Gospodarski vestnik
Št. 8.	V Gorici, dne 1. avgusta 1924.	Leto II.
Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. - Posamezna številka 1 L.
Uredništvo in uprava v Gorici, Via Giosue Carducci št. 7./I.
G. A.' (Dunaj):
Še nekaj o kupčiji s krompirjem.
K članku v junijski številki »Gospo* darskefia vestnika« o kupčiji z našim krompirjem naj podam našim kmeto.-. valcem še nekaj migljajev iz svoje skuši nje na naj večjem trgu za vse naše prn delke, to je o razmerah na Dunaju in tukajšnjih zahtevah in trgovskih obh čajih.
Pred vsem drugim moram svetovati našim kmetovalcem, da izpremenijo se* me krompirja. Na Dunaju in vseh se* vernih krajih sploh gre le rumeni kromi pir. Belega nočejo in le za silo še jem* Ijejp oni rdečkasti. Ni mi znano, ali naša zemlja prenaša seme rumenega krompirja. Če pa je vse eno, kateri krompir naši ljudje sejejo, potem mo* ram že svetovati, da na vsak način jem* Ijejo za naprej le rumeno seme. Tukaj na Dunaju in po vseh nemških krajih so med vojno in še po nji kupovali tudi beli krompir, ali to je bilo le za silo, ker drugega ni bilo dovolj. Ali zdaj je več nego dovolj blaga po volji kupovalcev, zato prodaja poslej le tisti, ki prinaša na trg blago, ki ga imajo ljudje radi, a kmet se mora ravnati po željah svojih odjemalcev in ne narobe.
O goriškem belem krompirju mi pravijo tukajšnji kupci, da je preveč voden, zato se prehitro skvari in rad gnije. Tudi ne prenaša dolge vožnje in nredno dospe vagon z Goriškega na Dunaj, je že mnogo pokvarjenega, a če ga je bila napadla peronospora, pride na Dunaj sploh sam gnoj. Tudi s tega sta* lišča je torej potrebno, da si naši kme* tovalci zanaprej izbirajo boljše seme. Kmetje v srednji in južni Italiji so se že
popolnoma prilagodili takim zahtevam kupcev. Oni pošiljajo na sever izključno le-rumeni krompir.
Na sploh so Italijani našim ljudem lahko za najlepši vzgled, kako je treba kupčevati z Nemci. Še danes sem videl na Naschmarktu v neštetih veletrgovi* nah cele gore italijanskega krompirja v ličnih vrečah, ki' so vse enake. Ves krompir je enak, še celo po debelosti se dosti ne loči in ves je enako dobro ohra* njen. Nikjer ni nesnage vmes in vidi se povsod iako skrbna postrežba od strani prodajalcev. Kupci in njih odjemalci morajo dobiti zaupanje v tako blago.
Pa tudi kar se tiče načina kupčije same, se bo treba prilagoditi zahtevam kupcev. Danes je blaga od vseh strani dovolj, našim poljedelskim pridelkom tekmujejo Italija, Jugoslavija, Romun* ska. Ogrska, Poljska in celo Češka. Za zgodnji krompir so n. pr. na Dunaju že dva meseca zastopniki trgovskih tvrdk iz Italije. Oni so cel dan okoli tukajšnjih velctržccv. Ne zahtevajo plačila naprej, dajejo celo na upanje za kratek rok, in pomislite: dajejo krompir večjim trgov--ccm celo v komisijo. Ne bojijo sc za plačilo, saj poznajo vsakega trgovca prav dobro, so vsak dan ž njim skupaj in vidijo, kako prodaja.
Zadnje čase je bil doli pri Vas za* stopnik največje nakupovalne družbe za sadje in zelenjavo. Ta družba zalaga vse! konsume v Avstriji in je pod nekakim državnim nadzorstvom. Ali ta družba ni edina, ki prihaja v poštev za naše pri* delke, marveč je še trideset drugih. O« menjena družba je nedyomno dobra od*
jemalka, ali pri nas je blaga več nego ga more ona kupiti. Zato bo le pametno, ako imamo več odjemalcev na razpola* go. — Ali za letos naš krompir sploh ne pride več v poštev, ker smo letos pre= pozni. Ob istem času začenja že štajer* ski krompir in prihaja na trg že celo krompir iz Dolnje Avstrije. Cena tega blaga pa je veliko nižja od naše.
Za letos torej ni pričakovati kakega posebnega vspeha v kupčiji s krompir; jem, zato bi bilo prav, da se merodajni možje posvetujete, kako bi se najbolje pripravili za bodoče čase. Uredite si orga* nizacijo po modernih zahtevah, da bo konkurenčna po kakovosti in ceni, a za
B. L:
Razvoj sviloprejke od
Rekli smo že, da rabi sviloprejka v rednih razmerah 28 do 32 dni, da se po; polnoma razvije in potem zaprede. Orne? nili smo tudi, da razlikujemo v njenem razvijanju pet dob, ki se določajo po štb rikratnem spanju. Ker je tudi ta oko h nost v umni sviloreji velike važnosti, opišemo v naslednjem vsako p osame z? no dobo.
Prva doba traja štiri in pol dneva, prvo spanje pa en dan, skupaj, zaokro* ženo, pet dni. V tem času doseže debc* lost glave 0.3 mm, dolžina sviloprejke pa do 7 mm. Za izrejo ene onče semena, to je krog 35.000 gosenic, se porabi v tej dobi približno 2 in pol kg listja, pro* štora 1 m* zadostuje.
Druga dqba traja štiri dni, drugo spanje pa en dan, skupaj pet dni. Debe* lost glave 0.9 mm, dolžina 17 mm, listja se porabi 9.5kg, prostora 3 m2 za do« stuje.
Tretja doba štiri in pol dneva, tretje spanje en dan, skupaj zaokrožen no. šest dni. Debelost glave 1.5 mm, dolžina 27 mm, listja se porabi 42 kg, prostora 9 m2 zadostuje.
Četrta doba šest in pol dneva, četr; to spanje eden in pol dneva, skupaj se« dem dni. Debelost glave 2.5 mm, dolži« na 45 mm, listja se porabi 140 kg, pro> štora je treba do 17. dneva razvoja
najvišjo trgovsko načelo, naj si postavi skrajno solidno postrežbo. Skromen ali zato trajen in gost dobiček, to bodi vo« dilo. Časi so prešli, ko se je lahko pro« dajalo in veliko zaslužilo.
# * #
Pripomba uredništva: Članek je bil namen« jen že za zadnjo številko, a nam je došel pre« pozno. Zadeva, o kateri razpravlja, pa je tako važna, posebno za goriško okolico, da ne izgubi ničesar na svoji aktuelnosti, četudi ga še le da« nes priobčamo. Potek letošnje in tudi lanske krompirjeve kupčije je bil v resnici tak, da bo treba resno misliti na preureditev postopanja za bodočnost, če hočemo sploh še spravljati svoj krompir na svetovne trge.
izvalitve do zapredanja.
krog 14 m2, pozneje do 23. dneva pa od 20 do 25 m2.
Peta doba traja sedem dni Debe» lost glave je 3.5 mm, dolžina 90 mm, listja se porabi 646 kg, prostora 50 do 60 m2.
Godna za zapredanje postane svi« loprejka 31 ali 32 dne, na kar se zapre* de v svilod v katerem se potem preobra« zi v bubo, ta pa se v kratkem izpremeni v metulja. Metulj mora svilod prodreti, ako hoče priti na svetlo. V to svrho iz« loči iz ust nekaj lužnatega soka, s ka« terim namoči oni konec mešička, kjer hoče izlezti na dan. Sok omehča svilnate niti. Metulj pretrga na to z nožicami niti in izvrta, pomikaje se naprej, luknjo, skozi katero izleze.
Prevrtani svilodi niso več sposobni za odvijanje svile, so le odpadki, ki predstavljajo majhno vrednost. Zado« šča, da je le nekaj prevrtanih svilodov v celem kupu, in vsa, množina izgubi znatno na svoji vrednosti in svilorejec trpi pri tem veliko škodo.
Metulji izležejo navadno v dobi od 15. do 18. dneva, ko so se zapredh. To je v prvi vrsti odvisno od pasme svilo« nrejk in od topline v prostoru, kjer se hranijo. Iz tega sledi, da preide od dne« va, ko so bili svilodi pobrani, pa do dne« va, ko bi mogli metulji izlesti, jedva te«
den dni, le včasih nekaj več. Tekom te dobe mora svilorejec prodati svoj prh delek na svilodih bodisi po katerikoli ceni, ker mu drugače preti gotova ško* da. Da bi posamezni naš mali svilorejec moril metuljčke odnosno sušil sviloidc, se mu pač ne izplača.
V dosedanjih člankih smo, po na*
šem mnenju, v dovolj izčrpni obliki ob* ravnavali vse, kako mora umni svilore* j ec postopati in ka j mora v glavnem ve» deti, da si ustvari predpogoje za dober notek svoje reje. V prihodnjih števil* kah bomo nadaljevali. Podamo opis ne* katerih bolezni, ki so jim sviloprejke podvržene.
Zad ružni štvo.
Dr. Agneletfo Josip:
ZAMENJAVA ZADRUŽNEGA DENARJA — KONČANA.
Kjikor da bi se bil odvalil težek ka* men raz rame naših zadrug in našega ljudstva sploh, tako blagodejno- je že v prvih trenutkih uplival glas o doseženi zamenjavi. Preko 12 milijonov lir so do* bile naše zadruge v Julijski krajini za svoje krone, ki so bile že pred 3. nov. 1918, tedaj v času, ko ni še tekla meja preko Snežnika med Trstom in Ljubija* no, položene pri zadružnih centralah v Ljubljani in v Celju. Naše zadruge so te* daj imele do te zamenjave popolno prat vico in v zamenjavi ni videti in ni iskati posebne naklonjenosti z nobene strani, kajti ako je že naredba o zamenjavi kron v lire iz leta 1919 naložila zadru* gam dolžnost, da morajo izplačevati vla* gateljem vloge po v lirah po 60%, morala je priti druga, naredba, ki je zadrugam, katere so imele svoj denar naložen v Ju* goslaviji in katerega uvoz jo bil pred splošno zamenjavo kategorično in pod hudimi kaznimi prepovedan, dala mož* nost, tudi te obveze izpolnjevati. In to je bilo mogoče edino le z zamenjavo za* družnega denarja, ki je čakal kakor za* klet zaklad rešitve ono stran meje.
Tu tedaj ni šlo za milost, ampak za pravico, in boj, ki se je za izvojevanje te pravice naših zadrug bil dolgih pet let — četudi ni bil krvav, bil je težak. In ako ne bi bilo rešeno med obema državama Teško prašonje na ta način, kakor se je rešilo minulega januarja, ne bi bilo za* menjave.
Priznati pa moramo, da je naša rim* ska vlada točno držala svojo besedo gle*
de roka, v katerem se je imela zamenja* va izvršiti. Četudi si je pridržala za to za vsak slučaj čas do konca leta 1924, po* slala je že v maju iz Rima v Julijsko krajino višjega zakladnega nadzornika kom. de Cappello z nalogom, da zamen* javo izvede. Dala mu je ob stran dva podkomisarja, dr. Zupana za Trst in Istro, in Peternela za furlansko po* krajino.
Komendator Cappello je šel na delo s strokovnjaško izvedenostjo in v krat* kem času je na licu mesta pregledal knjige naših zadrug. Da ga ni vlada po* zvala v maju iz Trsta v Rim, bi bila že v maju zamenjava končana. Vrnil se je v prvi polovici junija in v nekaj dneh imel je za seboj ves ogromni materija!, ki se je na zamenjavo nanašal. Da se ni za* menjava vlekla mesece in mesece, kakor se je to prvotno mislilo storiti, kar bi bi* lo šlo le na škodo naših zadrug, zahva* liti se je le spretnosti in odločnosti kom. Cappella, ki je bil v izvrševanju svoje težke in odgovornosti polne naloge strog, ali ob enem tudi pravičen.
Vse predložene prošnje za zamen* javo so obsegale 22 milijonov kron, in sicer 7 milijonov s strani Goriške in 15 milijonov s strani tržaške zadružne zve* ze. Bilo je poleg tega nekaj prošenj, ki so bile predložene naravnost, ne preko zvez, ki so- pa obsegale največ 2!4 milijo* ^a kron. Med prošnjami bili sta tudi dve prošnji zadrug iz Dalmacije, ki sta pa bili zavrnjeni, ker se je nanašala za* menjava le na zadruge Julijske krajine.
zamenjave je vlada v Rimu izključila tudi denar, ki je bil 3. novembra 1918 na*
ložen na Reki, češ, da je za oni denar ona že dovolila zamenjavo. Šlo je pa pri tem za samo okoli 1 milijon kron, tako da lahko rečemo, da so bile zamenjane vse one naložbe, katere so imele pravico do zamenjave na podlagi dogovora, sklcnje= nega v Rimu v januarju 1924.
Žal, da so zadruge izgubile obresti od 9. aprila 1919 naprej, ali gospodarska politika, ki se bo morala voditi odslej naprej bo morala iti za tem, da se prh pomore vsem onim zadrugam do sana* cije, ki so v zadružni organizaciji po* trebne in življenja zmožne. To bo od* visno od uporabe denarja, ki ga zadruge sedaj imajo.
Dr. Kajin Miran:
NEDOSTATCI I MANE ZADRU* CARSTVA.
(Konec).
Daljnji uzroci, da zadrugarstvo nije do danas postiglo velikih uspjeha ni na polju vlastite svestrane organizacije ni na sveopčem gospodarstvu leže u torne, što se je u svom radu mnogo puta slu* žilo čisto kapitalističkim metodam i što se je previse dalo u službu politič* kih, stranačkih organizacija.
Zadruge su po svojoj naravi go* spodarska udruženja, koja idu z.a tim, da štite svoje članove od iskorištava* nja, provadjanog osobito putem neo* buzdanog dizanja prodajnih ili sniziva* njem kupovnih cijena. Prema torne za* druži nije cilj — kao što je to kod kapi* talističkog poduzeča — da izbiju što veči dobitak za sebe. Njima je glavno, da im članovi ne pretrpe gubitka usljed toga, što moraju predrago kupovati tudje, a prejeftino, ispod cijene proda* vati vlastite produkte. Jednim pak od glavnih uvjeta za uspjeh zadruge je taj, da je pristup u nju omogučen svim bi* jednijim — ograničenja u tom smislu bila bi dopustna samo glede okoliša ili kod strukovnih zadruga na dotičnu stru? ku —, a u zadruzi samoj da imadu svi članovi pojednaka prava i dužnosti. Bijednijim se omogučuje pristup na taj način, da se odredi malen zadružni cfio t. j. doprinos u novcu ili u naravi,
što ga mora da svaki član dade kod pri* stupa, odašta si zadruga stvara vlastitu !;avnicu za poslovanje. U mnogo sluča* jeva pak rade zadruge, kao i čisto kapi* talistička poduzeča, samo za što veči do* bitak; imadu previsoke zadružne dijelo* ve te je pristup omogučen samo imučni* jim; ograničuju broj članova ili ne da ju svima jednakih prava. Sve su to zadruge s.amo po imenu te uopče ne služe i ne mogu da služe zadružnoj ideji. Vrlo fnogo puta gube s vremenom i ime za* druge te se prevračaju u akcijska ili slična društva.
U praksi opažamo, da su propale, a i danomice propadaju razne * zadruge kao i mnogo više zadružne organizaci je. Potražimo li uzroke tom propadanju, to čemo se u najviše slučajeva uvjeriti, da jo bio uzrok u torne, što se je zadrugar* stvo previše podredilo, previše splelo sa političkim stranačkim organizacijama te je svoja sretstva i ugled uložilo u stranačku borbu.
Dok je sama organizacija, stranka, kojoj je zadrugarstvo služilo, napredo* vala i cvala, uspijevalo je — barem na oko — i zadrugarstvo. Poraz i propast stranke izazvali su i propast ili silno o* slabljenje zadrugarstva, koje je dotič* noj Stranci služilo. Inače ne može ni da bude: pri tom se izgubi mnogo- sret* stava, na lako i nesigumo uloženih; proigra se ugled; medju same zadru* gare se uvuče borba, trvenje i cijepka* nje, dakle sve dizorganizacija zadrugar* stva, nazadovanje i raspad.
Evo, u glavnom, vse to nije dalo za* drugarstvu da do danas dodje do pot* punog razmaha, do cilja te na taj na* čin posluži čovječanstvu onako, kako samo hoče i želi.
No nesmijemo da pustimo s vida, da se zadrugarstvo uza sve te zapreke ipak lagano, no sigurno razvija, a da je i postiglo lijepih uspijeha. Da ne govo* rimo napose o pitanju reguliranja cije* na, izazvanom jakom kokurencom, o* sobito u krajevima, gdje je zadrugarstvo lijepo razvito, navadjamo, da je organi* zacija seljačkog i maloobrtničkog kre* dita isključiva zasluga zadrugarstva i to putem posujilnica. Ništa manje važne
nisu ni konsumne zadruge za radnika. U krajevima, gdje je zadružna misaO’ doprla duboko u narodne mase, je za* drugarstvo tako rekuč monopoliziralo čitave grane gospodarstva te ih izvam redno visoko razvilo, a time ujedno
dignulo uopče narodno blagostattije i bogatstvo:
To bi bilo rečeno uopče o zadru* garstvo. U nasljednjem nastojati čemo da istaknemo ncdostatke i mane zadru# garstva u našim krajevim-a.
Gorkič France:
Korak naprej pri delitvi skupnih zemljišč.
Ni moj namen, da bi obširneje raz* pravljal tukaj o vprašanju skupnih zemljišč. Splošno^ znano dejstvo je, da imamo teh zemljišč v naših krajih še mnogo. Označamo jih običajno »občin* skal zemljišča«, dasi taka pravzaprav niso nikoli bila. Ureditev njih lastnin* skega stanja je po večini še vedno ne* rešena v veliko škodo upravičenih de* ležnikov. Pred vojno, do leta 1913, je bilo treba za vsako tako ureditev po* sebnega deželnega zakona, a leta 1913 so bili izdani za bivšo goriško deželo »agrarni zakoni,« ki so na splošno ure* jevali vse zadeve, nanašajoče se na uži* vanje, delitev in upravljanje skupnih zemljišč. Izvrševanje teh zakonov pa je bilo vsled izbruha vojne pretrgano in se do sedaj ni še obnovilo.
Naravno je bilo, da so prizadeti v zadnjih letih začeli pritiskati na mero* dajno oblast, naj na katerikoli način re* ši to važno vprašanje: ali naj se nrične* jo zopet izvrševati veljavni zakoni, ali naj se odredi s posebnim odlokom vsa* ka posamezna ureditev. Mislimo, da ne govorimo neresnice, ako zapišemo, da je vsaj delna zasluga tega pritiska, ki je iz* šel na našo pobudo od strani prizadetih občin, da je vlada začela resno prouče* vati ta posebni položaj v novih pokra* jinah in izdala na podlagi teh prouče* vanj ukrep, ki znači znaten korak najprej v končno rešitev še vseh visečih zadev. V naših krajih spadajo pod to poglavje v pretežni večini, delitve skup* nih (občinskih) zemljišč. Ukrep bo goto* vo vzbudil v deželi pri prizadetih veliko zanimanje, ker je s tem upravičeno njih upanje, da se njihove delitve v dogled* nent času spravijo na čisto.
V Uradnem listu kraljevine z dne 23. maja 1924 št. 122 je bil objavljen kr. odlok*zakon z dne 22. maja 1924 št. 751 o preureditvi običajnega prava (starih navad) (riordinamento degli usi civici), v kateri vsebuje važne ukrepe posebno tudi glede delitve skupnih zemljišč. V naslednjem naj sledijo nekatere važnej* še določbe odloka*zakona.
Za ugotovitev in splošno likvidas cijo pravic iz starih navad in katerekoli druge pravice do skupnega užitka zem* Ijišč, ki jih imajo prebivalci kake občine ali občinskega oddelka ter za ureditev vseh zadev, ki se nanašajo na skupno uži* vanje zemljišč (sosesk, kmetijskih združb), na podlagi starih navad, veljajo predpisi tega odloka.
Kdorkoli smatra, da mu pritičejo prej omenjene pravice, mora najkasneje v roku dveh let, od kar je stopil zakon v veljavo, to je do junija 1926, prijaviti svoje zahteve komisarju za likvidacijo običajnega prava, ki ga bo imenovalo mi* nistrstvo za narodno gospodarstvo in ki ukrepa potem vse potrebno za rešitev prijavljenih zahtev. Po preteku tega ro* ka, ne bo mogel nikdo več zahtevati pri* znanja pravic, izvirajočih iz običajnega prava (starih navad).
Kjer so na splošno občani kake ob* čine prizadeti, lahko napravi skupno prijavo županstvo, ali pa združba priza* detih deležnikov. Prijave ali prošnje se morejo predložiti tudi pristojnemu o* krajnemu sodišču, da jih potem uradno dostavi komisarju.
Pod pravicami, ki se bodo likvidi* rale v zmislu odloka, so mišljeni sle* deci običaji:
Pravica paš nje, napajanja in prenos Sevanja z živino, košnje, nabiranja drv izključno za lastno ognjišče, seka« n ja lesa za izdelovanje lastnega kmetij« skega orodja in za popravljanje svojih poslopij, kopanja kamenja za lastno po« trebo, sekanja lesa za prodaja v okolišu dotične občine, pobiranja želoda in ko« stanjev, pobiranja dozorelega sadja, ku« banja apna za trgovino, itd. itd.
Če bi kateri deležnikov izboljšal ali kako drugače zvišal donos kosa zem« Ijišča, ki bi pri končni ureditvi nepripa, del njemu, posebno če je na takem zemljišču nasadil sadno' drevje, more zahtevati za to posebno odškodnino.
Zemljišča, ki pridejo v poštev se delijo v gozdove in trajne pašnike ter v njive, določene za obdelovanje. Za vsa« ko obeh vrst bo uvedeno posebno po« stopanje, kakor pač to zahteva že na« rava posameznega zemljišča.
Vse posle v zmislu tega odloka«za« kona in drugih veljavnih tozadevnih zat konov, vodi v upravnem in sodnem po« stopanju komisar za ureditev običajnega prava, ki ga imenuje minister narodnega gospodarstva istočasno z določitvijo njegovega delokroga iii uradnega sede« ža. Delokrog tega komisarja je sličen onemu, ki so ga imeli prej krajevni ko« misarji za agrarne operacije.
Proti ukrepom komisarjevim je do« puščen ugovor na prizivno sodišče v ro« ku 60 dni po dostavitvi.
Za nase kraje je posebno važna določba člena 31., ki predpisuje, da bo komisar opravljal tudi vse posle dežeh nih komisij in krajevnih komisarjev za agrarne operacije v zmislu deželnega zakona z dne 31. marca 1913, deželni zakonik in ukaznik za Primorje st. 21, ki se nanaša na DELITEV SKUPNIH
ZEMLJIŠČ in ureditev pravic do njih uživanja in oskrbovanja. Za nas je ito« rej novi komisar to, kar je bil prejšnji komisar za agrarne operacije in toza« devna deželna komisija. Združuje torej r rvo in drugo stopnjo postopanja in s tem poenostavi celo poslovanje. S tem je tudi ustreženo neštetim spomenicam in resolucijam, ki so jih dobila osrednje oblastva od naših občin.
Stroške za komisarje in njih urad« no osobje, za uradne prostore, itd., ki so proračun j eni na svotO' 800.000 Mr prevzame država.
Denar v kritje drugih stroškov (razprav, delitvenih načrtov, itd.) pa bodo morale predujmiti prizadete ob« čine. Te zneske določa komisar, občine jih bodo morale potem naprej položiti pri pokrajinski blagajni. Nam se zdi naravno, da bodo imele občine potem razdehti te izdatke na breme posamez« nih deležnikov, dasi novi zakon tega iz« rečno ne določa. V starem zakonu pa je izrecno rečeno, da krijejo stroške država in interesenti.
Važna določba je tudi ta, da se mo» rajo vse zadeve, ki se nahajajo ob uve« Ijavljenju novega zakona v razpravi pred katerokoli oblastjo, odstopiti v pristojno rešitev komisarju. In to tudi ta« krat, če je pričelo postopanje v zmislu zakonov, ki so veljali pod prejšnjo vla« davino. Takih slučajev ni ravno malo v naših krajih. Pri tej priliki smatram za potrebno omeniti, da se nahajajo vsi spi« si o delitvi skupnih zemljišč, ki so bili svoječasno v arhivu deželnega odbora v Gorici, pri: kr. prefekturi v Vidmu.
Omenim naj še, da do sedaj niso novi komisarji še imenovani. A kakor kaže, bo tudi ta ukep vlada kmalu iz« vršila.
Živin
ZJvinozdravnik G.:
PORODNA MRTVOUDNOST PRI GOVEDU.
Izobraženi govedorejci se te bolezni pri govedu le malo boje, čeravno je sli« ka te obolelosti, kot je spodaj popisana,
o r e j a.
malo prikupijiva, kajti vedo, da hitra pomoč govedo gotovo reši. V gotovih krajih pa zahteva ta bolezen letno svoje žrtve med govejo živino.
Znaki te bolezni so jako očividni, bolezen je na videz silno huda. Pojavi!
se ta bolezen od 1 do 14 dne potem, ko je govedo porodilo, redkokdaj tudi malo i pred porodom; od tod ime tej obolelosti: porodna mrtvoudnost. Najpoprej se po* javi pri bolni kravi nekak nemir, žival stopica sem in tja, v zadnjem delu živo* ta se zapleta. Včasih se pridruži temu stokanje, tudi škripanje z zobmi in ne* redkokrat mgčno bulenje. Krava op o te* ka, obleži, poskuša se še dvigniti na no* ge, toda z-aman. Pojavlja se že mrtvoud* nost, najpopreje v zadnjem delu telesa, potem tudi v prednjih delih. Govedo hrope, v grlu mu grči, glava leži sključena v vratu med prednjima in zadnjima no* gama, gobec je široko odprt, iz katerega moli jezik, govedo se slini, iz očes prite* kajo solze. Ako govedo otipamo, opazi* mo, da postaja koža mrzla in občutljiva. Počasi izginja življenje. V enem ali dveh dneh zamore ta bolezen govedo uničiti.
Zamenjati ne .smemo te obolelosti z drugimi sličnimi boleznimi, kot je na pr. obležanje pred in po porodu. Pri zadnji imenovani bolezni govedo še vedno žre, prežvekva, ter blato je redno1, medtem, ko pri porodni mrtvoudnosti tega ni. Tudi ne smemo zamenjati te bolezni z vsako ohromelostjo zadnjega dela te* lesa.
Kaj naj naredi naš govedorejec, ako opazi zgoraj opisano bolezen? Naj po* preje naj priskrbi govedu, predno pride vešča pomoč, dobro ležišče, na debelo postlano s steljo. Žival naj ne leži z no* gami, stegnjenimi od sebe, nego poskusimo obdržati noge kolikor mogoče pod govedom, kot je pravilno pri ležanju. Kravo je treba nadzorovati, ker bi sicer z butanjem z glavo isto ob tolkla ob jasli ali pa ob zid. Dobro je, poskusiti obdr* žati glavo živipčeta nekoliko višje kot je život, da bi ne uhajala tekoča hrana sko* zi požiralnik iz želodca. Priporočamo tudi drgniti kravo s kafrovcem po križu. Na ledje in križ naj se položi mokra r juha, ter vrh iste topla volnena odeja. Silno napačno je, vlivati pri tej obolelo* sti govedu zdravila v gobec, ker ima o* hromelost požiralnika posledico, da zai* dejo tekočine' v pljuča, kar bi pogin go* veda samo pospešilo.
Zdravljenje te obolelosti je za stro* kovnjaka silno enostavno. S posebnim aparatom vbrizga živinozdravnik v vime filtriran zrak, ter da po potrebi okrepčila podkožno. V brizgavanje zraka pri po* rodni mrtvoudnosti v vime je silno učin* kovito, že skoro mrzlemu govedu pripo* more ta način zdravljenja do ozdravitve tekpm kratkih ur. Pomoč pa mora biti hitra. Živinorejec, kateri si hitro pomaga, si dvakrat pomaga.
K. M.:
KRAJEVNI ŽIVINOREJSKI ODBORI.
V prisotnosti za povzdigo živinoreje mnogozaslužnega predsednika furlanske živinorejske komisije grofa G. L. Mai* nardi, pokrajinskega živinorejskega nad* zornika dr. M. Muratori in bivšega vodi; telja deželnega kmetijskega urada goriš* kega Miltona Klavžarja so se ustanovili dne 16. in 17. t. m. v Tolminu, Idriji, Ai* dovščini in Gorici krajevni živinorejski odbori za srednje in planinsko živinorej* sko ozemlje.
Na vseh štirih ustanovnih sestankih je obrazložil predsednik pokrajinske ži* vinorejske komisije namen ustanovitve odborov, ki obstoji v glavnem v tem:
1.	da se razdeli in poglobi delovanje v prospeh živinoreje,
2.	da sodelujejo v krajevnih živino* rejskih odborih domači živinorejci, ki najbolj poznajo razmere in potrebe okraja, s tem:
a)	da stavijo pokrajinski živinorej* ski komisiji v Vidmu predloge, ki bi utegnili pospešiti izboljšanje krajevne živinoreje,
b)	da čuvajo nad strogim izvajanjem določil izvrševalnega ukaza zakona z dne 5. julija 1908 št. 392 o splošnem pre* gledovanju plemenskih bikov,
c)	da urejujejo javne postaje za spuščanje bikov,
č) da odkazujejo vsaki postaji pri* merno število krav in junic in da orne* jujejo okoliše posameznih spuščevalnih postaj,
d)	da določajo visokost skoknin,
e)	da poskrbijo zato, da se izločijo
nepotrjeni biki in da se njih lastniki, ako jih rabijo za tuje krave, kaznujejo v smislu določil zgorej navedenega zakona.
Za predsednike krajevnih odborov so bili izvoljeni: G. Ivan Mrak iz Tolmis na za tolminski živinorejski okraj, g. Ste* fan pl. Premerstein iz Jeličnegavrha pri Idriji za idrijski živinorejski okraj, g. Miroslav Bone iz Sv. Križa pri Ajdov* ščini za ajdovski živinorejski okraj in g. Leopold Kofol iz Čepovana za goriški živinorejski okraj.
Volitvi predsednikov krajevnih od* borov je sledila razprava o številu ple* menskih bikov, ki bodo potrebni za ure* ditcv javnih spušeevalnih postaj v posa* meznih živinorejskih okrajih.
Sklenilo se je, da se bo odslej po* speševala s primernimi nagradami iz* podreja domačih čistokrvnih bikov, da se tako sčasoma izognemo potrebi uva* žan j a dragih plemenjakov iz inozemstva.
Tolminski živinorejski odbor je raz* pravljal tudi o ureditvi postaj za spu* ščanje žrebcev v Kobaridu in Tolminu.
Vipavski živinorejski odbor je skle* nil, da se uvede v občinah bivšega vipav* skega sodnega okraja rujava švicarska goveja pasma.
Z ozirom na važnosti prešičjereje na Goriškem so vsi odbori sklenili, da bodo odsihdob posvečali tej panogi živi* nore j e svojo posebno pozornost.
Na vseh štirih sestankih se je tudi razpravljajo o prihodnjem pregledova* nju plemenskih bikov, ki se bo vršilo po sledečem načrtu, izdanem od furlanske živinorejske komisije:
Člen. 1. — Vsi biki, ki se uporablja* jo za javno spuščanje, so podvrženi po določilih izvršilnega ukaza * zakona z dne 5. julija 1908 št. 392, splošnemu prc> gledovanju.
Člen 2. — Splošno pregledovanje iz* vršujejo krajevni živinorejski odbori septembra in oktobra meseca. Dneve in kraje pregledovanj določi krajevni živi* norejski odbor in jih sporoči vsem pri* zadetim županstvom.
Člen 3. — Bikorejci, ki želijo dobiti za enega ali več bikov dovoljenje za spu* ščanje. morajo predložiti živinorejski
komisiji pri furlanski pokrajinski upr a* vi v Vidmu (Commissione Zootecnica friulana presso TAmrninistrazione pro* vinciale del Friuli in Udine) z 1:20 L kol* kovano prošnjo, v kateri morajo> nave* sti, da želijo pregledovanje na domu ali pa, da so pripravljeni prignati svoje bike v kraje, ki jih je v to določil krajevni odbor. V prvem slučaju morajo priložiti prošnji za vsakega bika po 30 lir, v dru* gem slučaju je pregledovanje brezplačno.
Člen 4. — Za doma vzrejene in od komisije za sposobne spoznane bike vsake starosti se bodo nakazovala dari* la po 100 do 300 lir, ako jih priženejo bi* korejci na zbirališča, ki jih je v to dolo* čil krajevni odbor. Na domu pregleda* nim bikom se ne bodo priznala darila.
Člen 5. — Darila se bodo izplačala, kadar bo bikorejec z zapisnikom o spu* ščanju dokazal, da je bik oplodil vsaj 50 krav.
Člen 6. — Bikorejcem je na voljo dano, da priženejo svoje bike na zbirali* šča, ki so jim najbol j prikladna.
Člen 7. — Biki, ki se priženejo na zbirališča, so podvrženi obstoječim pred* pisom živinozdravstvenega reda; lastni* ki so odgovorni za poškodovanja, ki bi jih utegnili povzročiti njih biki.
Člen 8. — Posamezni živinorejski odbori določijo sporazumno z živinorej* sko komisijo furlansko, kako naj se ta načrt izvede.
ČUDOVITA KRAVA.
Kakor poročajo časopisi, imajo na nekem mažarskem veleposestvu kravo, ki proizvaja neverjetne množine mleka. Posebna komisija mažarskega poljedel* skega ministrstva je ugotovila, da daje ta krava povprečno dnevno 41 kg mleka s 6% tolščobe. Krava ima 9 let in izvira iz neke domače mažarske pasme. V teku 303 dni, v času mlečnosti, to je od maja 1923 do konca februarja 1924 je ta kra* va dala 11.000 kg mleka s povprečno 6% tolščobe. Maslo, napravljeno iz te mleč* ne množine, je tehtalo 730 kg. Krava pa tehta le 550 kg, dala pa je tekom 10 me* secev dvajsetkrat toliko mleka in 1.33 krat toliko masla.
Da bi imeli mi take krave!
Mleka
PRAVILNA MOLŽNJA.
Način molžnje vpliva brezdvomno na neoporečnost in množino mleka. Kdor opravlja molžnjo le površno brez posebne pazljivosti, lahko škoduje mno* go več proizvajanju mleka, kakor se na splošno misli. Ako' se mleko nezadosK no in nepopolno izmolze, upliva to prav slabo na količino tolščobe, ker je te v mleku ravno proti koncu molžnje naj? več. V tem pogledu so poizkusi in opa* zovanja dognala sledeče:	prva tretjina
izmolzenega mleka ima 1.2% tolščobe, druga tretjina 2%, tretja pa 4.1%. Prav zadnji mlečni curki pa imajo tudi do 10% tolščobe. Kdor torej nepopolno molze, pusti v vimenu ravno najboljše in najbolj tolsto mleko. Iz tega sledi, da, ako pride mleko vodeno, z malo tob ščobe na trg, se ne more ta mlečni ne* dostatek zvračati vedno na vodni krst mleka, ker rodi nepravilna molžnja rav« no take posledice. Ni čuda potem, da
r S t V O .
marsikatera mlekarica popolnoma pra* vilno trdi, da je njeno mleko povsem naravno, a da tržni nadzorniki doženejo nasprotno.
Druga, se hujša posledica slabe molžnje je ta, da izgublja krava,'ki jo nepravilno molzemo, stalno, od leta do leta na množini mleka. Z nepopolno molžnjo pokvarimo v kratkem tudi naj* boljšo kravoanlekarico, tako da daje malo mleka. Če se posveča molžnji tista pažnja, ki je pri tem potrebna, in če opravlja ta posel dobro izvežbana ose* ba, potem smo lahko gotovi, da proiz* vaja vsaka žival vedno toliko mleka, ko* likor ji to njena narava dopušča.
Recimo, da pustimo z nepravilno molžnjo vsak dan le V2 litra mleka v vi* menih, znaša ta izguba pri 10 kravah letno 2000 kg. Dognano pa je tudi, da povzročajo mlečni ostanki večkrat gnojna vnetja vimena kakor tudi po* polno usahnitev posameznih delov.
Dr.. Vallig:
Naša vina na razstavi v Padovi.
Prvi važnejši korak, ki ga je napra* vil urad za kmetijski potovalni pouk na Goriškem, je bil ta, da je organiziral u> deležbo naših vinorejskih zadrug ter ve* ejih in boljših vinorejcev na vinarski razstavi v Padovi. In priznati moram, da je bilo število vinorejcev, kakor tudi uspeh naših vin na razstavi v resnici za* dovolj iv.
Razstave in vzorčni semnji zavze* majo po vojni na sploh važno mesto glede proizvajanja in trgovine. Poslovne zveze, ki so bile dolga leta pretrgane vsled vojnih razmer, izpremenjene poli* tične meje in v prvi vrsti težko gospo* darsko stanje, neizbežna posledica tega, da je vojna uničila mnogo gospodarskih dobrin, — vse to je povzročilo, da so posamezni izdelki izgubili svoje trge, na katerih so bili že dobro vpeljani. Vsled tega so pridelovalci prišli v položaj, da niso mogli spraviti svojega blaga v de*
nar. Mednarodni vzorčni semnji, poseb* ni taki, ki so dobro pripravljeni, so nepre* cenljivcga pomena za razmah trgovine: na njih stopi pridelovalccsizdelovatelj v neposredne stike z odjemalci svojih pridelkov*izdelkov.
Med italijanskimi velesemnji je gle* de števila sklenjenih kupčij najvažnejši oni v Milanu, takoj za njim; pa stoji Pa* dova, ki je nam najbližja, in ki prihaja za nas iz raznih razlogov najprej v po* štev. To mesto, ki dobro pozna svojo vlogo kot gospodarsko središče beneš* kih pokrajin, je sklenilo letos prirediti na svojem velesemnju s sodelovanjem strokovnjakov posebno in pravo vinsko razstavo. Namen razstave je bil: poka* zati poleg italijanske vinske veleobrti tudi vzorce malih vinogradnikov in na* vadnih kmetovalcev, ki razpolagajo s precejšnjo množino lastnega vinskega pridelka. To naj bi bil početek pravega
vinskega trga, postavljenega na povsem pr-aktično podlago. Udeležba vinorejcev iz vseh beneških pokrajin je bila velika. Važnost te prilike je pravilno razumel tudi urad za kmetijski potovalni pouk, posebno njegovo podravnateljstvo in od? delek za sadjarstvo in trtorejo v Gorici, ki je nemudoma vse ukrenil, da so prišli vzorci naših briških in vipavskih vin v častnem številu na razstavo.
Med razstavljalci iz gornjeg-a dela vipavske doline se je najbolj izkazala klet kmetijskega društva v Vipavi s svojim izbornim belim namiznim vinom in z nekaterimi drugimi vinskimi vrsta? mi. Izkazali so se tudi vinorejci: inženjer Maver iz Lož, Ferjančič s Slapa pri Vi? pavi, Lavrenčič z Vrpolja in nekateri drugi.
Iz ostalih krajev vipavske doline so bile častno zastopane zadružne kleti iz' Dornberga, iz Dobravlj in iz Rihen? berka.
Briška vina so razstavili: uprava posestev barona Teuffenbacha iz Vipolž,
gg. Zucchiatti, Perin in Toroš iz Meda? ne, zadružna klet za Šmartno in Kojsko.
Uprava Ritterjevih posestev iz Mo? nastera je razstavila svoja vina v poseb? nem šotoru.
Z Goriškega je bilo na razstavi o? krog 400 steklenic, postavljenih v lepo piramido, kakor kaže slika. Tudi na po? skuševališču so dosegla naša vina pri? znanje.
Neposrednih trgovskih uspehov ni mogoče zabeležiti mnogo. Poudariti pa moram, da je žc to precejšen korak na? prej, da so se naša vina na razstavi u? veljavila. To nam daje opravičeno upa? nje, da bo bodoče v tem pogledu še bolj? še. Led je pač sedaj prebit.
Eno ugotovitev od svoje strani mo? rem tu navesti: Dobri vinorejci in kleta? rji niso vedno mali vinogradniki. Urad za kmetijski potovalni pouk ima na tem polju obsežno in hvaležno nalogo: širiti med vinogradniki poznavanje modernih in umnih načel pri pridelovanju vin.
Sadjarstvo.
Ušaj Just:
SMOLIKAVOST IN KODRAVOST, BRESKVE.
Breskev je podvržena mnogim boleznim. Nekatere od teh bolezni so tako škodljive, da povzročijo tudi popolno posušenje obolelega drevesa.
Najhujša bolezen breskve je smoli* kavost. Tej bolezni so najbolj podvrže* ne one breskve^ ki rastejo v hladnih, vlažnih, na železu in dušika bogatih ilov> natih tleh. Posebno pa pospešuje to bo* lezen naglo menjanje vremena, ko hlad* nim deževnim dnem sledijo večkrat solnčni in vroči dnevi. Smolikava posta* nejo rada tudi ona drevesa, ki so bila preveč obrezana, ali pa ki so drugače zadobila rane na lubadu.
Proti smolikavosti pomaga gnojenje z apneneem, ki ga potrosimo v jeseni okoli drevesa v množini od 1 do 3 kg na drevo. Rane na deblu je izprati s kisom in jih nekoliko narezati. V to svrho se potegnejo z ostrim nožem do lesu glo* boke zareze čez rano. Ko potem poneha teči smola iz rane, jo zamažemo s cepil* nim voskom.
Smolikavim drevesom se ne sme nikdar pognojiti z močnimi dušičnimi gnojili, kako je straniščnica, močna gnojnica, čilski soliter i. t. d.
Druga bolezen je kodravost listja. To bolezen povzročujejo listne uši in neka posebna glinica, ki jo v znanosti imenujemo Exoascus deformans. Ista glivica povzročuje, da češplje »gredo v rožičke«.
Listne uši se kaj rade pojavijo v o* nih letih, ko se vreme večkrat menja. Če solnčnim dnem sledijo večkrat in naglo hladni dnevi, zastane v listih sok in listi, zlasti oni v vršičkih, začnejo iz* lučati sladek sok. Ta sladek sok gre v slast listnim ušem, ki se potem v teh u* godnih razmerah silno razmnožijo. Vsled vboda in srkanja soka, se potem listi zgubančijo in te gube služijo potem ušem kot skrivališča. V teh gubah jih je težko doseči in zato jih moramo po* končevati prej, dokler se preveč ne raz* množijo in prej, kakor se listi zguban* čijo. Proti listnim ušem je potrebno škropiti z mešanico od 50 g tobačnega izvlečka, 300 g navadne sode, in 50 g petroleja in petih litrov vode. Zelo do* bro sredstvo je tudi arzenski apnenec, ki se prodaja pod imenom »Azol«. Ta prah je hud strup.
Če pa to bolezen provzročujejo go* riimenovane glivice, moramo za škrop* lienje rabiti sredstvo imenovano »Kali* fornit«. Močno obolele vršičke je pore* zati in jih sežgati.
Splošno k
P. G.:
LAŠKA RDEČA DETELJA.
Najvažnejša izmed krmslkih rafetlin, ki se setjejio v jeseni, je na vsak način laška detelja, inkarnatnica 'v^j pri nas tudi svinjska detelja! zvana. Ta detelja se za-djovolji z vsako zemljo, ter daje dzmed vseh rastlin, ki se uporabljajo za zeleno krmo, najbolj tečno lim naliveč krme. Ta rastlina spada v vrsto metuljnic in imia kot taka, poleg prej snaštetth lastnosti, še to: dobro lastnost, da' sprejema potrebni dušek in ozračja. Vsled te poslednje lajst-nosti se uporablja ta rastlina ne de za pni-
m e t i j s t v o .
delovanje zelene klaje, ampalk tudi za zeleno gnojenje, kajti, če se zelena, inkarnat-nioa zakopa ali podorje, spravijo se z njo v zemljo dušičnate redilne rastlinske snovi.
Navadno se seje laška detelja na njive, obsajene z vrstami iz trt ali pa iz murv, seje se tudi med turšico, po* sebno pa med činkvamtin. Malokdaj se seje laška detelja sama zase, dasiravno bi se to dobro'izplačalo, (kajti pridelalo bi se prav gotovo mnogo več pa tudi boljše piče.
Kar se tail tiče, ni ta detelja, kakor že zgoraj omenjeno, prav nič izbirčna. Ona
uspava dlobro celo na suhih iin sredniero-dovitnih tleh; seveda ji u staj a najbolj sred-mjei zvezna in takšna zemlja, ki vsebuje precejšnjo množino apna in takšna, na kateri vodal na zastaja.
Dal sa zdmlja za njo pripravi, ni Itne-ba bogrve koliko truda. Če je zemlja rahla;, zadostuje, da jo Ikar pri vrhu dobro zrahljamo, ato je pa zemlja bolj zvezna, potem se miora seveda na vsak način precej stlo-boko prerahljati s kakim modernimi plu-Storn. I
Ako hočemo pridelati kolikor mogoče obilo krme, potem pa moramo zemljo dobro piripraviti.
Ko je oranje dokončano, naj se njiva dobroi z brano povleče, da se vse kepe dodobra raznušije.
Za laško deteljo je treba uporabiti na vsak način le umetna gnojila.
Priporoča se vzeti za vsak ha površb ne po 4 do AV2 stota superfosfatai in 4 do 4V2 stota kajnita. Namesto kajnita se vzame lahko 120 do 160 kg 40% kalijeve soli. Umetna gnojila se morajo raztrositi na vsak način pred preoravamiem.
Da se doseže ugoden uspeh, je treba poskrbeti za to, da se vseje seme o pravem času, a\ gledati je treba tudi na to, da se vzame primerno seme.
Mnogi kmetovalci imajo to navado, da sejejo to deteljo prav zgodaj, Ikar seveda ni pravilno. Ako se namreč, poseje seme že sredi poletja, ter je zemlja količkaj vlažna, izkali detelja v kratkem: Ako nastopi potem suša, setev uvene in morda celo usahne. Če bi detelja usahnila docela, ostala bi pa preredka in takšno deteijišče da (premalo dohodka.
Pripomniti treba, da se prenaša rdeča detelja lažje mirzloto nego sušo. Zato sp priporoča, naj se nikakor prezgodaj ne seje. Najboljši čas za sejanje te detelje so zadnjii dnevi avgussta ali prvi dnevi septembra meseca.
Da se doseže ugoden uspeh, odločuje tudi jto, kakšno seme smo vzeli za setev.
O tem pa v prihodnji številki.
Štrekelj Josip:
DETELJA.
V	umnem kmetovanju obstoja kolo« barenje, v katerem je všteta tudi detelja. Ta izboljša (obogati) zemljo na dušiku, uniči mnogovrstni poljski plevel, pride? lek pa dviga živinorejo.
Pri nas se je udomačila v prvi vrsti nemška ali večna detelja (medicaga sati? va), štajerska triletna (trifolium praten? se) in enoletna laška (trifolium incarna? tum.)
V	drugem letu daje detelja največji pridelek, ki se pa potem manjša, z ozi? rom na lego in zemljo. Čeravno nosi nemška detelja ime večna, naj se ne pu? sti v najboljšem slučaju nad 4 leta, ker je kasneje toliko izumre. Na deteijišče se še naseli različni travniški plevel, ki ne donaša zadostnih dohodkov.
Razen za govedo in konje je štajerska triletna, sveža, izvrstna krma za pra? siče, zlasti, kadar nam na polji manjka druge zelenjave. Koliko časa prihraniš z nabiranjem živeža za prašiče, ako imaš deteljo pri rokah!
Deteljo sejemo navadno na ječme? novo njivo, ker oves preveč izčrpa zem? Ijo. Koristno je to, ker žito varuje mlado nežno deteljo pred solnčnimi žarki, ko? ristno je tudi, ker dobimo v prvem letu dohodek zrnja in slame. Ob setvi naj bode zemlja razsipna, in nekepasta, si? cer deteljno seme med kepami ne skali. Podkopljemo ga najboljše in najhitreje, da popraskamo setev z vilami in ako je valjar pri rokah, še setev povaljamo.
Kdor ni pridelal semena doma, naj ga kupi pri zanesljivi tvrdki, to je pri Slovenskem kmetijskem društvu v Go? rici, ki je kaljivo in čisto predenice (glem.)
Za en hektar ,(10.000 m2) zadostuje 16 do 20 kg, ali za 1 m2 1.6 do 2 grama semena. Opazujem namreč, da naši ljud? ie kupujejo po trgovinah deteljno seme, ki je staro, nekaljivo in največkrat pre? denično, pa tudi v preveliki množini, in ker s tem zameta jo denar, sem napisal te vrstice.
Poravnajte naročnino za “Gospodarski vestnik "
Vojna odškodnina.
ZNIŽANJE KOLIČNIKA.
V 3. številki letošnjega »Gospodar? skcga vestnika« smo poročali o višini količnika, ki je veljal v raznih dobah. Da izpopolnimo dotični članek, moramo danes pripomniti, da znaša količnik od 15. maja 1924 dalje 400% predvojne cene.
Kakor vidimo, gre povišek predvoj? nih cen hitro navzdol, prehitro. Svetujemo onim, ki še odlašajo z zidanjem, naj podvizajo, da nc bodo v tem pogle? du po lastni krivdi tepeni.
PO KAKŠNI CENI SO BENEŠKE OBVEZNICE?
Beneške obveznice so dosegle mese* ca junija že ceno 92%. Popraševanje po njih je bilo veliko. Koncem junija se jim je cena pričela nižati. In to stanje traja še dalje. Ob koncu julija so se dobile te vrednotice po 84%. Dočim so se junija banke trgale za nje, jih je danes le bolj s težavo spraviti v denar. Upanje pa je, da se njihova cena ob priliki žrebanja zopet dvigne.
'M. A.:
ftaba in pomen Thomasove žlindre.
Kaj je Thomasova žlindra?
Skoraj v vseh železnih rudah, ki jih dobivajo po raznih evropskih deželah, je toliko fosfora, da so jih vsled tega prejšnje čase težko podelovali v jeklo. Anglež Thomas pa je iznašel poseben način, da se fosfor izpravi iz surovega železa. Pravimo mu na kratko »Thoma? sov način«. Po tem načinu se surovo že< lezo raztopi, vanj se umetno napelje obilo zraka. In ta izprcminja fosfor v fo? sforovo kislino. Preden pa se začne že* lezo topiti, denejo v topilnike k surove? mu železu določeno množino živega ap? na, in sicer na 100 stotov surovega žele? za kakih 15 stotov živega apna. Ob top? Ijcnju železa sc nastajajoča fosforova kislina takoj veže z apnom v fosforovo? kislo apno ter se to obenem s kremiko? vokislim apnom ter z nekoliko železne? ga okisa nabira kot raztopljena žareča žlindra na očiščenem jeklu. To je Tho' masova žlindra. Ohlajena in zmleta Thomasova žlindra se prodaja za gno? iilo, ki ga danes že povsod poznajo in čigar dobrota se splošno pripoznava.
Zakaj je Thomasova žlindra dobro gnojilo?
Thomasova žlindra je v prvi vrsti fosforno gnojilo. Potem pa je v nji še kakih 50% porabnega apna. Fosforova
kislina Thomasove žlindre se ne topi v vodi, kakor fosforova kislina v super? fosfatu. Zato prve čase niti mislih niso, da bi mogla izdatno koristiti. Šele šte? vilni poskusi so strokovnjake prepričali, da je fino zmleta Thomasova žlindra res izborno fosforno gnojilo. Da pa se fosforova kislina v Thomasovi žlindri lahko topi, da torej dobro učinkuje, je vzrok to, ker je notranji ustroj fosforo? vokislega apna v Thomasovi žlindri tak, da lahko razpada. Del fosforove kisline ie namreč vezan na štiri dele apna, do? čim v drugih fosfatih hodi dol fosforo? ve kisline na tri dele apna. Tudi prav slabe kisline in pa kisli sokovi, ki jih iz? ločajo rastlinske korenine, morejo raz? topiti fosforovo kislino v Thomasovi žlindri. Zato tudi vrednost fasforove kisline v Thomasovi žlindri določajo s citronino kislino. Koliko je vreden ta način preiskovanja, naj pokažejo na? slednji uspehi tozadevnih poskusov:
Thomasova žlindra:	Raztopnost fosforove kisline v citronini kislini:	Pridelek:
1	100.0%	100.0
2	88.2%	90.3
3	71.5.%	74.1
4	57.8%	60.2
5	37.1 %	38.5
6	22.8%	16.0
Iz tega je ravidno, da sta raztopnost fosforove kisline v citronini kislini in pa njefta moč domalega popolnoma enaki. Kmetovalci naj torej ne kupujejo Tho« masove žlindre, ki od svoje fosforove kisline ninva vsaj 80% raztopne v citro--nini kislini. Naši prvi kmetijski ke= miki pravijo, da je v citronini ku slini raztopna fosforova kislina Thomas sove žlindre tako izdatna in toliko vred* na. kakor v vodi raztopna fosforova kis slina superfosfata. — Izdatnost Thomas sove žlindre pa še to povečuje, ker je v njej do 50% lahko raztopnega apna, tos rej skoraj v istem razmerju, kakor se fosforova kislina in apno nahajata v rastlinah. — Če pa se obe 'rastlinski h ras nilni snovi dajeta rastlinam v tako us godnem razmerju ter lahko raztopni, pos tem se ne bomo čudili, da povsod veliko več pridelujejo, kjer rabijo res dobro Thomasovo žlindro. Žal, da ponekod izs pečavajo tudi manj vredno ali celo po= narejeno Thomasovo žlindro. Zato' naj opozorimo, da se Thomasova žlindra, zajamčeno čista in brez vsake tuje pris mesi prodaja pri Slovenskem kmetijs skem društvu v Gorici in Tržaški kmcs tijski družbi v Trstu, ki za blago jam s čita.
Kaj in v kakšni zemlji naj se rabi Thomasova žlindra?
V prejšnjem odstavku smo opisali, kako lahko se topi fosforova kislina Thomasove žlindre in kako vsled tega hitro deluje. Raztopno fosforovo kislino Thomasove žlindre rastline lahko užis
vajo. Izprva so mislili, da mora Thoma® sova žlindra dolgo časa v zemlji ležati, da se laže topi. To pa ni resnično. Zato tudi ni res — kakor menijo še nekateri — da se mora Thomasova žlindra rabiti le jeseni. Rabimo jo lahko prav tako tu* di spomladi. In na tisoče je izkušenj iz vseh dežel, ki dokazujejo izdatnost Tho* masove žlindre pri pomladnih setvah. Celo na glavo so ozimini gnojili s prav dobrim uspehom pozimi in spomladi. To je tudi umevno. Saj trosijo na trav* nikih Thomasovo žlindro tudi kar po* vrhu ter dosezajo izbornih uspehov.
Na vprašanje, kdaj naj se rabi Tho* masova žlindra, odgovarjamo nakratko, da vselej, kadar gospodarske razmere to dopuščajo. Na travnikih in pašnikih je priporočljivo rabiti Thomasovo žlin* dro takoj po prvi košnji poleti, ali pa jeseni po drugi košnji. Sicer pa se lahko rabi še vso jesen in zimo, kadar je vre* me zato. Potem tudi spomladi, ko pone* ha mraz. Na polju zadošča, če se Tho* masova žlindra raztrosi in podorje jese* ni ali spomladi, ali pa če se potrosi na preorano njivo ter se potem podvleče.
Da se more rabiti Thomasova žlin* dra v vsaki zemlji, je razvidno iz tega, kar smo doslej izvedeli o tem gnojilu. Saj njen učinek ni odvisen od zemlje. Izprva so mislili, da je Thomasova žlin* dra posebno gnojilo za peščeno zemljo. Številne poskušpje in dejanske izkušnje so nas pa prepričale, da Thomasova žlin* dra mnogo izda tudi na boljši, n. pr. na ilovni zemlji.	(Dalje.)
Kmetijs
KMETIJSKA NADALJEVALNA ŠO* LA V LOKAVCU PRI AJDOVŠČINI.
V nedeljo 29. jun. 1924 se je zaključil II. tečaj kmetijskomadaljevalne šole v Lokavcu. Sklepu so prisostvovali od po* slanci urada za kmetijski potovalni po* uk v Vidmu gg. vitez Morclli de Rossi, predsednik upada za kmetijski potovalni pouk, zastopnik vlade gr. uff. Rubini, ravnatelj vitez Marchettano, dr. Toniz*
ki pouk.
zo, podravnatelj istega urada v Goricf, agr. inženjer Velicogna, voditelj urada v Ajdovščini, župan Čibej s celokupnim starešinstvom in veliko število gospo* d ar j e v*d om ačin ov.
Šolski vodja Paljk pozdravi navzoč če in poda nato podrobno poročilo o de* lovanju šole. Povdarja nujno potrebo, da se te ustanove ohranijo v prid kme* tijskemu stanu tudi v bodoče.
Kmetijsko nadaljevalno šolo v vsa*
ko občino! — To bodi zahteva sedanje* ga časa. Potom iste si bomo izobrazili našo mladino v vseh panogah splošnega in strokovnega kmetijskega pouka.
Navzoči SO1 z odobravanjem sledili poročilu in obljubili svojo pomoč tudi v bodoče.
Nato je priporočal g. voditelj usta« novitev gospodinjsko nadaljevalne šole za dekleta, ki naj deluje za poklicno iz« obrazbo ženskega naraščaja v istem smislu kot kmetijska nadaljevalna šola za fante. Tudi v tej šoli bodi pouk dvo« leten. Vrši naj se redno v zimskem ča« su. Razširi pa se lahko tudi na poletni čas, kar je važno zlasti za potrebe prak« tičnega pouka. V teh tečajih naj bi se obravnovalt zlasti oni predmeti, ki za« devajo naše kmetsko ženstvo, kakor:
gospodinjsko spisje in računstvo, hišno gospodinjstvo na kmetih, nauk o živilih, sestavine in redilna vrednost živil, glav« na navodila za pripravljanje različnih jedil, konserviranj.e sadja, Vrtnarstvo, pe« rutninarstvo, mlekarstvo, ročna dela,, materinstvo, skrb in negovanje dojenč« ka i. t.d.
Želeti je, da se že to jesen ustanovi poleg kmetijska tudi gospodinjska«na« daljevalna šola.
Omeniti je še, da poseduje pmetij« ska nadaljevalna šola obsežno dreves« nico, kjer je vsajenih že nad 3000 dre* vese. Vse oskrbovanje je v rokah šolske mladine, ki se pod vodstvom g. vodite* Ija praktično vežba v vseh potrebnih opravilih umnega sadjarstva.
Davki in p
DAVČNI ZASTANKI.
V 3. številki letošnjega letnika smo obširnejše poročali o davčnih zastankih, ki jih bo moralo naše ljudstvo plačati. To ni povsem pravično, ako se upošteva, da so bili naši kraji po večini opustošeni in razbiti po vojni, ljudstvo pa raztepe* no na vse vetrove. V ostalih delih fur« lanske pokrajine in tudi po nekaterih drugih krajih vlada v tem oziru ni po* stopala tako strogo. Spregledala je mar* sikaj. Naši revni ljudje pa dobivajo se* daj pozive, naj poravnajo zastanke, ki so hudo visoko odmerjeni. Od kod naj Vzamejo, ko je že drugih rednih bremen Več kot dovolj?
Nekatere ugledno organizacije in Osebnosti v deželi SO' v zadnjem času Posredovale pri finančnem ministrstvu 2a odpis davčnih zastankov. A uraden odgovor je: rezek ne, češ, da je vlada že s tem priznala ugodnosti našim davko* Plačevalcem, ker ne zahteva od njih po* ravnave zastankov ne enkrat, temveč v obrokih.
Svoje poslednje upe stavimo še na Uvidevnost novega podtajnika v fi* Pančnem ministrstvu, ki dobro pozna ^snični obupni položaj pokrajine.
r i s t o j b i n e .
Danes pa moramo že pribiti: če se bodo zastanki res z vso strogostjo pobi* vali, potem pojde marsikje in marsikatc* ro gospodarstvo hitro na rakovo pot in »•'Ogin. In to vendar ne more biti v inte* resu države!
POPRAVA NAPOVEDI ZEMLJIŠ* KEGA DOHODKA
»Gospodarski vestnik« je v svoji 5. letošnji številki objavil članek: »Popram va davčnih napovedi«, ki pravi med dru* gim tudi sledeče:
»Kar se tiče poprav davka na zem* Ijiški dohodek, se letos v novih pokra* jinah ne bodo sprejemale prošnje za popravo že odmerjenih svot. Te pridejo na vrsto še le s 1. majem 1925. Poprave v tem pogledu pa pridejo v poštev še le s 1. januarjem 1926«.
Ta informacija, ki so jo ponatisnili tudi drugi slovenski časopisi, je bila ta* krat popolnoma pravilna. Kr. odlok z dne 30. decembra 1923 št. 2952 in ’ okrožnica finančnega ministrstva z dne 22. januarja 1924 št. 194 Div. 3 določata v tem oziru točno ono, kar je Gospo* darski vestnik, in za njim drugi časopisi,, pisali. —
Kr. odlok z dne 22. maja 1924 št. S04, s katerim se je davčna zakonodaja kraljevine raztegnila na ozemlje na no* vo priključene Reke, pa pravi v členu 9. in 15, da se morejo v Julijski krajini in Tridentinski krajini vladati v dobi od 1. maja do 31. julija 1924 tudi prošnje za nopravo davka na zemljiški dohodek. In ker ni najbrže nikdo pričakoval da bi odlok, ki se nanaša na Reko, vseboval predpise tudi za naše pokrajine, so obla^ sti in tudi drugi činitelji s prva prezrli ta predpis. Še le krog polovice julija 1924, in ponekod še pozneje, je pristojno oblastvo izdalo nova navodila.
Iz tega sledi, da je bilo poročanje »Gospodarskega vestnika« meseca maja
1924 popolnoma v zmislu zakonitih, ta? krat veljavnih predpisov.
V zadnji številki nam ni bilo več mogoče priobčiti novih odredb. Upamo pa, da kljub temu ne bo nikdo trpel kake škode, ker je naše dnevno časopisje, deloma tudi po naši zaslugi, še pravočasno obvestilo javnost o novih ukrepih. Povdariti pa moramo, da nismo bili vajeni, da bi se tako važni roki, kakor so ravno' oni v davčnih za? devah, izprcminjali kar čez noč, ne da bi se javnost po' pristojnih oblastih takoj poučila o njih.
To v pojasnilo vsem prizadetim, da ne bo nikjer govora o krivem poročanju v tem vprašanju.
Vprašanja i
Št. 34. — F. J. v N. — Vi pišete: Naprošam blagohotno pojasnila v sle? deči zadevi:
Zemljiški posestnik je 1. 1921 dne 23. avgusta odstopil svojemu sinu pre? moženje, obstoječe iz nepremičnin in premičnin, kar je registracijski urad v P. sam cenil in sicer: nepremičnine na L 31.000, premičnine na L 4.000. in mu od tega dostavil plačilni nalog za pri? stojbine v znesku L 1180.15.
Znesek L 31.000 je obdavčen z l1/2% = 465, 25% doklade = L 116*25 od L 4000 (stopnja lil) = L 40.
Dedščina hčerana, oziroma sestra?, ma dediča, ki jo mora isti plačati in si? cer v zneskih 2X10.000 L in 7.000 L, so tudi obdavčene z IV2% kar znese L 405 od skupnih pristojbin L 1.026.25 plača še 15% invalidne doklade, kar znaša gorenjih L 1180.15.
Prosim ali je to upravičeno in jedi sin primoran plačati tudi za sestre? V nasprotnem slučaju: kaj mu je ukre? niti? Ker se ti slučaji ponavljajo, prot sim pojasnila na moj naslov ali.pa v »Gospodarskem vestniku.«
V odgovor sporočamo sledeče:
1.	Odstotki pristojbin — njihova vi? sina — so pravilno odmerjeni.
2.	Ker znaša vrednost zapuščine
35.000	lir, od katerih odpade 27.000 lir
n odgovori.
na sestri, bi moral plačati glavni dedič pristojbine le od ostalih 8000 lir, ne od vseh 35.000 lir. Kakor poročate Vi, pa se je odmerila pristojbina od zneska
35.000	+ 27.000 = 62.000 lir, torej za
27.000	lir preveč.
3.	Glavni dedič ni dolžan plačati pristojbine za dote, določene sestram. Po zakonu morajo sestre te pristojbine same poravnati, ako ni v oporoki dru? gače določeno.
Za popolnoma izčrpen odgovor pa bi morali imeti na razpolago cel zapu? ščinski spis, ker je odmera pristojbin v veliki meri odvisna od dneva smrti. Si? cer pa smo vedno pripravljeni na vsa nadaljna pojasnila, ako so Vam še po? trebna.
Št. 35. Ž. F. v M. — Vprašanje: Pri nas se je pri mnogih kmetih poj a? vila na grahu, neka vrsta zelenih uši, ki grozi vse zatreti. Množi se jako hi? tro. Njena velikost je več ali manj po? dobna pšeničnemu zrnu. Objeda samo mlade poganjke in največ pri vrhu rast? line. To se ponavlja že tretje leto. Če sc golazen ne pokonča že sedaj, se pozneje namnoži kar na miljone.
Prosim torej gotovega pojasnila, 5 čim in kako se ta mrčes zatre.
Odgovor: Iz Vašega pisma bi sledi? lo, da so grah napadle navadne rastlin?
MK '
. 157
,ske uši. V njihovo zatiranje vzemite trt* no škropilnico in poškropite ves grah s tekočino, ki jo napravite na sledeči na* čin: V mirodilnici kupite kasijeve trske (italijansko: legno di Quassio). Za sto li*
| trov vode zadošča 1.25 kg teh trsk. Spr* ! va denite trske v približno 10 litrov vo* de, kjer naj se močijo vsaj dvanajst ur zaporedoma. Potem vse skupaj dobro prekuhajte. Ko ste to izvršili, nalijte v primerno posodo 100 litrov vode, nap* nite čez odprtino kos platna in vlijte pre* kuhano zmes nanj, da se dobro precedi v vodo v posodi. Nato dodajte tej tekočini še 2.50 kg mazavega mila (sa* ponc nero), ki ga tudi dobite v mirodil* niči. Milo dobro zmečkajte in v vodi dobro premešajte. S to tekočino poškro* pite vse napadene rastline. Če je listje že zvito, vtaknite celo takšno vejico v tekočino. Pravilno pripravljena tekoči* na pomori vse uši, rastlinam pa ne škodi.
Št. 36. — P. O. iz V. — Vi prašate: Neki moj dolžnik mi je v varstvo poso* jene svote izstavil »in bianco« nekaj menic že pred poldrugim letom. Ali so te veljavne? Kdo je upravičen označiti na menicah dospelost?
Odgovor: Menice »in bianco« so veljavne. Morajo pa biti kolekovane z dvojno pristojbino. Dospelost označi, kedor po.^eduje menico. V Vašem slu* čaju, Vi in sicer na dan, ki ga sami želite.
Št. 37. — F. R. iz R. — Vi prašate: Koliko časa ostane že napravljena raz* topina modre galice z apnom uporabna
za škropljenje trt, ne da bi se zmanjšal njen učinek?	,
Odgovor: V tem oziru ne vznemir*= jajte se. Bakrena raztopina ohrani svoj učinek skozi več dni. Kljub temu pa je priporočljivo, da si vsak trtorejec pri* pravi galično raztopino takrat, ko jo ra* bi, ter da že pripravljeno poškropi v najkrajšem času. In to tudi, če žuga plo* ha, ki takoj opere trtno listje, ker tudi v tem slučaju ni škropljenje zaman. Če pa raztopina stoji tudi le malo časa na miru, jo morate vsakokrat pred vpora* bo dobro premešati.
Št. 38. — F. R. iz M. — Vi prašate: Imam deteljišče, na katerem raste vse polno plevela in drugih trav, ki žugajo* uničiti in zatreti vso deteljo. Kako naj postopam, da očistim deteljišče teh škodljivih in manjvrednih rastlin?
Odgovor:	Večkrat se pojavijo na
deteljiščih trave, ki niso sicer povsem brez redilnih snovi kot piča, a škodu* jejo v vsakem slučaju detelji; povzroči--io, da detelja opeša mnogo pred obi* čajnim časom. Da uničite ali vsaj ome* jite rast detelji škodljivih rastlin, mo* rate že po zimi večkrat in dobro pre* branati deteljišče. Spomladi pa morate zgodaj kositi, da ne moreta ne trave ne plevel dozoreti in raztresti na novo svo~ jega semena po detcljišču. Na ta način se posreči, da dobi detelja premoč nad škodljivimi in manj vrednimi rastlina* mi in da jih potem s svojo raščo za* duši.
Drobiž.
Za razstavo v Tolminu, ki se otvori 17. avgusta, je N. V. kralj poklonil ve* liko zlato svetinjo. Svetinjo dobi oni raz* stavljalcc iz soške doline, ki se najbolj izkaže s svojimi razstavljenimi pred* meti.
Tečaj za cepljenje sadja. — Urad za kmetijski potovalni poduk v Gorici od* nosno njegov sadjarski in vinorejski od* delek priredi dne 4. in 5. avgusta 1924 javna predavanja s praktičnim razkazo* Vanjem o cepljenju sadja v Gorici v pro* štorih nekdanje deželne slovenske kme*
tijske šole. Pričetek oba dneva ob 9. uri zjutraj. Vstop prost.
Tečaj za vrtnarje. — V Trstu se bosta tekom leta vršila dva tečaja za vrtnarje, Id bosta trajala vsak približno 8 tednov. Tečaje priredi Zavod za po* speševanje male obrti v Trstu.
30%na znižana prevoznina za vino na državnih železnicah je podajšana do 30. septembra 1924. Znižanje velja za prevoz vina, kakor tudi za vračanje prazne posode.
Podaljšanje železnice Ajdovščini
Logatec obeta postati v doglednem čas su dejstvo. Goriška trgovska zbornica in drugi činitelj napenjajo vse sile, da bi se ta proga čimprej zgradila. Načrt je pričel zanimati tudi širšo javnost. Tudi vojaški krogi mu niso nasprotni. Upanje bi bilo torej, da še naš rod do* čaka gradnjo te važne proge.
Omejitev razpolaganja z nepremično imovino v obmejnih krajih novih po* krajin. — Izšel je poseben zakonski od« lok, ki obširno govori o tem vprašanju. Ker zadevajo nekatere njegove določbe v živo naše ljudstvo, bomo še obširneje poročali o njem (kr. odlok z dne 23. maja št. 1122 U. 1. št. 170).
Združitev razkosanih zemljišč so merodajne osebe začele resno pretresos vati. Zadeva je važna tudi za naše kras je, ker tudi pri nas povzroča prevelika raztresenost zemljišč enega in istega pos Ijedelca veliko škodo. Sicer pa velja za naše kraje še deželni zakon o zložbi po* Ijedclskih zemljišč, ki vsebuje obširne določbe v tem pogledu.
Dolgoročna zemljiška posojila inv a* Udom. — Vlada je dala na razpolago 15,000.000 lir za posojila pod ugodnimi pogoji, ki naj jih dobijo revni kmečki vojni pohabljenci za nakup zemljišč za lastno obdelovanje. Posojila se bodo da* jala za dobo 25 let. Pred potekom 10 let invalid ne bo mogel pod njkakim pogos ;'‘m prodati zemljišča. — Po tem roku pa le, -ako prej vrne celo posojilo. Praš vico do posojila ima le pohabljenec, ki mu je priznana dosmrtna invalidnina. Amortizacijske letne obroke bo plače» vala država (3.50%) državni podporni sklad za bojevnike (0.75%) in državni podporni sklad za vojne pohabljence (0.75%) onemu zavodu, ki bo pooblas ščen dajati posojila. Pravico do posojila imajo le pohabljenci, ki plačujejo ncpos srednega državnega zemljiškega davka manj kot 100 lir letno. Naj višji znesek posojila je 20.000 lir. (Kr. zakonski ods lok 19. junija 1924 št. 1125, U. 1. z dne 19. julija 1924 št. 169).
Dolgovi odnosno terjatve zasebni* kov proti Avstriji. — Vse zadeve, ki se nanašajo na ta predmet, vodi za naše
kraje izključno poseben urad pri pre* lekturi v Trstu (Sezione autonoma del; FUfficio Italiano di Verifica e Compen* sazione). Za vsa pojasnila naj se prizadeti obračajo izključno na ta urad.
Kmetijsko*kemično poizkuševaiišče
v	Goriči. — Pred vojno je obsojalo v Gorici Kmetijskoskemično poizkuševa* lišče, ki je dobro poslovalo v prospeh kmetijstva v deželi. Kljub vsem kora* kom prizadetih činiteljev se ta velevažni zavod še ni zopet otvoril. V zadnjem čas su pa je goriška mestna uprava zače; la odločno pritiskati na to, da se da Goriš ci njen star zavod, ker ni nikakega tehts nega razloga proti zopetni njegovi otvo* ritvi. Kaže, da prizadevanja bodo takrat rodila uspeh. Za uradne prostore poizkus ševališča je določeno poslopje nekdanje deželne slovenske kmetijske šole na Trs žaški cesti.,
Trgovinska pogodba med Jugosla*
vi	jo in našo državo se je sklenila in slo* vesno podpisala v Beogradu dne 14. ju* lija 1924. Po trudapolnem in večkrat preš trganem delu se je končno vendar prišlo do pogodbe^ ki naj še bolj zbliža obe sos sedni državi, ki sta v marsičem vezani ena na drugo. Rok pogodbe je določen na tri leta.
Za odpravo davka na vino in zem> Ijiške dohodke so začele živahno' agitaci* jo ugledna kmetijska udruženja v juž* nem delu države. Glavna njih zahteva je, naj se oba davka s početkom leta 1925 popolnoma odpravita.
Krivična odmera davka na zemlji* ške dohodke je dobila odziva tudi v rim* skem senatu. Na vprašanje nekega sena* torja je državni podtajnik finančnega ministrstva odgovoril med drugim:	»Z
ozirom na ogromno delo in na kratko dobo, v kateri je bilo to delo izvršeno, ni nič čudnega, da so se zgodile nekatere neenake ugotovitve. Radi tega so dobili davčni upravitelji nalog, naj uradoma izvršijo sporazumno z davkoplačevalci
potrebne poprave.«
-----— . -- . , ; ■ , , .. - ■— . .
Prvovrstno THOMASOVO ŽLINDRO
na drobno in na debelo ima v zalogi Slovensko kmetijsko društvo v Gorici-
ČEBELARJEM NA TOLMINSKEM.
Dne 17. avgusta 1924 se o tvori v Tolminu razstava, ki naj pokaže, kaj ima in kaj zmore prebivalstvo na ToU minskem. Ker bo ta razstava za vse stroke gospodarstva, zato pozivam in prosim vse čebelarje na Tolminskem, da se iste kot razstavljalci za gotovo ude? ležimo. Razstavimo med, vosek, razne sisteme panjev, obljudenih in praznih, razno Čeh. orodje in sploh vse ono, ki spada v to stroko!
Razstavljalci naznanite podpisane? mu čimprej, kaj nameravate razstaviti!
Sv. Lucija, dne 20. julija 1924.
Josip Rakovšček.
Gč.:
OBDAČENA ČEBELOREJA.
Z uvedbo davka na premakljivo imovino, ki je stopil v naših krajih v veljavo s 1. januarja 1924, je nastala nevarnost, da bodo čebclorejci tudi v tem pogledu udarjeni. Ni dovolj, da mora čebelar, ako hoče spraviti svoj medeni Pridelek na trg, plačati zanj užitnino. Ne! Čebelar naj plača od svojih panju čev še posebne prispevke državi pod naslovom »davek na premakljivo imovino.« Ker je ta davek stopil v veljavo v starih pokra jinah države že s 1. j anus arja 1923, so njegove neprijetne poslej dice čebelarji teh pokrajin že občutili na svoji koži. Značilno pri tem je tudi to, da pri odmori tega davka niso vse davčne poslovalnice enako postopale. Ta neenakost je rodila od strani čebc? larjev še večji in tudi utemeljen odpor, deževalo je ugovorov in pritožb od vseh strani. Posledica tega je bila posebna okrožnic-a, ki jo je izdalo finančno mini* sterstvo na vse podrejene višje nadzor* nike neposrednih davkov. Okrožnica Povdarja velik pomen čebelarstva za r-azvoj poljedelstva sploh, vsled česar se
mu mora dati vsa podpora in omogočati razvoj, ne pa mu delati ovir. Priporoča se davčnim organom, naj kolikor možno prizanesljivo in umerjeno postopajo pri tem obdačenju čebelarjev.
Izrecno pravi ministrstvo sledeče: »Čebeloreja pomeni v davčnem oziru le malo za državno blagajno. Njena važ* nost je velika v prvi vrsti s poljcdelskc--ga stališča, ki zahteva za se kolikor možno velik razmah čebelarstva. Ni to* rej umestno, da bi ga ubijali s pretira* nimi davčnimi bremeni.
Sicer pa so pri davku na zemljiški dohodek tako že všteti vsi dohodki, iz* virajoči iz obrti, ki imajo svoj neposre* den izvir v zemlji, le če obsežnost teh obrti ne presega donosnosti zemljišča in če te obrti vsled uporabe sredstev in večjih glavnic nimajo znakov posebne samostojne obrti, ki nima nič skupnega s kmetijskim obratovanjem.
Davku na premakljivo imovino je čebelarski dohodek podvržen le tedaj, če se čebelarstvo opravlja kot obrt z modernimi sredstvi, ki zahtevajo pre* cejšno glavnico ali pa kadar čebelar ni* ma lastnega zemljišča, ali, če ga tudi ima, pa ga ne obdeluje sam. Toda tudi v takih slučajih naj davčne poslovalnice ne bodo prestroge in naj uvažujejo po* men čebeloreje za poljedelstvo sploh.«
Opozarjamo na to vse čebelarje, da se bodo znali braniti v slučaju, ako bi davčne poslovalnice v naših krajih de* lale enake pretirane obdačenje, kakor v starih pokrajinah.
ROPANJE.
Zdaj proti jeseni, ko je ponehala paša in ko cvetijo robidnice, se pojavi pogostoma ropanje. Gladne čebele no ropajo, ampak ropajo navadno one dru* žine, ki imajo za zimo premalo medu v panju. Včasih se je mislilo, da se neka* tere čebele posebno vdane ropanju. Kot
izrazite roparice so veljale gole, črne če? bele; češ, da jim v obrambi čebele popu? lij o dlako. Te onemogle revice, ki jih o? stale čebele vsled strogega špartanskega reda ne puščajo rade nazaj v panj, je mrasikateri čebelar krivično sodil in ob? sodil.
Žrtev ropanja so navadno šibki in brezmatični panji. Šibke družine se vsled pomanjkanja čebel ne morejo vbraniti roparic, brezmatični so pa brezbrižni in nimajo volje za brambo. Takih družin naj čebelar torej ne trpi v svojem če? beljnjaku. S tem bo svoje panje naj? lažje obvaroval ropanja.
V čebeljnjakih, kjer je ropanje že začelo, ne napadajo roparice samo slabi? čcv, ampak preidejo tudi na močne dru? zine, čim so jim slabiči podlegli in izčr? pane njih zaloge medu. Močne družine pa se postavijo roparicam v bran. Pri tem nastane medsebojno klanje in žr? tev ne manjka niti na eni in niti na dru? gi strani.
Čebelar, ki je opazil ropanje v svo? jem čebeljnjaku, naj nemudoma odstra? ni napaden panj in naj ga odnese vsaj pol ure hoda od čebeljnjaka proč. Tu nai ostane panj nekaj dni. Na mesto od? stranjenega panja, naj se postavi pra? zen panj. V ta panj se zaženejo ropa? rice, a ker ne najdejo nič v njem, se vr? nejo domov. Iz previdnosti pa zožaj ostalim panjem žrela.
Takoj v začetku, čim se je ropanje pojavilo, pomaga tudi zožanje žrela in namazanje izletišča s Česnikom, čebulo ali z drugimi smrdečimi snovmi. Ko se pa zavzelo ropanje že velik razmah, ne pomaga tudi to nič. Nekateri poveznejo pred žrelo kos steklene plošče in pra? vijo, da to pomaga in odvrne roparice. Pisec teh vrstic je tudi to poskušal, ali brez vspeha.
Nekatere tovarne čebelarskega oro? dja izdelujejo tudi raznovrstne, več ali manj komplicirane naprave za prepre? čenje ropanja. Toda to so vse le igračke brez nikake praktične vrednosti.
Duh po medu privabi roparice. Zato pameten čebelar v dobi, ko ni paše, le po, potrebi odpira panje . in postopa zelo previdno, če krmi čebele v špekulativne svrhe. Čebele je pitati le ponoči in vsako jutro je odstraniti vse pitalnike in dru? go posodo z medom. Posebno je paziti na to, da se med ne razlije po tleh.
Konečno omenjam, da je prav lahko opaziti ropanje. Roparice oblctujejo dol? go okoli panja in iščejo' špranje na njem, hoteč skozi nje priti v panj. Napadene čebele se branijo in zato nastane klanje pred panjem. Čebele, ki izlctajo so tre? bušaste in polne meda. Nadalje smo lahko zagotovi, da se vrši ropanje, če če? bele ob pozni uri iz katerega panja še iz? letajo, dočim so druge družine že davno nehale izletavati.
Če ropajo čebele, ki so last sosed? nega čebelarja, pojdi k njemu in prosi ga, da odstrani za nekaj časa družino, ki ropa. Doma potrosi odletajoče roparice z moko in ne bo ti težko spoznati, iz kate? rega panja prihajajo roparice. Morda boš spoznal, da ropajo tvoje lastne če? bele.
Ropanje je veliko zlo, kateremu je težko opomoči. Zato pazi da ga z vsemi sredstvi preprečiš, še predno se je po* javilo.
IZ ŽIVLJENJA ČEBELE.
V modernem panju Se lahko rodi letno krog 200.000 čebel. Ravno toliko 'ih na tudi pogine. Delavka živi v času počitka najdalje 9 mesecev, med delom •na največ 72 dni. Nobena delavka ne dočaka 1 leta starosti. In vendar je pra* vilno negovan panj vedno dovolj obl ju* den vsled stalnega naraščaja.
Matica živi najdalj sedem let, do* čim je usojeno trotu le največ 45 dni živ* lienia. Le redki so troti, ki izkoriščajo' dalj časa medeno zalogo.
. . . —. , . , --------------
ČEBELARJI! Poravnajte takoj naročnino
za svoje glasilo »Gospodarski vestnik"!
Tiska odlikovana Narodna fiskarna. — (1.—Vlil. ■— 1924.) — Odgov. urednik: Dominko Viljem.