K PROBLEMATIKI LOŠKEGA GRBA
Kot je 2aiano, je v osrednjem delu loškega
grba upodobljena glava zamorca
s krono. Neštetokrat so mi bila že postavljena
vprašanja, od kod neki izivira
ta nenavadna upodobitev. K reševanju
tega vprašanja, ki ni enostavno, naj vsaj
do neike mere prispeva naslednji prispevek.
Vsa mesta so imela v pečatih predvsem
obzidje. Ker pa je bilo takih mestnih
pečatov veliko, so jim za lažjo raz-
(Ix>znavo med drugim dodajali določene
dele grba svojih zemljiških gospodov. V
freisinških mestih so pač prevzemali
freisinSki gnb oziroma vsaj zamorca iz
tega grfea. Ta motiv je uporabljen pri
vrsti freisinških mest, tako npr. razen v
Skofji Loki tudi v Ober W61zu na Zgornjem
Štajerskem pa v Waidhofnu v
Zgornji Avstriji itd. S tem smo pač razložili
pojav zamorca v loškem grbu.
Ostaja pa seveda vprašanje, kako je
prišel zamorec v freisinSki grb. S tem
problemom se je iikvarjala vrsta raziskovalcev,
med njimi mnogi amaterji,
iki so z večjo ali manjšo verjetnostjo
skušali priti stvari do dna. V to vrsto
sodi tudi prispevek Viktorja Žužka z
naslovom Zamorec v loškem, grbu, ki je
objavljen v pričujočem letniku Loških
razgledov (str. 261).
261
Ker poziva avtor zgodovinarje, naj
podajo svoje mnenje o verjetnosti navedene
verzije, sem skoraj prisiljen, da se
oglasim na tem mestu, čeprav bi bil bolj
poklican govoriti o teh stvareh strokovnjak
na polju heraldike (nauk o grbih)
in sfragistike (nauk o pečatih).
Povsem jasno je, da razlaga V. Žužka
oziroma njegovega informaitorja dr.
Franca Simmerdinga prav nič ne prepričuje
o pravilnosti postavljene teze.
Kako naj bi mogli verjeti, da je zannorčeva
glava v loškem grbu povezana s
sv. Mavricijem in z vso ostalo zgodbo,
omenjeno v njegovem članku. O kakem
Mavriciju v ireisinSki povezavi ni nikakega
sledu, če izvzamem freisinškega
Škofa Mavricija, ki je vladal škofiji v
letih 1559^—1566, torej stoletja kasneje,
ko se je pojavil zamorec v loškem grbu.
Omenjeru. članek ni torej prav nič pripomogel
k rešitvi našega vprašanja —
nasprotno, vodi nas v nevarnost, da se
razširi po nepotrebnem neka verzija, ki
nima nikake podlage.
Priznati moram, da drži trditev Mihaela
Hartiga, Id 'EKnidarja, da nihče s popolno
sigurnostjo ne ve, od kod zamorec
in kaj pravzaprav pomeni.' Toda obenem
me močno prepričuje teorija, ki jo
omenja Hartig in jo posnema po delu
barona v. Dugnieta. V 18. in 19. stoletju
so namreč našli množino freisinških srebrnikov.
Na sprednji strani novcev je
zelo grobo izdelana glava z nizko mitro
Ln z napisom »Corbinianus«. Na drugi
strani novca je upodobljen škof Albert,
ki je vladal freisinški škofiji v letih
1158—1183 in je agradil današnjo stolnico
v Freisingu. Baron Bugniet je prvi
točno ugotovil, da je glava zamorca
istovetna s Korbinijanovo glavo na novcu.
O tem je napisal posebno razpravo,
ki ni bila nikdar natisnjena in je shranjena
v diecezanskem arhivu v Miinchnu.
Svojo ugotovitev naslanja avtor na
dejstvu, da so jemali za slike na pečatih
in grbih praviloma patrone ali ustanovitelje
ustrezne cerkve. Vse do srede 13.
stoletja so uporabljali v ta namen celotno
sliko (gravuro portreta) ustreznih
patronov, šele nato so pa začeli uporabljati
v tej povezavi namesto svetnikov
njihove simbole. Tako so npr. uporabili
za sv. Petra dva ključa, za sv. Petra in
Pavla ključ in meč, za sv. Lucijo oči
itd. Ko so se) začele pojavljati take slike
v grbih (ok. 1200—1250), ni bdlo v Freisingu
na voljo nobenega karakterističnega
simbola sv. Korbinijaina. Značilni
simibol v obliki medveda se je pojavil
šele v 15. stoletju. Na voljo pa tudi ni
bilo grba ustanovitelja, ker so Agilolfingi
izumrli že v karolinškem času. Na
voljo je ostal torej le še sam svetnik,
ki so ga uporabljali na sprednji strani
freisinškega novca. Sprva ni bilo treba
tega še posebej ipojasnjevati, ker je bila
slika tedaj splošno znana. Kasneje se je
pa to znanje izgubilo, zlasti ko Freising
v 13. stoletju ni več koval lastnega novca.
Slika se je sčasoma deformirala. Iz
nizke škofovske mitre na kasnejšem
novcu je nastala krona in iz grobo formirane
glave svetnika je nastala zamorčeva
glava. Mogoče je na ta pojav
celo vplivalo dejstvo, da so Kortoinijanove
relikvije vse rjave barve. Prvič se
je pojavil grb z zamorcem leta 1286.'
Opisani razvoj sicer ni dokazan, je pa
zelo, zelo verjeten. Izven dvoma pa je,
da so vse povezave z zamorci brez vsake
podlage.
O p o m b e : 1. M. Hartig, Die Ikonographie
des hI. Korbinian, Wissenschaftliche
Festgaibe zum zw61fhundertjahrigen
Jubilaum des heiligen Korbinian,
herausgegeben von Dr. J. Schlecht,
Munchen 1924, str. 154. — 2. M. Hartig,
o. d., str. 153—155. — Prisrčno se zahvaljujem
prof. B. Otorepcu, ki mi je postregel
z mnogimi tolmačenji.
Dr. Pavle Blaznih
262