St &• V Gorici, r torek dne 27. ,ayguka 1912. Tečaj XLIL Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ;/• * . . io« 1% »»—>-..-o •. -<3k.j>%. Za Nemči}6"K-JWWH>: ^ Ameriko in inozemstvo K 20. Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in firadiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red ie-* leznic, parniko? in poštnih zvez". Na naročilu brez doposlano naročnine se ne oziramo. z&ml »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič,- Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi fn poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, -a Za obliko in vsebino oglasov Odklanjamo vsako odgovornost./ Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, - Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tista in zal. o rirnubi wt\\Mi IV. Najbolj utegne še »vleči« ugovor, da leži na Dunaju toliko in toliko nerešenih peticij itd. za slovensko vseučilišče v Ljubljani in da je oficiellno stališče govorilo o Trstu le v podrejeni vrsti, »če dobe Italijani fakulteto v Trst«, ter* dir nain vlada, Nemci in Italijani zamorejo o-čitati, da sami ne vemo, 'kaj 'hočemo. Ta ugovor je pa od vseh še najbolj jalov. V resnici namreč doslej nismo vedeli, kaj hočemo. V navdušenju smo zahtevali in petieionirali za vseučilišče v Ljubljani, ne da bi vedeli, kakega pomena je vseučilišče za nas. Niti Čenničeva, niti klerikalna .brošura, niti »Vseuičiliščni. zbornik«, niti mnogoštevilne .peticije, govori in debate niso povedale, kaj zahtevamo z vseučiliščem. Največ se je »delalo« z geslom1, da naši dijaki v nemških mestih niso varni, nadalje, da rabimo svoje uradništvo. Nikdo pa ni .povedali, dolgo časa, da rabimo produktivnih stanov in da morajo tudi' naši pravniki izpoznati promet in organizacijo. Prvi članki, ki so to povdarjali, — Turna, Slane —• so bili bezanje v sršenovo' gnelzdo. Kakšen krik pa so -zagnali Ljubljančani in Štajerci1 pred leti! Oni iniso vedeli, kaj hočejo! Tudi oni, ki še danes vstraja pri tem, ne ve, kaji hoče! Kaj ne,vidite, da bi nam vlada, če nam da, raje dala vseučilišče v Ljubljani, — ne zato, ker vidi, da je tam umestneje, marveč zato, ker vidi, da ni umestneje in da nam.ne bo. toliko koristilo;, t j. vladi sami ne -bo ljubljansko vseučilišče tako napotu, kakor bi jej bilo tržaško. In ne le zato, da bo vlada videla, 'kaj hočemo, marveč tudi zato, da bo.videla, da hočemo si mora -to naziranje utreti pot iz lepa ali iz grda: Mora se pričeti gibanje, kakor Pred leti, vse stranke, vse občine, vsi listi,, vsa društva se morajo pridružiti tej zahtevi. Kdor tega ne bo storil, tega imenujem škodljivca naše najvažnejše zahteve, narodnega škodiljivca. Mi doslej res nismo vedeli, kaj hočemo. Saiji.se v .zasebnih pogovorih mar sikate ri državni poslanec izreče proti Ljubljani in za Trst. To edino pravo in zdravo na-zirartje mora postati naša zahteva: Vladi in drugim našim nasprotnikom bo potem kmalu prešla volja očitavati nam, da ne vemo, kaj hočemo. ¦V. I • . Odklanjajoče stališče Dalmatineev proti Ljubljani' je cisto razumljivo^. Ne le, da bi Ljubljana bila preveč oddaljena od Dalmacije. — vseučilišče bi v Ljubljani tudi ne imelo jugoslovanskega pomena. To pa je ona važna točka, ki jo je naša javnost doslej tako prezirala. Ali pri nas je že tako, da postane zahteva aktuailna .še le, kadar se je preživela in da najde trenutek teinr manjše ljudi, čim večji je. Aneksija, jugoslovansko vprašanje, ponovni zagrebški- procesi, nagodba z Ogrsko, datmaltmska samouprava, dejegacij-ske pridige Sehwarzonberga in Baern-reitherja, — to vse je za nas »surdo ty-ranno fabula dieta«. Naša javnost nima u-šes, da sliši, in oči, da vidi; marveč oči, da si jih tišči in ušesa, da sliši travo Tasti. Drugače si njene glubosti in giluposti ne morem razlagati. Trst je ono središče, ki bi družilo na islovaniski .fakulteti jugoslovansko dijaštvo. Če pa imamo slovensko fakulteto v Ljubijam, lta!li§a>ni pa v Trstu, bodo vsi Istrijani, Kraševci, Dalmatinci, Bošnjaki, pa tudi vsi Goričani in morda •tudi vsi' Korošci' raje posečali itail. fakulteto v Trstu nego slovensko v Ljubljani', čisto prav imajo. Če se nam pripeti .nesreča, da nam1 postavijo almo mater izven Trsta, bodo tudi moji sinovi slušatelji tržaške, laške pravne fakultete vsaj pet semestrov, — za narodno vzgojo bom vkljub temu poskrbel — in več bodo izrtali, kakor da bi se bili šoilali na slovenski fakul-.tetr v Ljubljani. Dalmatinci, Istrijani, Kraševci in Goričani1 to dobro vedo: Kranjcem in Štajercem moramo pa pridigovaSti na gluha ušesa, in oni se čudijo, češ, Jkako morejo. Dalmatinci biti tako »nebrat-ski« in.Primorci taki .»egoisti«. 'Pravi ne-bra/tje in egoisti so pa v resnici ma Kranjskem in Štajerskem. Tu site nekoč zagnali 'krik »Proč od Gradca«. Ni ga bilo bolj upravičenega gesla! Nanj ste pa danes pozabili, toda mi s Primorske vam ga ponavljamo: Proč od Gradca, — v Trst! Ironija usode: Mi vam pridigujemo. Renegat Dobernig pa še opozarja alpske Nentee na nevarnost Jugoslovanov. Naj se Dobernig potolaži: Dokler bomo mi priimorani pridigati gluhim ušesom;, ni slovenske nevarnosti za alpsko nemštvo in za južno Koroško ... VI. Vlada je zvitejša ko lisica. V vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča je našla formulo, kako bi se izvila iz zagate in mas spravila vanjo. Ona ve dobro, da smo Slovenci talki Janezi, ki prisegamo na beraški pregovor, da je bolje nekaj, nego nič, pa nam hoče dati o primerni priliki »kompenzacijo«: Reciprooiteta zagrebškega vseučilišča, toda le deloma: Oalmatimoem, Istrijamom, Tržačanom, Go-ričanom. Kranjci, Štajerci in Korošci bodo iz nje izključeni. Na prvi pogled je to sicer nerodno pa ne nevarno. Vlada si pa misli drugače: Primorci in Dalmatinci bodo hodili v Zagreb, severnemu delu pa zadostuje 'Praga, Dunaj in Gradec, češ, vas je itak premalo za lastno fakulteto. Tudi ta »nekaj« je ravnotako nevare.1, kakor oni, o katerem sem višje govoril. Reciprocite-ta mora biti popolna, —- ali pa nič. S tem radikalnim stališčem bomo sicer delj zahtevali, ali če bomo odločno zahtevali, bomo tudi kaj dobili. Mi lažje čakamo deset let ma tržaško (fakulteto in pet let na popolno reojprociteto v Zagrebu, nego pet let na ljubljansko fakulteto in eno leto na delno reciprociteto. Zato ile ostanem pri zahtevi: Trieste o nuha! Trst ali nič! VII. Žalibog so naše politične razmere desolatne. S. L. S. ima Vs poslancev, ki se pa niso v vseučMiškem vprašanju nič u- I trudili; njen Mub se drži politike »proste ¦roke«, ki sem jo imenoval nekoč politiko »odprte roke«. Za absolutno nadvlado -V-'.-*-*-:-Kranjski dajejo svoj radikalzem v 'državni zbornici in uspehi so enaki O, narodha zavest pa celo pada. Toda mi nimamo časa čakati na novi »veliki trenotek«, da do-živimo političen preobrat. Res, da ne moremo predpisovati S. L. S., naj dvigne vseučiliško zahtevo na ščit in stavi v državni zbornici zahtevo: Dokler nam ne daste vseučilišča v Trstu, bomo odklanjali vsak proračun, glasovali v plenu to vseh odsekih proti vladi, obstruirali jo bodisi hrupno, bodisi tehnično ... V to bi morali sedeti v strankinem izvršilnem Odboru. Toda drugače moremo forsirati to vprašanje: Ono mora med narod. Ali s S. L. S., , ali brez nje, ali proti njej. Ž njo, — potom bo ona sama strankarsko pridobila, in če bo zastopala to izalhtevo tudi v državni zbornici, imamo nekaj upanja na uspeh,zahteve. Brez nje in proti njej, -—potem smo navezani na štiri neklerikailne poslance, kojih jeden je pa zastopnik Ljubljane in vezan na kratkovidnost onega dela iljub-ljanskih voKIcev, ki mislijo, da se za Barjem in Golovcem neha slovenska izemlja. Z eno besedo, navezani smo na tržaškega in na kraškega poslanca, na tržaško ulico, na primorske in druge občine in na publicistiko. Toda mirovali ne bomo. Naziranje »Trst ali nič« mora postati narodna zahteva, tako jasna in glasna, da zamro vsi neosnovani pomisleki in da jo bodo slišali tudi glušci. Od političnega razuma narodno-napredne stranke na Kranjskem je pa odvisno, ali bo njeno postopanje povod S. L. S., da se tudi ona angažira v vseučiliškem vprašanju. Kranjske dežel-nozbdrske volitve so pred durmi! Ali pa bo — če res izgubi S. L. S. večino, kar bomo še videli — zopet kranjsko nemško veleposestvo jeziček na tehtnici? Naj bo temu, kakor hoče; govonili še bomo o tem ob svojem času. Mi hočemo, da bo politika pri nas demokratična, poštena in smotrena. Zato pa zahtevamo in bomo zahtevali: Vseučilišče v Trst, Trst aH nič! Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Romati. (Dalje.) »Včasih mi je Fome tako žail ... kaj bode ž njim?« »To me nič ne briga ... Nemaren fante je! Zapravil bode svoj denar in se ugonobil ... in kaj še več? Ah, pustiva to! Takšni ljudje, kakoršen je on, so sedaj že redki... Kupec zdaj umeva silo omike ... On pa, tvoj mlečni brat, tode poginil ...« »Tako je, gospod!« je rekel Foma, ki je v tem: tre-"otk-u odprl vrata in stopil na prag. Bled, z nagubanimi °i>rvi in izkrivljenimi ustnicami je srepo gledal Tarasa in javorji brezglasno: »Tako je! Poginil bom in ... amen! Da bi se le že kma^u zgodilo!« S prestrašenim licem je skočila Ljubovj pokonci in stekla k Tarasu, ki je stal mirno sredi sobe in držal roke v žepih. »Foma? Oh! Sram te bodi! iPrisluškoval si ... Ah, *MTia!« je govorila vsa zmedena. »Le tiho bodi, ovčica ...« je rekel Foma. »Da, da, pri vratih poslušati ni lepo-o!« je počasi re-eI Taras, ne da bi umaknil pred iFomo svoj prezirljivi fc>gled. »Čeprav ui letpo!« je rekel Foma in mahnil z roko. "«'i sem jaz kriv, da le tako slišim resnico?« »Pojdi, Foima! Prosim t"!« je rekla 'Ljuba, privijaje &e k bratu. »Ali mi imaste morebiti kaj povedati?« je vprašal Taras mirno. »Jaz?« je vzkliknil Foma. »Kaj vam morem povedati? Ničesar ne morem! ...Saj vi sami vse znate ...« »Torej se ,nimava pogovarjati o ničemur?« je vpra-j šal Taras zopet. j »Ne!« »To me veseli ...« i Obrnil se je proč od Fome in vprašal Ljubo: »Kako misliš, ali se oče kmalu povrne?« Foma ga je pogledal in ker je čutil nekaj, kakor spoštovanje pred tem človekom, je počasi odšel iz sobe. Ni se mu ljubilo iti domov, v tisto veliko prazno hišo, kjer le vsak korak vzbujal iglasen odmev in šel je po ulicah, zavitih v turobni, sivi somrak ppzne jeseni. Mislil je na Tarasa Majakina. »Kako trd je! Kakor oče ... le mirnejši je ... Gotovo je ravno takšen lokavec! Ljubka pa bi ga bila skoro imela za svetnika ... neumnica! Kako me je okregal! Kakor da je moj sodnik ... A ona ... mi je bila dobra ...« Toda vse te imisK niso vzbujale v mjegovem srcu niv kakih čustev, niti razžaljenja proti Tarasu, niti simpatije do Ljube. Nekaj težkega* nerazumljivega mu je nosil seboj. Zrastlo je bilo v njegovih' prsih in dozdevalo se mu je, da ma je srce oteklo in ga boli, kakor od tvorov. iPoslu-šal je to neizbežno in neukrotljivo bol, opažal, da raste z vsako uro in postaja siilnejša in ker je ni vedel s čim ukrojiti, je topo čakal, kako se bode končala. Tedaj je pridridral imimo njega kumov voziček. Foma je videl v vozu malo postavo Jakova Majakina, a tudi •ta pogled ni vzbudil ničesar v njegovi duši. Zažigalec svetilk je hitel mimo Fome, prehitel «a, prisloni! svojo lestvi- co k svetilki in izilezel manjo. A ta je hipoma zdrčala' pod njegovo težo, on pa se je oprijel svetilkinega droga in. začel glasno zmerjati. Neko dekle je sunilo Fomo » svojim svežnjem v bok in dejalo: »A, oprostite .. .«• iPogiledal' jo je in ni odgovoril ničesar. -Potem se je vsula slana iz neba, — majhne, komaj vidne rosne kapljice so zastrle .plamene svetilk in okna prodiajalnic s sivkasto megJo. Ta mieigla je jemala sapo ... »Ali bi šef k Ježovu prenočevajt? Iri' pit ž njim ...« si je rekel Foma in šel k Ježovu, ne da bi imel tudi le najmanjšo željo, videti feljtonista in piti "ž njim. fPri Ježovu je sedel na divanu kosmat človek, oblečen v bluzo in sive hlače. Njegov obraz je bil temen in kakor bi bil zakajen, oči velike, nepremične in srdite in nad debelimi ustnicami so štrlele kvišku ščetinaste vojaške brke. Sedel1 je z nogami na divanu, objemal jih s svojimi velikanskimi rokami in držal podbradek na kolenih. Na mizi je stala med knjigami in papirji steklenica žganja in po sobi je dišalo.po nečem slanem. »Kaj pa ti blodiš okrog?« je vprašal Jezov Fomo, miiginil z glavo proti njemu in dejal možu, ki je sedel na divanu: •»Goridjejev!« ¦ Ta se je ozrl v prišleca in odgovoril z rezkim, škri-pajočim glasom: »(Krasnoščbkov ...« Foma je sedel v kot divana in izjavil Ježovu: »Prenočit sem prišel.« »Kaj je to posebnega? ^Pripoveduj dalje, Vasilij ...« Ta je postrani, pogledal Fomo in zaškripal: ; v! . (Dalje prih.) DOPISI. I Iz ajdovskega okraja, j Rihemberg. —»iPrim. List« prav rad • dreza; pa še vselej, .keldar podreza v naše ^ zadeve rihemberškef,. se opeče, in ko ga ' poitem .naženeano, -pa žalostno ovili in nas j gleda jezno. Talko bo tudi sediaj: Ta list . piše, da je prejšmie županstvo napravilo j več prošenj za vodnjake v Riihembergu | rn Brjah; sedaj pa, !ko so prošnje rešene, ' da to županstvo vodnjake omeče in zavira. Resnica pa je taka le: Res je za neko vas prišla vgodno rešena prošnja, potem, ko so prošnjikr že sami po dolgem čakanju napravili vofercjaik. Novi stroški in novi vodnjak jC seveda sedaj "brez pomena. In še lepše* pri vsem je pa to, da se je pri dotični seji najbolj protivil zidanju tega vodnjaka starešina in bivši župan Josip Pavlica! Ka$ »poreče slavni »Pran. list« na to temu možu!? — Dalje pa je še tudi* res, da razne prošnje za poti, vodnjake, podpore itd. ni delalo županstvo, ampak neka druga oseba, ki je sedal* v starešinstvu. Imena pa ni treba, da povemo, ker »Prim. list« v svoji krščanski ljubeznivosti te osebe ne mara. Kar se tKe novega župana, naj »Prim. list« pa le molči. Ljudstvu se zdi, kakor da se je oddabnlo sedaj. Viljudnost, pridnost in priprostost sedanjega gosp. župana, iki ne išče pri tem svoje koristi, a se tudi ne straši nobenega truda za občino, so ljudstvu in celo nasprotnicam tako znane, da ga brez izjeme vsi spoštujejo in ljubilo. V občinski pisarni in sploh pri vsej upravi je tako vzoren red, točno in hitro poslovanje, kakor morda v nijedni drugi občini. Seveda to je izasluga tudi g. tajnika, «ki je zmožen, nevmorno delaven in energičen mož. Seveda kakor g. župana taBco sovraiži tudi tajnika g. Cigoja ta (katoliški list, ki pa v Rihembergu vživa prav, prav mak) veljave — Sedal popravlja občina obč. poti iz državne podpore, ki jo je dobila v znesku 8300 K. Glavini del dbčine Rihemberg je z delom končal Brje pa, kjer je teh poti obilo več m v nafslabšem stanu, ne gre tako od rok. »Prim. list« pravi, da to podporo je izpostovalo prejšnje županstvo. Mi pa vemo, da bivši župan na ponovno vprašanje niti potrebnih podatkov ni hotel dati državnemu poslancu, Iki se je za dosego podpore obrnil nanj. Prošnje in vse so drugi napravili, toda »Prim. list« teh oseb ne imore trpeti m zato jih prezira. Bivši župan je nekdaj večo podporo (krog 17000 K) porabi le oM-Frtanfce (svofe hiše). Zapuščenim Brjam je dovolil le 500 kron. Sedaj pa se sleda na to, da se podpora razdeli tako, da se po potrebi vse obe. poti enako popravno, naj bodo te v Brjah a-K drugod. Take so resnice, če jih mara sprejeti »Prim. list«! Iz goriške okolice. Iz Podgore. — Poročali so klerikalni listi o shodu posl. Mariniča, da je govoril o raznih gospodarskih rečeh ter se nahajal med svojimi, volilci. Tisto njihovo poročilo popravljamo taiko; sbod je bil v fa-•rovžu in na shodu Vugovi pristaši, kakih 30 ljudi največ. Med tistimi je bil redek Mariničev volilec. Zakaj ni prišel imet shod k Bregantu? V farovž si ne upa vsak. Vpisovanje v Solkansko 5 razredno ljudsko šolo bode v soboto 31. t. m. od 9. do 11. m v nedeljo 1. sept. od 11: do 12. ure v šolski pisarni. Za tiste, ki te šole še niso 'obiskovali, je treba prinesti krstni list in spričevalo o cepljenju ko-zic. (z komenskega okraja. Mavhinje. — (Nesreča.) — iP.ri. nas se je pripetila v soboto velika nesreča. Lovski čuvaj Alojzij Tenčon je šel v svojo službo, bilo je proti večeru, ter hotel priti v dolino k J. Sirca, ki je kopa! krompir. Po strmini na skrt mu je spodrsnilo, puška se mu te pri padcu sprožila in ga zadela v sence. Takoj je bil mrtev. Zapušča vdovo s 4 otročiCt. Star je bil 33 let. Bil je priljubljen in priden ter poki humorja. Naj počiva v roku! Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Vrtojbe. — (Podružnica Ciril-Me-todove družb6). V nedeljo ^nb 25. avgusta se je vršil napovedani občni1 zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ob povoJjni udeležbi članov obojega spala iz Gorenje in dolenje Vrtc:rj«2. Predsednica g. Genovefa Faganc'15 je v ,':pih besedah pozdravila čborova.ee ;;i orisala v krat-Ikih besedah pomen družbe za Slovence sploh. Na :to so sledila poročila tajništva in btagaifništva, ki so bila vzeta z-zadovoljstvom na znanje. Iz teh poročil posnemamo, da je imela podružnica v mi-nolem letu enega uda-ustanovnika, in 42 člainov-letnikov. V bodoče je upati, da naznani še več rodoljubkinj in rodoljubov svoj pristop :k temu prekoristnemu društvu. V novi odbor so se izvolili sledeči: Genovefa Faganelj, predsedmiica. Rožica Černe, blagajničarka, Fran Gorkič, taj-nilk, Miutiin pi Locatelli, odbornik, Jožefa Vuk, Alojzija Čeme in Katica Nemec, odbonnice. — 'Pri občnem zboru je manjkal marsikdo*, ki bi lahko prišel in ki Je bil pismeno vabljen. Iz Amerike ie prejela družba sv. Cirila »in Metoda zopet K 100 in prav lepe rodoljubne slovenske, pozdrave od podružnice št. 24 družbe sv. Cirila in Metoda v Clevelandu. Ta podružnica zavzema'odlično mesto med našimi ameriškimi podružnicami, v dobt dveh let je poslala lepo svoto K 1800. Družba sv .Cirila im Metoda je založila nov kolek z narodno šolo; priporočamo ga na obi.Vio o d jemanje. Naroča se v pisarni družbe sv. C. :n M. v Ljubljani'. V Dolenjo Branlco pojdemo 1. septembra t i., ker tam bode vse tako prijetno in veselo, samo če bodeta mirovala sv. Florjan in Elija. Ta dan priredi Ciril-Metodova podružnica javno tombolo v prekoristne šolske namene, zato bodi tudi vsakemu sveta dolžnost priti k tej prireditvi. Gotova bode ta dan še prijetnejši, iker prikoraka Rihemberšiki Sokol s svojim naraščajem ter nastopi s prostimi' vajami. Bralno in pevsko društvo »Branica« pa priredi, ples s sodelovanjem prvašfce sokolske godbe. Torej vsakdo naj ima v mislih, ako mu bije še narodno srce, da pride ta dan 'k javni tcm^rl: »ter s tem: Mal položi dar, domu na oltar. Domače vesti. t Fran Kocjančič. — V Brezah na Koroškem so ga pokopali v nedeljo, starega komaj 39 let. 'Pokojni je bil odličen pristaš napredne stranke, dober političen delavec, izboren govornik in organizator, delaven na gospodarskem, zadružnem, društvenem polju. iO|d početka napredne stranke je bil član izvrševalnega odbora, agilen faktor napredne stranke. Preudarno je govoril in delal; zatoipa ie tudi užival dobro ime, in vsakdo, kdor ga je poznal in slišal ter videl njegovo delovanje, ga je visoko cenil. iNapredna • stranka je izgubila v njem moža, ki je bil značaj prve vrste ... Naj počiva v miru v zemlji sosedne Koroške! Abiturijentski sestanek narodno radikalnega, socialističnega 'in sploh naprednega dijaštva se bo vršil 15. in 16. septembra v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma. Sklicujemo sestanek vsega antiklerikalnega dijaštva, da se združfrno v delu proti klerikafemu in da začnemo v akaderaičnih drrštvih z resnim delom. - 'Na sestaneik opozarjamo one tovariše, ki so bili na posameznih zavodih zastopniki počirmiSke zveze, sploh one tovariše, ki jim je kaj na tem iležeče, da se združimo in da začnemo s sanacijo -nezdravih razmer med' slovenskim ral ri5ne ob treh popoludne v sledečem re- sicer od 16. oktobra 1912 do 15. marca 1913, Kdor dovrši prvi tečaj z dobrim uspehom, ima pravico stopiti v II. tečaj, ki traja ravno toliko časa. Koncem1 vsake učne dobe se bodo vršile javne preskušinje, in koncem druge učne ddbe se izdajo gojencem, ki dovrše drugi učni tečaj, odpustna spričevala. Gojenci 'se bodo 'poučevali 'v praktičnem kmetijstvu, v govedoreji, sirarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju, računstvu ter se bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd. Gojenci stanujejo v zavodu. Dvajseterim manj' premožnim gojencem se podele mesečne podpore po 24 kron; po 120 kron za 5 mesečno dobo 'zimskega 'tečaja; kdor namerava prositi za te podpore, maj priloži prošnji ubožni list. Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotičnimi 'listinami opremljene prošnje, -(krstni list, izadinjV šolsko spričevalo, spričevalo nravnega vedenja, ubožni list) deželnemu odjbor-u do 30. septembra. Natečaj razglasijo županstva, ki dajejo vsa potrebna pojasnila. Da se čimbolj pospeši udomačenje čistokrvne goveje živine, sklenil je deželni odbor ponuditi živinorejcem srednjega govedorejskega ozemlja priliko, da si olajšajo dobavo čistokrv. jumic rujavo-si-ve Švicar, pasme s tem, da prevzame na račun dežele nabavne troške in one .za prevažanje kupljenih jnnic iz Švice na doni, če se oglasi zadostno število živinorejcev, ki se žele deležiti te nabave ter pošljejo v ta namen za vsako junico 300 kron vsaj do 5. septembra t. 1. deželni emu odboru. Omenja se, da take 'živali, 10 do 12 mesečne, ki so že bile enkrat .na planinski paši in so torej že utrjene, stanejo po 250 do 300 kron komad in da se to, kar" se privarči na "kupni ceni, povrne dotičnim naročnikom. Dežela prevzame voznino od Švice do Gorice; od tu naprej pojdejb troški na /račun naročnika; Deželni odbor. Vinska letina v Dalmaciji. — Računa se, da bo dalla vinska letina v Dalmaciji okoli 1,400.000 hI vna; če ne bo posebnih vremenskih nezgod, obeta biti vino izvrstno. Tako poročajo iz Dalmacije. Krompir na Ogrskem. — Pridelek krompirja aia Ogrskem cenijo letos na 53.78 milijonov kvintalovjlani ga }e bilo 44.37 mil. ikvintaiov. Na vipavski železnici se je peljalo meseca maja oseb 9500, blaga 4800 ton. Inkasirali so K 16.500. Od 1. jan. do 31. maja 1.1. so inkasirali K 81.300<15.166 več nego lani v istem mesecu). Goriški tramvaj. — Meseca maja se je peljalo po gorišikem tramvaju 109.682 oseb, inkaso znaša K 12.699. Od 1. jan. do 31, maja so inkasirali K 58.834 (3524 .K več nego lami v istem času). Gobe. — Vsadki dan prinašajo ria trg v Oorico gobe, in sicer kak dan prav obilo. V soboto iifli je bilo na tngu 900 kg v 60 jerbasin. Zaplenil jih je tržni komisar 30 kg! Včeraj so prinesli na trg 400 kg gob; 20 kg jiih je tržni komisar spoznal za ne-žitne ter zaplenil. Na trg sv. Jerneja je bilo prignano v Gorico 840 glav goveje živine, 500 pre-šičev, 35 konj.' Nov poštni urad otvorijo v Foljanu v Furlaniji dn6 1. septembra. Bogastvo Nemčije. — Večkrat se Saje, da Nemčija ni bogata. dRes, da nd med najbogatejšimi, ampak bogati rapidno in privatna preniioženja so narastla od 64 milijard v, letu 1896. na 104 milijarde v letu 1911. ter se je v petnajstih letih skoro podvojilo. Velika bogatstva se množijo posebno: leta 1896. ije bilo treba sešteti 26 premoženj, da se je dobila milijarda; dandianašnji jih ima 6 eno milijaolo-in dnu-giih 20 zopet eno milijardo, dočim je pred 15 leti bilo treba sešteti 101 premoženje, da se je dobilo 2 milijardi. Tri milijarde so razdeljene sedaj med 63 oseb; leta 1875. je posedovalo tri mff/jande 24 oseb. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi na 1. septembra izlet na Opčine k slav-nosti kol, dr. »Balkan«. OpozaTja se že sedaj gg. člane, da se takrat v velikem številu ndeleže. Odhod se naznani v kratkem. '"''• Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da priredi dne 15. septembra t. 1. cestno dirko združeno s polževo dirko, ter dirko v virečah, na stojalu in stati na kolesu, razbijanje lonca in šrečkanje ,z več dobitki. Politični pregled. Na Balkanu. — Srbi .zahtevajo vojno* s Turčijo. V Belgradu je bil velik shod, 10.000 ljudi, ki so po shodu priredili demonstracijski obhod. iShod je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva od vlade, da mora takoj Turčiji napovedati vojno. — Srlbijja* je odredila mobilizacijo moravske in drinjske divizije. — To vise vsled tega, ker so Albanci v Sjenici in Belopolju napadli Srbe, nastalo je veliko klanje, veliko rodbin je pribežalo na srbsko mejo. To je Snbe do skrajnosti razgrelo. —V Sofiji je zborovala narodna skupščina, ki je povdanjala ž alostno stanje (bolgarskih bratov v Turčiji. Zahteva za Bolgare boljših razmer. iBoigarija mora poseči vmes in pomagati. — čmagora koncentrira še vedno črte ob ¦meji, dasi so vele-vlasti zahtevale od nje, naj miruje; odgovorila je, da ona se drži miru, ali Turki naj ne napadajo in ne delajo na črnogorski zemlji '»blockihoijses«. Kaj pomenijo avstrijske čete ob meji, je poprašala Turčija Avstrijo. Pri Kalbn-jevu se koncentrira avstrijsko vojaštvo 15. in 16. zbora na manevre. Avstrijska vlada izjavlja, da so bili ti manevri ob meji določeni že pred 3 meseci ter da ne stojijo v nobeni zvezi s konfliktom, katerega ima Turčija s Črnogoro. Ogrska opozicija. — O stališču opozicije napram vladni večini se je Justb v svojem listu »Az Est« izrazil sledeče: »Opozicija bo šla v prihodnjem zasedanju zbornice s polnim parom svojo pot naprej. A ko vlada misli, da bo v jeseni položaj zamjo ugodnejši, se silno moti. Cisto iz-iključeno je, da bi opozicija s sedanjo vlado sklenila mir in ravnotako je zključeno, da bi se mi pobotali brez izpolnitve naših zahtev. Pri novi volilni predlogi opozicija nikakor ne more sodelovati, ker smatra volilno reformo, kakoršno predlaga vlada, za naravnost nesprejemljivo. Ogrsko čakajo še jako težki dnevi.« Absolutizem na Hrvaškem. — Sve-tovnoznani angleški publicist Scotus Via* tor, veliki prijatelj zatiranih Jugoslovanov, je zopet izdal obširno delo »Absolutizem na Hrvaškem«, v katerem1 se peča s škandalfenimi razmerami, katere stai-Šaijo razrii Khueni, Lukacsi in Čuvaji uveljaviti na Hrvašlkem. Svoja obšinna izva-jamja konča Scotus Viator z besedami: »Do hrvaško-strbskega jedhistva pride in tudi mora priti. Avstrija sicer lahko z Ae-hreiithafoviimi', Khuenovimi in Cuvajevimi metodami to dejstvo «a par generacij prepreči in tudi žanie pogubonosne posledice te politike, toda trajnega uspeha ta politika >ne bo imela. Avstrija bi veliko boljše storila, aiko bi podpirala težnje Jugoslovanov, ker bi si s tem pridobila ve^ like simpatije med Jugoslovani; posebno pa med balkanskimi narodi. Bodočnost habsburške dinastije je odvisna od tega), za katero alternativo se odioči, Oledc Ju-kičevega atentata je mnenja, da nepostav-nost in itiramstvo pospešujeta umore in anarhijo.« Moralno odgovorarost. za-aiten-tat nosijo ^Ouvaj in oni neprevidni oziro- ma zaslepljeni državmiki, !ki so hrvaški narod' .na milosit in nemilost iaročiilii titanu Čuvaju, ki je saimo slepo, orodje y rokah madžarskih šovinistov. Vojna mBfl Turčijo in Italijo. Italijanski' aviarik ponesrečil. Dlie 25. it. m zjutrao" je plul poročnik Manzini s svojimi aeroplanom nad Tripo-lisomi. Potem) je zavil na mo/je, -kar je padel z aeroplaniom' v morje in oitonil. Zra-kopov je bil monopilan Bleriot. iBoročnik Manizmi in stotnik Novielli sta bik naS-boljša' aviatika v italijanski 'vojski v Tri-politaniji. Manzini je rojen leta 1686. Ne ve se, kaj se de zgodilo, da je ponesrečil tako vešč in dober aviatik. Druga faza. Italijanski ilisti Jiaznaniiajo, da bode nadaljevala Italija po novi strategični metodi, ki pomeni druigo fazo vojne; hočejo zasledovati večja skrivališča Turkov in Arabcev, da jih preženejo kolikor mogoče v notranjščino. Vodil bo operacije general Ragni, Caneva gre v pokoj; storil je zadosti, ko je zasedel obrežle tisočšeststo kilometrov dolgo. Poneverjenje v Škodo Poljske obte pred sorfnijo v Rovinju. Dnč 26. t. m. se je vršila razprava proti Ludovlku Donaggio, pobiralcu »najemninskega vinarja« v Pmlju, ki je ob- ( tožen uradnega poneverjenja. Ta najemščina je bila uvedena v Puli« leta 1900. PlrvS pobiralec je bM Leo-nardo Polla l^ietro. Ta je poneveril in-kasiirani denar ter bil zato odstavljen in sedaj tudi kaznovan. Njegov naslednik v službi je bil Donaggio in sicer v letih 1907—1909. Začetkom 1909. so prišli na sled njegovemu poneverjanju, ali iz službe ga niso izpustili, marveč so ga postavili v službo bolniške blagajne. Priznal je takrat, da (»idolguje« občini na inkasirani najemninski davščini svoto K 2667.17. Ker pa ni reda v vknjižbah, se ni dalo kontrolirati, ali je poneveril ravno toliko ali še več. Pri razpravi se je Donaggio priznal ikrivega. Skliceval se je^ na svojo revščino, veliko družino in revne stariše. Prizna, da si je prisvojil od 2—3000 K ter da je imel namen, povrniti poneverjeno svoto s posojilom; tudi mu je bilo dovoljeno od' občinskega urada v obrokih wa)6ati poneverjemi znesek. Sodnija je obsodila obtoženega Donaggio na 5 mesecev težke ječe. Druge razprave slede v kr-Okem. Razne vesti. Nemški cesar je obolel; ie preMajen močno in revmatizem ga muči. Odpovedana so vsa nameravana potovanja. Tržaški aviatik Vidmar v Bosni. — V Bosanskem Brodu je piul s svojim ae-roptenam Vidmar visoko v zralku. Ko se je spustil na tla, je napravil nov vzlet v družbi neke gospodične iz mesta. Dvignil se je 1000 m visoko. Občinstvo ga ie živahno aklamirak). Sedaj pojde vzletat v Tridentinskim veteranom odnesli zastavo. — vAlto Adige« poroča, da so šli veterani iz Tridenta na dan 18. t. m. v Varane na izlet; s seboj-so nesli tudi svojo društveno zastavo. Ko so se v Varo-ne pozabavali in hoteli oditi — nI bilo nikjer društvene zastave. Kako je izginila, kdo jo je vzel, se ne ve. Vršijo se pa marljivo poizvedbe. Amerlkanska iznajdba. — »Daily Te-egraph« poroča iz Newjorka: Dr. iBrid-geman, profesor na Harwardslkem vseučilišču, je znašel »gorak led«. — Posrečilo, se mu je, dobiti goraik led 27° in on upa, da "bo mogoče dobiti še gorkejši led. Ta metoda obstoji po njegovi izpovedi v tem, da se uporabi voda pod' jakp visokim atmosferičnim pritiskom in se ob jednem uravna .temperatura, K temu potreben aparat obstoji iz hidravličnega cilindra in dobre jeklene cevi, v a bi se kdaj iz-raszil 'nasproti kolegi Kvaipiu, kakor se mu imiputira, da sta s Kaptlerjem kriva slepari'}. Vstraja v priznanju le glede enega listka na progi Zalog^Uublijana, ki ga je falzifioiral, da si je pomagal iz skrajne denarne zadrege. Pravi, da !bi bil znesek pozneje poravnal z morebitno napitnino. Obtoženec Kajšler «pi-ekliče vse iapovedtoe pri prvem zaslišanju. Že v silni razburjenosti je bil pri prvem zaslišanju vse prizna:!, kar so mu predbacivali. Sedag pa odločno izanika vsako krivdo. Tretji obdolženec Jože Kotnik tudi odločno zanika, da bi .bila pisava na ponarejenem listku, ki ga mu je pokalza! sodnik, ndegova. Glede Tomšiča izpove njegova žena Katarina isto, kar je izpovedal on 3. avgusta. Dotičnega dne ie zahteval ' mož od nje denarja za osemfnštirideseturno službo in ji je pri ttem pokazal idena-rnico, v kateri je bilo ile nekaj 'drobiža, menda 14 Vinarjev. Ker sama ni imela denarja, ga mu ni mogia datL Sklicuje se na slabo gmotno stanje in štiri nepreskrbljene otroke, od katerih (najstarejša hčerka se naihaja vsled hrtrtenične sušice v ortapedičnem zavodu. Na predlog državnega pravidnika se je razprava preložila na 7. septemibra v svrho zaslišanja izvedenca glede ugotovitve rokopisov na ponarejenih listkih. Oficirji tn evharistični kongres. — Vojno minister&tvo je izdaifo z ozirom na udeležbo oficirjev in vojaških uradnikov pri evharistKaiem kongresu oldlbk, da se dovoli oiicirjean in vojaškim uradnikom, ki se nočejo udeležžti evharisitičnega kongresa, šestdnevni dopust, (ki se ne sme všteti v določeno dopustno dobo. Za popotovanje na Dunaj-se jim morajo ugoto<-vMi potovnice. Na Dunaju jim bodo dali vso oskrbo v eraričnih posJopfMi. Odlok pripominja, da več železniških dražb, med njimi južna železnica in železniška črta Aspang, ni privolilo v izgotovitev potov-nic za to popotovanje. Zrakoplov, ki stoji na miru v zraku. — Neki častnik v Nemčiji je baije znašel zrakoplov, ki more kjerkoli v zralku stati čisto nrirno in je mogoče spustiti se ž njim na tla na čisto majhnem prostoru. Zrakoplov ima poleg vijaka tudi vrtila, ki se sama od sebe razprostre, če gre zrakoplov navzdol, če gre gor, pa se .stisnejo skup., Zrakoplov ima 3 motorje s 150 konjskimi slatai vsak, spodnji del- le sličen čolnu z vesli, na katerih so vrtila. Hitrost aparata' ie. 60 km. na uro. 'V treh minutah se dvigne 500 m visoko. Nesreča na vojaških vajah. ~- Iz Lvova poročajo, da se je ofo vojaških vajah v Galiciji zgodila nesreča: utonilo je več dragoracev, baje 12. — Uradno vest še ni potrjena. Izseljevanje iz Italije v Argentinijo. — Tega izseljevanja je bito (toliko, da ga je*a'rgentkislka vlada svoj čas ustavita. Sedaj pa poročajo iz sRhna, da je prepoved italijanskega izseljevanja v Argentinijo preklicana. Zopet požar v Carigradu. —• Kar venomer se čuje o požarih v Carigradu. Sedaj je oil v predimes#u Tofane, v bližini avstroogrskega poslaništva, izJbrulmif požar, ki je uničil okoli 100 faiš. Skladišče lesa je zgorelo v Munkaču na Ogrskem. Skladišče je bilo last Maksa Lindenbauma. Škode je 100.000 K. Baje je bit ogenj podložen. . Sedem let brez spanja. — Dr. Edvard Bramer, zdravnik v iBuldimpešti, je imel paoientinjo, ki celih 7 let hi spala. ImenuSe se Klara Oaidždl'1, ima 10 letno hčerko. Pred 7 leti se je nahajala gospa Klara Gadždj s svojo hčerko na letovišču v bližine Bakonjskih' gozdov, kar je napadla ciganska tolpa njeno stanovanje ter jej hotela odnesM hčerkico, malo Gizelo. Posrečilo se jej jte, skriti se in cigani so odšli. Preživela pa je tačas tak strah, da od takrat dalie ni več zaspala in sploh se jej še ni zadremalo od takrat. Ta slučaj se v zdravniških krogih živahno komentira. Kupujte samo dvokolesa „HlfElia"t ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrsle bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in štiknnje (vezenje). Stroj lede brezimno in je jako trpežni. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po t« varniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. .9. GORICA. Mali oglasi. I*]na»JI.\ »rlstojblna stane 60 rtu. Ako je oglas obset&sjšt se raCuna ta vsako, besedo 3 vin. Iajpttpra?»eJ$e tnseriraofle m. trgovce in obrtnike. Kolik« je manjSib trgovcev ia obrtnikov t Goriel, ...... ¦• - -> mestu) nit»8o na pon«, k« t« je manjSib i leleli (in celo katerih na delali (in celo v mi ttikje* n« ia««rira]a. Skoda ni CfouhiČfa za tri navadne hiše z malim vrti-Oldllllduu čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni. ____ 14-Ki let star za trgovino z mešanim blagom. -- Naslov pove naše npravništvo. išče se deček Posestvo na prodaj na novo zgrajeno, na Bledu 5 minut od jezera, blizu farne cerkve, obstoječe iz vrta, hiše z 8 mirni sobami, urejeno za 4 stranke za letovičarje, tudi pripravno za vsako obrt, ali kupčijo. Naslov v upravništvH „SočeM. m »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V laatal hiši, Gosposka ulica It. 7, I. nacUtr.) — Talaffon ltB 78. Ba&m postne hranilnice Itev. 837.315. Ns občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojil* niča sama. Br&nfino viogr