se, da je občni zbor potrdil oz. izvolil stari odbor.
GOSPODARSKI VESTNIK
Zatiranje prašnate sneti (Flugbrand). 2c pred leti je pisal naš list o zatiranju sneti na žitu. Ker se kljub temu naši gospodarji niso o-prijeli zatiranja sneti, ki jim leto za letom uničuje žetev, ko bi se te škode lahko ubranili za mal denar s pomočjo namakanja (luženja) žita. Ko se oves razklasi, opazimo mesto pravega klasa klas, ki ima zrnca črnega prahu. Pravimo, da je oves čerivčast. Ta črni prah ni nič drugega kakor trosi orašne sneti. Nastane na ta način, da se ob času cvetenja ovsa ta prah razpraši in zaraste v zrno ovsa. Na takem o-kuženem zrnu ne opazimo nobene izpre-membe. Če na je vsejano tako žito, čerivec z ovsom vred vzkali, ali ne vselej popolnoma istodobno. Če vzkali plesen istodobno z ovso-vim zrnom, okuži ovsovo kal, torej listek, ki požene kvišku in raste v deblu ovsa naprej in mesto normalnega klasa vidimo črn klas. Ako sejemo oves zgodaj, je okuženje manj nevarno, ker se nam oves scimi že pri štirih Celzijevih stopinjah toplote, dočim rabijo trosi plesni 9 stopnij C, in pri zgodnji setvi in primernem vremenu prej pride iz zemlje kakor čerivec. Ako pa je ovsov poganjek pogledal že iz zemlje, je okuženje že nemogoče. Zagotovo pa o-branimo oves pred prašnato snetjo samo s pomočjo formalina. Formalin dobimo v vsaki lekarni in drožeriji. % litra vzamemo na 100 1 vode. 20 1 te tekočine nam pa zadostuje za 100 kg ovsa. S četrt litrom torej lahko namočimo 500 kg ovsa. Napravimo pa to na ta način, da nasujemo oves v mali kopi na pod in ga poškropimo z omenjeno tekočino ter ga mešamo, in sicer ponavljamo to tako dolgo, dokler ni ves oves moker. V pol uri je gotovo že vsako zrno mokro in tedaj pokrijemo žito s plahtami in vrečami in ga pustimo eno uro zakritega. Med tem se tvori plin, takozvani formaldehid. Ta pride seveda kakor vsak plin lažje pod lusko ovsa in uniči trose plesni. Čez eno uro ne smemo pustiti ovsa na kupu, ker bi plin formaldehid lahko uničil tudi kaljivost ovsa. Namaka se naj ob lepem suhem vremenu, ker se drugače predolgo ne posuši, kar na je potrebno, ker bi lahko formaldehid potem uničil tudi kaljivost ovsa in ne samo trosi plesni. Ko smo imeli razkužen oves eno uro pokrit na kupu, ga razprostremo, da se posuši, in ga potem takoj sejemo. Ne smemo tedaj namočen oves pustiti dalj časa. ker bi s tem trpela tudi kaljivost ovsa in bi ga za setev ne moglive č rabiti. Lahko pa razkušen oves, ki nam mogoče preostane, pokrmimo živalim. Priporočalo bi se, da bi kmetje poskusili namakanje ovsa, da jih opizkus prepriča, da se ta mali trud res izplača. Paziti pa se mora seveda, da se to delo izvrši po teh navodilih, da ne uničimo klaji-vosti ovsa.
Tržne cene. Celovec. Zito: pšenica 40, rž 38, ječmen 36, oves 34, ajda 36, koruza 34, grah 120, proso 140, fižol 60, krompir 14 g za kg. Krma sladko seno 14, kislo 9, slama 8 S za metercent. Zelje 80, repa 15 g, goveja mast 6,80, čajno maslo 6, prekajena slanina 4,40, sirova slanina 3, svinjska mast 3,40, sladka smetana liter 4, kisla smetana 2,40, mleko 0,44 do
0.	46, skuta 1,40 S za kg. .lajce 14 g, kokoši
3.50	S, trda drva, 30 cm dolga, 6,50, mehka
5.50	S za meter. Živina: voli 1,10—1,30, plemenske krave 1,20—1,50, pitane krave 0,80 do
1,	telice 1—1,20, pitani prašiči 2,30—2,60, plemenski prašiči 2,70—3 Š za kg žive teže.
M RAZNE VESTI ~M
Drobne vesti. Avstrija: Nar. banka je kupila za 850.000 liber šterlingov južnoafriškega zlata. — Finančni minister pravi, da dobimo že letos srebrne novce po 2 S. — Nà Dunaj se pripelje dnevno 664.18(1 1 mleka: iz Spodnje Avstrije 543.460 1, iz ostalih avstrijskih dežel
92.230, iz inozemstva 28.390 1. — Avstrijske, češkoslovaške, nemške, italijanske, švicarske in madžarske tovarne klobukov so se karteli-rale. — Jugoslavija: V Šibeniku je bil obsojen razbojnik Medič na smrt na vešalih, njegova pomočnika pa na 20 in 10 let ječe. Vsi trije so se zagovarjali radi 70 zločinov. — Jugoslovanski kinematografi so stopili v stavko v znak protesta proti davčni obremenitvi. — Radič je bil zopet iz treh sej izključen. — V Jagodini je pogorel del pivovarne Kosovljanin, ki spada med največja podjetja te vrste v Srbiji. Škoda se ceni na 10 milijonov dinarjev
Strahovita nesreča v Braziliji. Vsled dolgotrajnega deževja so se odtrgali na gori Montserrat, okrog katerega se razprostira mesto Santos, velikanski plazovi, ki so porušili mnogo hiš. Na drugi strani hriba, pod katerim leži predmestje Land Ferre, se je odtrgala velika skala ter navalila na bolnico Santa Rossa in porušila paviljon. Bolnišnica je bila takoj izpraznjena. Komaj pol ure pozneje se je med silnim bobnenjem odtrgal vrh hriba ogromen plaz, ki je obsegal 4 milijone kubičnih metrov in drvel v dolino ter popolnoma zasul bolnico in vso okolico. Plaz je zasul 16 hiš in je napravil sredi mesta širok gaz, tako da se sploh ne da več ugotoviti, kje so prej stale hiše. Pri reševalni akciji sodeluje 2000 ljudi. Vse nasipe sploh ne bo mogoče več odstraniti. Izkopana trupla so tako zmečkana, da so le v par slučajih mogli ugotoviti osebo. Število človeških žrtev ni znano, računa pa se, da je zasutih najmanj 300 ljudi. — Dne 13. marca pa se je zgodila v Kaliforniji še večja nesreča. Vsled potresnih sunkov, ali kakor se sedaj piše, so napravili to farmarji iz maščevalnosti,-se je porušil ogromen nasip pri naselbini San Fran-cisquito na reki Santa Clara, oddaljen kakih 40 milj od mesta Los Angelesa. Nasip je bil zgrajen leta 1926 in je bil 65 m visok in 8 km dolg. Voda je pritisnila na nasip in ga porušila. Do 10 m visoki valovi so pljusnili čez nasip in poplavili vso dolino San Fernando, široko 3 km. Voda je stala 20 m visoko. Valovi so drveli po dolini s tako naglico, da so odnesli hiše, velike množine pohištva, živine in ljudi. Ljudje so začutili, da se hiše podirajo in da izginjajo tla pod njimi. Nasip je spadal k vodovodnim napravam, ki so dovajale pitno vodo na razdaljo 300 km čez puščavo do Los Angelesa. Južno od nasipa je bilo odplavljenih 7 naselbin in farm. Po zadnjih poročilih je katastrofa zahtevala preko 1000 človeških žrtev. Poplavljena površina znaša 1000 kvadratnih kilometrov. Nesreča se je zgodila po polnoči, ko je vse spalo. Vse je na delu, da pomaga nesrečnim krajem.	________________
Listnica uredništva.
R. O. Na Vaše vprašanje, ali je govorica, da je rpejšnji načelnik kmečke bolniške blagajne, znani pristaš Landbunda, P., za se porabil 50 milijonov blagajniškega denarja, resnična ali ne, Vam ne moremo dati točnega odgovora. Vprašajte kakega zastopnika Landbunda!
M. Elizabeta, O. S. Urs., Srčni Rubini svete male Terezije Deteta Jezusa. Mi Slovenci še vse premalo poznamo „malo“ Terezijo. In vendar je ravno njena osrečujoča življenjska filozofija, njena »mala pot“ ravno nam, ki nas je vsedobri Bog utsvaril kot majhen naro-dič, tako potrebna! Boli kakor drugi moramo študirati njenega duha, njene veličine, temelju-joči v ljubezni polnem, ponižnem otroštvu pred velikim, ljubečim Očetom. S tega stališča ne moremo dovoli srčno pozdraviti novo krpi-žico znane pesnice in pisateljice, ki nam kaže v 31 »srčnih rubinih'* zaklade Terezijine duhovne modrosti ter nam navdušeno tolmači »odmeve njenih pesmi**. Tem odmevom so dodani izreki male Terezije, devetdnevnica, litanije ter 2 pesmi v čast slavljenke nebeške. Knjižico, obsegajočo 222 str., ki je izšla v založbi uršulinskega samostana v Ljubljani, vsem častivcem ljubke svetnice, posebno pa vsem prečastitim gospodom zares toplo priporočamo.
Za volilni sklad so darovali: Betty Chenier, Millwaukee, 26 dinarjev. Železna Kapla: Franc Mubi 10, neimenovan 2, Ana Privnik 1,
Janez Roznam 3, Franc Prušnik 1, Alojz Prašnik 1, Anton Gril 10, Andrej Zufer 3, Andrej Rapold 2, Alojz Haderbap 1, Miha Haderlap 1, J. Piskernik 1, Jakob Piskernik 1 S; Karol Do-bernik, Grabštanj, 1 : Franc Šenk, Št. Jakob v R., 4; Marija Wiegele, Marija na Žili, 1; Josip Vintar, Šmihel pri Pliberku, 10; Valentin Merlič, Incelila vas, 5; Gozdni mož v Št. Jakobu 1: Klemen Čebul, Žihpolje, 2; neimenovan Šentjakobčan 6; neimenovan Celovčan 20: neimenovan Celovčan 1; neimenovan v Št. Jakobu 1; Josip Štraus, Loga vas, 2; Josip Miškulnik, Jerberk, 2; Terezija Trampič, Ce-lòvec, 0,50; Josip Winkler, Borovlje, 2; Ana Borovnik, Dješčice, 1 ; Jaka Hedenik, Žihpolje, 1 S. Vsem darovalcem se prav lepo zahvaljujemo, posebno še za dar, ki je prišel iz Amerike.
ZAHVALA.	M
Vsem, ki so nam povodom težke izgube naše predobre in nepozabne matere
Marije Aleš, p. d. Blatnice
izrazili svoje sočutje, se najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom Kristo Koširju in Alojziju Nadragu ter pevskemu zboru ? a ganljive žalostinke na domu in obv grobu. Zahvaljujemo set di za vence društvu »Edinost", Črnce vi družini in blagorodnim go p. iz Celovca in vsem drugim, ki so darovali vence. Tudi vsemu mnogobrojnemu občinstvu od blizu in daleč za častno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Škofiče, dne 14. marca 1928
Žalujoči ostali.
RAZGLAS.
Na podlagi poslave o zlali bila xi smo 1. maj-nikom 1928 primorani črtati kol člane vse tiste, ki do tega časa ne doplačajo delež na 5 S.
Hranilnica in posojilnica v Štebnu pri Beljaku, reg. z. z n. z
Vabilo
na
XXV. redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. lurju na Žili, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši
dne 1. aprila 1928 ob 11. uri dopoldne v pisarniških prostorih v Št. Jurju na Žili
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in računskega pregledovalca.
2.	Čilanje revizijskega poročila.
3.	Odobritev računskega zaključka za lelo 1927.
4.	Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestni a.
5.	Slučajnosti.
Vljudno vabi NAČELSTVO.
Dobro izurjenega kolarskega pomočnika
takoj vzame v službo	35
Aleš Toplič v Dobri! vasi.
Proda se kajža »
zelo prikladna za kolarja ali sodarja, pa tudi za vsake drugega obrtnika, s posebej stoječim gospodarskim poslopjem. z vrtom in njivo ob prometni cesti z avtomobilskim prometom. Obenem so naprodaj še njive in travniki, ki bi zadostovali za rejo 2—3 krav in nekaj svinj.
Naslov se izve v upravni lista.
• a	,	• »	večjo množino ajdovega to-
1|9 nCAflSI imam čenegamedu in manjSomno-11 Čl Ul UUQI 11110111 ži o gozdnega medu Cena
■	4s 60K, po pošti 5S en kilo-
gram. Anton Jerlib pri Brlčkn v Lobnlkn, p. Elsenkappel. 37
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu.
reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. MachAt
— Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Ž inkovski Josip, typogiaf, Dunaj, At in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovs?), Dtanaj, V., Margaretenplatz 7.
X., Httcn-