ŠOLA NA DALJAVO Pomembnost čuječnosti z vidika vodenja in strokovnega dela v vrtcu ob epidemiji covid-19 Alenka Herceg, dipl. vzg., pomočnica ravnatelja za vrtce, Vrtec Pesnica, OŠ Pernica Epidemija covid-19 je zaznamovala življenja vseh deležnikov, vključenih v vzgojno- izobraževalne zavode. Ob dolgotrajnem stresu, povezanim z epidemiološko sliko, je psihološko odpornost dobro razvijati in vaditi s čuječnostjo; z usmerjanjem pozornosti na sedanji tre- nutek. Vodstveni kader lahko oblike čuječnosti skupaj z odprto komunikacijo integrira v svoje delo z otroki, njihovimi starši in strokovnimi delavci ter tako poskrbi za varno in podporno okolje, ki krepi samoregulacijske resurse posameznikov in dviga raven medosebnih odnosov. Stres je škodljiv, kadar je dolgotrajen in organizmu Pomembno pa se je zavedati, da občutek stresa ne dopusti sprostitvenega odziva. Epidemija co- ni posledica same situacije, temveč našega doje- vid-19 je v zadnjem letu spremenila življenja otrok in manja in interpretacije situacije. Čustva in občutki odraslih in zaradi svoje dolgotrajnosti in vseh ome- so torej rezultat naših misli. Zato imamo upanje jitev, ki jih prinaša, vsekakor predstavlja objektivno in možnost, da se situaciji prilagodimo na način, visok stresor za vse deležnike, vključene v vzgojno- s katerim znižamo neugodna občutja. Za nemo- -izobraževalne zavode. V času izrednih razmer se v ten vzgojno-izobraževalni proces in za dobro kli- vrtcu srečujemo z doslej ne toliko izrazitimi stiskami mo med zaposlenimi v vrtcu mora poskrbeti tako otrok, staršev in strokovnih delavcev. Stiske se odra- vodstvo kot tudi vsak posameznik v kolektivu. žajo tako na osebni kot na medosebni ravni, dotikajo Ohranjanje strokovnosti in lažje spoprijemanje s pa se sfere komunikacije, emocij in veščin samore- stresom na podlagi razvijanja veščin samoregu- gulacije lastnih občutkov in vedenja. lacije lahko dosegamo tudi s pomočjo koncepta čuječnosti. Čuječnost krepi psihološko odpornost Kabat-Zinn (2005) opredeljuje čuječnost kot zave- danje, ki vznika iz namenskega, neobsojajočega usmerjanja pozornosti na sedanji trenutek, ki veli- kokrat služi samorazumevanju in modrosti. Bizjak (2021) jo opisuje kot stanje aktivne, odprte osredo- točenosti na sedanji trenutek; ko si čuječ, skrbno opazuješ dogajanje v svojem telesu in okolici, svoje misli in čustva, ne da bi jih presojal kot dobre ali slabe. S čuječnostjo krepimo psihološko odpornost oz. rezilientnost, tj. življenjsko odpornost v stresnih in kriznih situacijah, ki nas spodbuja k normalizaci- ji stanja (Kiswarday 2013 v Rupar 2021). Čuječe lahko delujemo na dveh ravneh. Eno je for- malna vadba čuječnosti, npr. vsakdanje izvajanje meditacije ali joge, pri kateri smo usmerjeni na di- hanje. Drugo je čuječnost v vsakdanjem življenju, npr. usmerjanje pozornosti na izvajanje rutinske dejavnosti, kot sta prhanje ali uživanje hrane (Willi- ams in Penman 2015). Pomembno pa se je zavedati, da se lahko čuječe- ga delovanja naučimo in ga razvijamo (Malešević 2021). Čuječnost je vadba, negovanje čuječnosti pa je proces, ki se sproti razvija in poglablja. Lotiti se 22 Didakta ga je potrebno z disciplino, vendar ob tem ohraniti z verbalnim kot z neverbalnim vedenjem izražajo lahkotnost in prijaznost do sebe (Kabat Zinn 2010 višjo zaskrbljenost za zdravje in manj sproščenosti v v Williams in Penman 2015). medosebnih odnosih. Na primer manj so sproščeni, ko jih drug otrok objame, ali pa se hitro razburijo, če Formalna in neformalna vadba čuječnosti se druga oseba dotakne njihovega kruha. Podobno Medtem ko se lahko odločimo za formalno vadbo smo ugotovili v enotah vrtca Pesnica in Pernica. Pri čuječnosti doma, lahko neformalno raven čuječno- nekaterih otrocih zaznavamo velike stiske, ki jih naj- sti zavestno uporabljamo tudi v svojem delovnem večkrat izražajo z jokom, tesnim oklepanjem vzgoji- vsakdanu. S kontinuiranim pristopom lahko razvija- teljic, izolacijo, molčečnostjo in/ali srdito jezo. Pri tem mo čuječnost do take mere, da nam bo pomagala je pomembno poudariti, da je otroku, ki izkazuje ka- vzdrževati delovne obremenitve in empatično razu- kršnokoli stisko, potrebno podariti več čuječe pozor- mevanje sebe ter vseh ostalih deležnikov vzgojno-iz- nosti in potrpežljivosti. Pomembno se mu je posveti- obraževalnega procesa. S čuječim pristopom bomo ti, ga pocrkljati in z njim vzpostaviti dialog. lažje ohranjali kakovostno, kontinuirano delo v vrtcu. To na primer pomeni, da v svoje odnose s starši, so- Obenem je za lajšanje stiske posameznega otroka delavci in otroki v teh kriznih časih vnašamo čim višjo pomembno, da se na ravni oddelka poskrbi za vzdr- stopnjo empatije. Pomeni, da prilagodimo svoj način ževanje povezanosti med vsemi vanj vključenimi komuniciranja tako, da znamo prisluhniti in da v čas otroki. Ena izmed čuječih aktivnosti, ki smo jih izvaja- z otroki vpletamo čuječe dejavnosti. li že prej, po ponovnem odprtju vrtcev pa ji posvetili večji obseg časa in pozornosti, je jutranji krog. Zjutraj, Predvsem je v trenutnih razmerah potrebno, da vsak ko so otroci še zelo dovzetni na nove dražljaje dne- posameznik poskrbi za to, da bo njegova samore- va, v mirnem vzdušju povezane skupine jutranjega gulacija razvita do take mere, da bo vrtec za otroke kroga izvajamo na čuječnost usmerjene dejavnosti. »sončna hiša«, kjer bodo otroci deležni najvišje stro- Otroci na primer izvajajo bibarije (po M. Voglar), izšte- kovne in socialno čustvene podpore, obenem pa je vanke, rajalne igre, igre ugank, predvsem pa se po- potrebno poskrbeti za ohranitev pozitivnega stika svečamo igram za izražanje lastnih čustev (primer: vseh ostalih deležnikov. igra semafor, ob kateri otroci s pomočjo emotikonov različnih barv opišejo svoje počutje), elementom V nadaljevanju so predstavljeni najpomembnejši joge za otroke in predstavljanju žepnih pravljic z iz- koraki, ki jih je vodstveni kader vrtca Pesnica in Per- branimi vsebinami. nica vpeljal ali okrepil ob spoprijemanju s kriznimi posledicami epidemije pri treh glavnih deležnikih: To je čas, ko so otroci prisotni v »tukaj in zdaj«, ko se otrocih, starših in pri strokovnem kadru. Opisani pri- sprostijo in imajo možnost za izražanje svojih mnenj, stopi vključevanja čuječnosti in usmeritve pri boljši razmišljanj in skrbi, obenem pa tudi čas za ideje, samoregulaciji so zajemali obe enoti našega vrtca ustvarjanje in raziskovanje. V jutranjem krogu se ob pri OŠ Pesnica, enoto vrtca v Pesnici in enoto vrtca tem krepi predvsem občutek enakosti in pripadno- v Pernici, v obe enoti vključujemo skupaj 149 otrok. sti, povezanost z drugimi otroki in vzgojiteljicami. Jutranji krog kot čuječ začetek dneva otrok Ob izvajanju jutranjega kroga sledimo ciljem Kuri- K. Hauptman (2020) je na podlagi metode opa- kuluma za vrtce (1999), ki zajemajo vsa področja de- zovanja ugotovila, da epidemija covid-19 vpliva na javnosti predšolske vzgoje v vrtcih. Vzgojiteljice vseh doživljanje in vedenje vrtčevskih otrok; otroci tako enot že od prvega dne ponovnega prihoda v vrtec 23 Didakta ŠOLA NA DALJAVO po sprostitvi ukrepov opažajo, da so se otroci po- Ob vrnitvi v vrtec se posvečamo predvsem večje- novnega prihoda v vrtec izredno razveselili. Uživajo mu opazovanju vedenja staršev in starše, pri katerih v medsebojnem druženju, delu in igri ter velikokrat zaznavamo stisko, povabimo na pogovor, s čimer povprašajo, ali bomo jutranji krog naslednji dan po- sledimo cilju izboljšanja informiranja in sodelovanja novno izvajali. s starši iz Kurikuluma za vrtce. Pri pogovoru upora- bljamo tehniko aktivnega poslušanja, ki ga kombi- Poudarjanje skrbi zase pri starših niramo s svetovanjem o tem, kako ravnati, da se pri Ob vrnitvi otrok v vrtec izražajo zadovoljstvo tudi njih občutena stiska čim manj prenaša na otroka. starši. Vseeno pa se je na podlagi stresa in stisk ob Malešević (2021) piše, da starši poleg napotkov o epidemiji veliko staršev znašlo v valu lastnih neu- tem, kako naj ravnajo z otrokom, potrebujejo tudi godnih emocij. Potrebno se je zavedati, da sta v podporo, izraženo razumevanje za težave in prizna- takšnih trenutkih obveščenost in odprta komu- nje za to, kar so storili za otroka. nikacija tisto, s čimer lahko staršem zagotovimo občutek varnosti v okviru vzgojno-izobraževalne Starše opozarjamo na to, da poskrbijo zase. Lju- ustanove, kateri so zaupali svojega otroka. V vrtcu dje smo velikokrat empatični do drugih, pri tem Pesnica smo zato v času popolnega zaprtja vrtcev pa pozabimo na empatijo in prijaznost do sebe. vse leto delali na vidiku pristne, odprte, jasne in Starše opominjamo na čuječe sprejemanje lastnih dosledne komunikacije. S tem smo zagotovili kon- občutij in jih spodbujamo, da si vzamejo vsaj ne- sistentnost komunikacije, ki je ostajala nemotena kaj časa zase, časa za sprostitev. Naj se na primer ne glede na epidemiološko sliko. enkrat tedensko posvetijo svojemu hobiju. Na tak način – kot zadovoljni starši – bodo lažje pomagali Vodstveni kader in vzgojiteljice vseh enot smo v e- svojim otrokom. -asistentu vsakodnevno komunicirali s starši otrok, jim pošiljali vsebine (zgodbe, izštevanke, grafomoto- Zaposleni poleg strokovnih razmišljanj izražajo rične vaje, miselne izzive z vseh kurikularnih področij, tudi svoja doživljanja ideje za ustvarjanje itd.), ki so bile velikokrat čuječe Ker je za dobro delovanje vrtca najpomembnej- naravnane. Odzivi staršev na komunikacijo in posla- ši strokoven in zadovoljen kader, vodstvo ne sme ne vaje so bili v prvem valu epidemije zelo dobri. Na pozabiti nanj. Strokovni delavci in delavke vrtca dnevni ravni smo prejemali fotografije otrok, njihove Pesnica in Pernica se vključujejo v spletna izobra- izdelke in lepe misli. ževanja na izbrano tematiko. Skrbimo tudi za iz- vedbo vseh projektov, s prilagojenim delom zgolj Pokazalo pa se je, da v drugem valu epidemije, v na ravni oddelkov. Celotni strokovni kader vrtca pa času delovanja vrtcev za nujno varstvo, o tem nismo se kontinuirano sestaja v obliki pedagoških konfe- več mogli govoriti. Spletna komunikacija ni več za- renc, strokovnih aktivov, preko aplikacije Zoom ali doščala. Starši so se znašli v zelo velikih stiskah. Na v manjših skupinah na delovnih sestankih. Tukaj obvestila v e-asistentu so se odzivali veliko manj, po- si izmenjujemo strokovna razmišljanja, govorimo o vratnih informacij skorajda nismo prejemali. Epide- tekočem delu in problematikah, prav tako pa da- mija je torej terjala svoj davek, zato so bili starši, ena- jemo na naših srečanjih poudarek lastnemu doži- ko kot otroci, še toliko bolj veseli vrnitve otrok v vrtec. vljanju trenutnih razmer. 24 Didakta Odprtost vodilnega kadra za težave in pripombe ravni pa k izboljšanim medosebnim odnosom, ki v vzgojiteljev in vzgojiteljic, omogočanje refleksije in času krize še bolj kot prej delujejo kot podporna in pogovora o občutjih je izredno pomembno. Kot pou- varna baza. darja Malešević (2021), lahko strokovni delavci poma- gajo drugim odraslim in otrokom tako, da so v prvi Ocenjujemo, da smo glede na spremembe v okvi- vrsti pozorni na svoja čustva, misli in občutke. Šele ru prostorskega in časovnega delovanja vrtca in nato lahko nudijo podporo drugim. glede na drugačne zmožnosti realizacije ciljev pri vseh deležnikih poskušali karseda optimalno čuje- Povezovanje strokovnjakov v obliki poklicne sku- če pristopati skozi komunikacijo in skozi dejavnosti. pnosti, intervizijske, supervizijske ali druge strokov- Razvojno-procesni vidik kaže na to, da lahko čuječi ne skupine ponuja varno bazo, kjer se vzpostavijo vidiki bivanja postanejo del pomembne prakse tudi priložnosti za predelave (Sobočan 2020 v Malešević v prihodnje. Nudijo še ogromno možnosti integrira- 2021). Delovne skupine, na katerih je prostor za refle- nja v sam vzgojno-izobraževalni proces, raziskovanja ksijo in izražanje občutkov, so napovedovalec dobre in ocenjevanja, v katerih vzgojno-izobraževalnih vidi- klime na delovnem mestu, z njimi pa se dosega tudi kih so čuječe dejavnosti najbolj potrebne. Koncept cilj Kurikuluma za vrtce (1999): povečanje vloge eval- lahko raziskujemo tako v našem kot v drugih vrtcih vacije (kritičnega vrednotenja), ki je pri načrtovanju ter odpiramo prostor za diskusijo in smernice (boljše življenja in dela v vrtcu izrednega pomena, in cilj, ki je družbe) prihodnosti. naravnan na večjo avtonomnost in strokovno odgo- vornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev. Naj zaključim z verzom R. Keya (v Williams in Penman 2015): Vpletanje čuječnosti v povezovanje in komuni- Ne bojte se. kacijo Glejte, čutite, naj vas življenje vodi za roko. Ponosni smo lahko, da kljub izzivom časa ohranjamo Bodite odprti za življenje. kvalitetno komunikacijo z vsemi deležniki vzgojno- -izobraževalnega zavoda. Osredotočamo se na opol- nomočenje sebe in na sprejemanje dejstva, da se pri Literatura: Bizjak, C. (2021): Čuječnost in uravnavanje čustev. Neobjavljeno vseh deležnikih vzgojno-izobraževalnega zavoda in v interno gradivo v sklopu seminarja Svetovalno delo in aktualne sklopu vseh interakcij med njimi izražajo stiske kot potrebe otrok in odraslih v vrtcu. Hauptman, K. (2020): Ko zaskrbi tudi najmlajše. V T. Mervic, M. posledica epidemiološke slike. Mlinar, M. Režek in P. Zgonec (ur.), Zbornik povzetkov prispevkov na strokovnem posvetu Korona in vrtec (str. 28–30). Ljubljana, Pedagoški inštitut. https://www.korakzakorakom.si/storage/app/ Ker gre za globalni problem, smo se osredotočili files/Zbornik-strokovni%20posvet%20Korona%20in%20vrtec-no- predvsem na čuječe vidike dejavnosti z otroki in na vember%202020-koncna-CIP.pdf Kabat-Zinn, J. (2005):  Coming to our senses: Healing ourselves vodenja diskurza s starši in strokovnimi delavci, v ka- and the world through mindfulness. Hachette, UK. terega smo vključevali čuječe vidike komunikacije, Kurikulum za vrtce (1999): Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/ kot so empatično razumevanje, pristnost in priso- MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kuriku- tnost v trenutku z aktivnim poslušanjem. lum-za-vrtce.pdf Malešević, T. (2021): Strokovno povezovanje in skrb za odnose v času krize. Neobjavljeno interno gradivo v sklopu seminarja Sve- Vnašanje čuječnosti lahko na individualni ravni vsa- tovalno delo in aktualne potrebe otrok in odraslih v vrtcu. Rupar B. (2021): Psihološka odpornost in njen pomen za varno kega posameznika prispeva k izboljšanim samore- odraščanje. Neobjavljeno interno gradivo v sklopu seminarja gulacijskim resursom in s tem k lažjemu spoprije- Svetovalno delo in aktualne potrebe otrok in odraslih v vrtcu. Williams, M. in Penman, D. (2015): Čuječnost: Kako najti mir v po- manju z neugodnimi čustvi in stiskami, na kolektivni norelem svetu. Tržič: Učila International. 25 Didakta