0. Han io€d oHmcinlini Slowcnci sia Hadlu (Dopis iz ofcmejnega Remšnika) V zadnji številki je »Slov. gospodar« poročal, da se je vršil pri naa tik ob severni meji v nedeljo, 28. avgusta, kmečki tabor pod pokroviteljstvom g. bana. Naš ljudski ban dr. Marko NatlaCen je obmejne Slovence po&astil z osebnim' obiskom in je bil na taboru glavni govornik, kar je posebno povzdignilo prireditev. G. ban je naslovil na obmejne prebivalce tako vsem umljive ter pomenljive besede, da zaslužijo, da si jih Slovenci ob severni meji nezabno vtisnejo v spomin. Ker je »Slov. gospodar« po kmečkih domovih na Radlu skoraj edino tedensko glasilo od nekdaj, nam gotovo ne bo odrekel naše iskrene prošnje in nam bo objavil zaradi našega spoštovanja ter ljubezni do bana njegov globoko zasnovan govor, katerega M bomo tiskanega lahko večkrat prečitali ter se bomo tudl ravnali po njegovih vzpodbudnih besedah. (Opomba uredništva: Radi ustrežemo želji obmejnega prebivalstva in prinašaino banov govot v izvlečku danes, ker v zadnji številkl nl bilo ve« prostora za obširno poroCilo o lepo uspelem kmečkem taboru na Remšniku.) G. ban dr. Natlačen je med dnigim polagal na srca naših obmejnih stražarjev naslednje: G. ban o kmečki hiši in narodni zavesti ot» meji V stari Avstriji ni bil običaj, da bi na ljudska zborovanja prihajali najvišji predstavniki oblasti in zastcFpniki kralja. Kraljevi namestniki niso bili niti kmečkega rodu niti slovenske krvi. Na visoka mesta so mogli priti samo stanovi visoke aristokracije, grofje in baroni; za sinove, ki so se rodili pod preprosto streho kmečke hiše, so bila vrata do visokih državnih položajev trdno zaprtau Zato ti gospodje niso imeli smisla ne srca za preprosto kmečko in delavsko Ijudstvo in na taka ljudska zborovanja, kakor je danes, tudi niso prlihajali. Po drugi strani so pripadali bivši oblastniki drugi narodnostl, ne slovenski. Celo nižja mesta okrajnih glavarjev in predstojnlkov sodišč so blla pridržana za sinove nemSke narodnosti, Sloven«; je le izjemoma in redko mogel priti na take p©"< ložaje in še to -nikdar v severnih obmejnih kra-' Jfli, temveč le kje na Kranjskem, Goriškem ali na Krasu. Zahvala kmečki hiši Kako vse drugače je danes, ko vas, dragi kmetje, kot ein kmečkih staršev lahko pozdravljam v imenu najviSje državne oblasti. Za vse, kar imamo, se moramo mi Slovenci zahvaliti kmečkemu atanu in preprosti slo^enski kmečki hiši. NajvečJe može, ki smo jih imeli v svoji zgodovini, so nam rodile kmečke matere. Kmečka hiža nam je akozi stoletja in tisočletja ohranila naš narodni Bdovenski jezik, posodo našega narodnega duha. Kmečka hiša je bila, ki nam je razvi.ia1! iz roda v rod našo slovensko pesem. Kniečki biši se moramo zahvaliti, da so vaši lepi kraji še danes slovenski in jugoslovanski. Sloven&ka narodna zavest naj čuva našo mejo! Remšnik je znan po tem, da je bil že od nekdaj narodno zelo zaveden. Moja želja je, da bi po lepih remšniških gričih tudi v bodoče živeli zavedni Slovenci in zavedne Slovenke in da bi po vaših domovih vedno plamtela močna ljubezen do naže lepe jugoslovanskc države. Kot Slovenci smo rojeni. Kakor ni mogoCe, da bi se hrast pre- tvoril v Javor, tako ni mogoče, da bl Slovenec, kl je rojen od slovenskili staršev, mogel kdaj postati kaj drugega; tudi če bi na zunaj kdaj zatajil svojo narodnost, bo po svojem bistvu in svojih osobinah ostal Slovenec. Želim, naj bi zlasti tu na naši narodni in severni meji alovensko narodno zavest zvesto spremljala tudi močna jugoslovanska državna zavest. Ako bo naša meja trdna in močna, se nam mi bati ničesar. Potem bo tudi v notranjosti naš narod lahko mirno gradil na svojo kulturo in napredek svojega gospodarstva. S tem, da sem prižel med vas, sem hotel poudarlti, kako veliko važnost pripisuje vlada in državna oblast tem našini obmejnim krajem. želim, da bi zlasti obmejni kraji bili v narodnem in državnem oziru visoko zavedni. Zavedajmo se, da kot Slovenci moramo ljubiti svojo državo Jugoslavijo. Nam Slovencem kot malemu narodu ni nikjer drugod pod božjim šoncem prostora nego v Jugoslaviji. Samo velika Jugoslavija more zagotoviti nam Slovencem obstoj, napredek in bodočnost. Ta misel zlasti naj prodre v vsa vaša srca, v vse vaše domove in zajame slehernega človeka na naši narodni in državni meji. Naj vaš kmečki tabor obilno pripomore, da se ta želja izpolni!