AÑO (LETO) XXL (15)
No. (štev.) 12
E S LOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
23. marca (marzo) 1962
Volitve v Indiji
Ob koncu februarja so bile v Indiji največje demokratske volitve na svetu. Nobenega dvoma n'i, da parlamentarna demokracija v Indiji funkcionira. To preseneča tem bolj, ker na drugem delu polkontinenta že nekaj let obstaja vojaška diktatura. Pa tudi v Burmi so vojaki prav te dni znova prevzeli oblast. Opazovalci menijo, da je to posledica teženj indijskih kmetov, ki slede priznanemu voditelju. Tak voditelj v Indiji danes obstaja v osebi predsednika vlade Nehruja. Demokratski vodja Nehru pa istočasno razpolaga z dobro organizirano stranko, z ugledom organizacije, ki je državj priborila neodvisnost.
Od 212 milijonov volilcev je volilo skoro 54%, kar je nekaj izrednega, če upoštevamo okolnost, da je skoro 80% indijskih državljanov nepismenih in da ogromna večina živi razkropljena po majhnih vaseh, ki so zelo slabo povezane z zunanjim svetom. Od oddanih glasov je kongresna stranka dobila 45%, kar pomeni, da je zanjo glasovalo samo 25% odraslih indijskih državljanov. Toda kljub temu je ta stranka daleč najmočnejša, tako da ji čisto po pravici pripada ogromna večina od 353 poslancev v centralnem parlamentu.
Razgovori v Ženevi se nadaljujejo
Na ženevski razorožitveni konferenci, ki se je udeležuje 17 držav — Francija se doslej nj hotela približati zeleni mizi — ves pretekli teden niso napravli niti koraka naprej. ZSSR je, kakor vedno, valila krivdo na zahodnjake. Vztrajno je odklanjala njihove zahveve po medn. kontroli razorožitve.
Pretekli ponedeljek pa je dobil sovjetski delegat Zorin navodilo iz Moške, da je ZSSR pripravljena znova začeti razgovore o prepovedi atomskih poskusov. ZDA in Anglija so to sovjetsko pripravljenost pozdravile.
Vendar pa je doslej še vse ostalo pri starem, ker so razlike o načinu prepovedi med Vzhodom in Zahodom nepremostljive. Sovjeti zahtevajo, da naj vsaka država drugo kontrolira kar od zunaj, zahodnjaki pa, da je treba izvajati mednarodno kontrolo s strokovnjaki, ki bodo lahko svobodno potovali P'o vseh državah.
Zaradi teh razlik in zaradi sovjetskih atomskih poskusov minule jeseni, so se razb.la prejšnja triletna pogajanja. Kennedy je poleg tega pred kratkim objavil, da bodo ZDA znova začele z atomskimi poskusi v ozračju pred t koncem aprila, če do tedaj sovjeti ne Kot vse take stranke, tudi kongres- bodo pris.ali na mednarodno kontrolo.
na ni homogena, ampak jo sestavljajo številne skupine, ki se več ali manj jasno dele v desno in levo krilo v stranki. Izgleda, da so zadnje volitve ojačile levo krilo, ki ga vodi sam Nehru. Ojačanje tega krila predstavlja zlasti dejstvo, da je v Bombayu bil izvoljen Nehrujev ljubljenec intelektualec Krišna Menon. Desno krilo je pri volitvah precej izgubilo, zlasti po smrti njegove najznačilnejše osebnosti dotedanjega notranjega ministra Patela spomladi lanskega leta. Sedaj vodi to krilo dosedanji finančni minister Morarji Desal-Prevladuje mnenje, da bo blinja bodočnost v Indiji dala smer, ki jo označujejo za „menonizem“, t. j. kolektivizacijo poljedelstva 'in graditev vele-©bratov v težki industriji, zatiranje osebne iniciative z najrazličnejšimi kontrolnimi ukrepi, prikrivanje rdeče kitajske napadalnosti na severu z istočasnim povečanim nacionalističnim vpitjem proti imperialistom, Pakistanu itd. Ljudie navadno pričakujejo, da usmerjanje demokratskih strank proti levici slabi komunistično partijo. Vsaj v Indiji ni tako. Levičarstvu kongresi-stov se je edino posrečilo oslabiti demokratsko usmerjene socialiste Praja. Odstotek za to stranko oddanih glasov se je pri volitvah znižal od 10,4% na 6,8%, število poslancev te stranke pa od 16 do 12. Osebno Menon je premagal vodilnega socialista Kripalanija, katerega so podpirale vse druge stranke, celo kongresisti, razen komunistov. Kripalani je nekaj več kot pred letom dni zapustil socialistično stranko, ker mu ni bila dovolj centralistična. Sedanji voditelj socialistov Asoka Mehta ni bil izvoljen. Komunisti so pri volitvah povečali število glasov od 9% na 10%, tcda od prejšnjih 30 poslancev so dobili sedaj 29 poslancev. Vidi se, da jim niso niti najmanj škodili vdori kemunisiič-
ZDA in Anglija so pripravljene dati sovjetom na tej konferenci nekaj kon-cesij, predvsem kar tiče načina kontrole. Toda od načela mednarodne kontrole pa ne morejo odstopiti. Pripravljene so spremeniti nekatere podrobnosti, toda zahtevajo, da soyjeti pristanejo na zadostno mednarodno kontrolo, tako da bo zavarovana vsaka država pred kakršnim 'koli atomskim poskusom druge.
Zorin je tudi objavil, da Moskva predlaga ustanovitev posebnega pododbora sestavljenega iz delegatov ZDA, ZSSR, Anglije in Francije. Toda če se Francija sodelovanja v tem odboru ne bo udeležila, pa Moskva meni, ta odbor lahko deluje brez nje. Tako so sovjeti dejansko sprejeli ameriški predlog z lanskega julija, o pododboru treh velikih, ki naj bi skušal priprav'1'! sporazum o prenehanju z atomskimi poskusi ter pretrgati verigo sovjetskih atomskih poskusov, ki jih je ZSSR začela lanskega aprila.
Sovjeti so doslej v razorožitvenem vprašanju predlagali naslednje:
Razorožitev vseh vojaških sil v treh etapah, razen policijskih in to v štirih letih. Ustanovitev mednarodne razoro-žitvene organizacije, brez veta, ki naj predlaga razorožitvene ukrepe, toda
naj nima moči, da jih izvede. V prvi etapi, ki naj traja 15 mesecev, se odpravijo vsa sredstva za odmetavanje atomskih nabojev, se eliminirajo vsa tuja oporišča, se umaknejo vse čete iz tujih držav ter se zmanjšajo sovjetske in ameriške oborožene sile na 1,700-000 vsake, z odgovarjajočim zmanjšanjem oboroženih sil vseh drugih držav.
Vsa vesoljna vozila se uporablja samo za mirnodobske svrhe. Nobeni državi, ki še sama nima atomskega orožja, se takšnega orožja ne izroči, niti se ji ne izroči načrtov za izdelovanje takega orožja.
V	drugi 1 mesečni etapi se dokončno eliminira vse atomsko, kemično in bakteriološko orožje in zmanjšajo ameriške in sovjetske sile -na en milijon vsake, z odgovarjajočim zmanjšanjem oboroženih sil drug:h držav. Uničijo se vse tvornice za orožje in strelivo, ali pa se jih spremeni za mirne svrhe.
V	zadnji etapi se likvidira vse vojačke ustanove, razen narodnih policijskih oddelkov, se prepove sleherno vojaško vežbanje in odpravi vojaške proračune. Ustanovi se policijska sila OZN, sestavljena iz policijskih oddelkov posameznih držav, ki. ji načeluje trojka, sestavljena iz častnikov zahodnega, sovjetskega in nevtralisličnega bloka, od katerih pa bo imel vsak pravico veta nad uporabo policijskih oddelkov.
Amerikanski predlogi za razorožitev pa so naslednji:
V	prvih treh letih se zmanjša splošna atomska in navadna oborožitev vseh držav, pod mednarodno kontrolo, za 30 odstotkov. Ustavi se, pod strogo kontrolo, vsa proizvodnja atomskega razstreliva ter ZDA in ZSSR oddajo ysaka po 55 ton urana, uporabnega za razstrelivo, za mirne svrhe. Tej prvi oddaji bi sledile n&sljgdnje do popolne eliminacije zadevnega urana. Vse države morajo biti vnaprej obveščene o vseh raketnih izstrelitvah in vojaških premikih. S premakljivimi kontrolnimi oddelki je treba nadzorovati vse države, da nobena ne more izvesti nenadnega napada na ¡drugo. Ustanovi se mednarodna komisija, ki naj izvede ukrepe za zmanjšanje vojne nevarnosti. Sovjetske in ameriške sile naj se pod kontrolo zmanjšajo vsaka na 2,100.000 mož. Izvedejo naj se ukrepi proti širjenju atomskega orožja. Nobena država ne sme vdelati v vesoljska vozila kakršnega koli orožja. V prvi vrsti pa je treba izvesti mednarodno kontrolo nad atomskimi poskusi.
Sporazum med Francijo in Al žirom
Preteklo nedeljo je De Gaulle v sedem minutnem govoru po radiu in televiziji objavil podpis alžirske mirovne pogodbe. Vse sovražnosti so morale prenehati v ponedeljek opoldne.
De Gauliov govor so na traku z letalom odpeljali v Alžir, kjer so ga predvajali pol ure pozneje, kakor v Parizu. Takoj po govoru pa je upor-
niški general Salan izdal povelje svo-n>lh Kitajcev preko indijske meje, če- , jim pristašem za nadaljevanje borbe: prav so to pričakovali. Indijski komu-
„Sedaj se je pričela prava borba. Francozi, odslej naprej streljajte na vse varnostne sile (policijo in vojake)!“ Nekaj trenutkov zatem je že bil napaden vojaški tovornik s streli iz hišnih c-ken. Muslimani v južnih predmestjih Alžira so začeli dvigati barikade, da bi se zavarovali pred napadi belcev. V mesto samo je vkorakalo 30.000 mož francoske vojske, okoli mesta pa se jih je razvrstilo nadaljnjih 30.000. Proti-
nisti se spretno skrivajo za sovjetsko--kitajski spor in zatrjujejo, da sovjeti ne odobravajo kitajske napadalnosti. Celo Nehru je takega mnenja.
Na skrajni desnici se je pojavila hindujska nacionalistična stranka Jan ■Sangh. Je proti Ktajcem, istočasno pa tudi proti muslimanom v Indijski uniji in proti Pakistanu. Ni še popolnoma jasno, kako so volili muslimani v Bha-ratu (tako v Pakstanu imenujejo Indijsko unijo, ker smatrajo, da je zemljepisno tudi Pakistan Indija). Še vedno jih je okoli 40 milijonov, toda vlada je proti njihovi Muslimanski ligi, ker je po njenem mišljenju komunalna, t-j. verska stranka. Toda človek se vpra-
s.ranke v njeni povezanosti s protile-vičarskimi demokristjani. Liberalno-konservativna Swatandra je zbrala drugo največje število mandatov v provin-cijske parlamente v treh državah Rad'-jastan, Gujerat in Bihar.
Sploh je koncentracija opoz:cional-nih strank v posameznih federalnih državah zelo značilna za sedanjo Indijo. V tej karakterlstlčnosti se skriva precejšnja nevarnost. V dveh državah sta n. pr. prišli na drugo mesto tako-rekoč separatisfčni stranki. V Madrasu je Dravda Munetra Karagan dobila 50 mandatov v provincijskem parlamentu. Treba je opozoriti, da dravidska južna Indija ras'o in jezikovno nima nič skupnega z arijsko severno Indijo.
ga, kaj je Jan Sangh? Ta hindujska verska stranka je dobila 6,4% glasov Mnogi dravidi zahtevajo odcepitev ^uz-
ne Indije kot posebne suverene države, posebno so pa ' proti uvajanju jezika hindi za uradni jezik namesto angle-
in 14 mandatov
Na desnem centru je stranka Swa-ta-ndra tudi dobila 6,4% glasov. Stran-
ka je nastala, tedaj, ko je 9 poslancev Skega jezika «n zatrjujejo, da bi to po-
kongresne stranke iz protesta proti „menoniizmU“ zapustilo to stranko. Se-
večalo hindi-imperialzem.
V Pun'abu stranka Sikha Dal zah-
dai se je število poslancev te stranke , teva najmanj ločitev Punjaba z večino zvišalo na 22. To samo po sebi ni Bog Sikhov od Punjaba z večino hindujcev ve kako važno, toda moč Swatandre je m ustanovkev avtonomne države Sik-v njenem vplivu na desno krilo kongre- ha. Ta stranka je v punjabskem par-sa kot je jakost italijanske liberalne | lamentu dobila 19 mandatov. Komuni-
sti so posebno močni v državah Andra Pradesh in zlasti v zahodni Bengaliji. Posebno v tej zadnji so nevarni, ker država direktno meji na Kitajsko in ker tu lahko razplamtevajo bengalski separatizem ter pod krinko bengalskega nacionalizma širijo svaj vpliv tudi v Vzhodni Pakistan, ki je dejansko muslimanski del Bengalije. Tudi ne smemo pozabiti, da so komunisti bili celo na vladi v Kerali, v kateri pa tokrat ni bilo pokrajinskih volitev.
Kongresna stranka sama pa ima skupine, ki se med seboj v posameznih provincah napadajo. Nasprotje med njimi gre tako daleč, da so ponekod kongresisti kandidirali kot neodvisni kandidati celo proti uradnim kandidatom kongresne stranke. Zaradi tega je skoro v vseh provincijskih parlamentih veVko število neodvisnih mandatov.
Indijski demokraciji je samo želeti, da bi srečno prebrodila vse nevarnosti: nevarnost komunizma, separatizma in k'tajske napadalnosti. Toda proti komunizmu se «ne sme boriti z menoniz-mom, proti separatizmu s centralizmom in proti Kitajcem z napadi na Pakistan in „imperialiste".
Ljubo Sire
letalska križarka Colbert, ki je bila na obisku v Nealju, je dvignila sidro in odplula v alžirske vode.
V govoru je De Gaulle poudaril, da francoski narodni interesi narekujejo podpis mirovne ¡pogedbe z Alžirom. Pozval je evropsko prebivalstvo v Al-žiru, naj tam ostane in naj sodeluje z muslimansko večino. „Sedaj so odprta vrata za neodvisen Alžir, ki bo tesno sodeloval s Francijo.“
Pariške ulice so bile med De Gau-llovim govorom prazne Parižanov, toda polne pojačanih policijskih oddelkov.
Mirovna pogodba, podpisana med Francijo in Alžirom, se v glavnem glasi takole:
1.	Premirje: Prenehajo vsi oboroženi spopadi v Alžiru in na njenih mejah. Vojni ujetniki bodo spuščeni na ■svobodo v dvajsetih dneh. Proglašena bo amnestija. Varnostni ukrepi bodo-postopoma odpravljeni.
2.	Prehodila doba: Alžir ostane pod francosko suverenostjo. Oblast bo izvrševal francoski visoki komisar. Za vzdrževanje reda in miru mu bo pomagal francoski vojaški oveljnik.
3.	Samoodločba: Vsi alžirski državljani bodo glasovali v referendumu, s katerim morejo izbrati: a) da Alžir ostane sestavni del evropske Francije, kakršen je sedaj; b) da postane neod-
visen in prekine vse odnose s Francijo; c) da postane neodvisen, toda sodeluje s Francijo.
4.	Struktura Alžira povezanega s Francijo: Vsi alžirski prebivalci, ki so sedaj francoski državljani, bodo obdržali to državljanstvo, v kolikor je to odvisno od Francije, vse dotlej, dokler se mu ne odpovedo. Neodvisen suveren Alžir, povezan s Francijo, pa bo zagotovil vsem -svojim prebivalcem varnost njih oseb in premoženja ter spoštoval zasebne in javne pravice. Preteklost gre v pozabo.
5.	Sodelovanje med Francijo in Alžirom: Bo v medsebojno korist obeh držav "n bo „garancija garancij“. Obe državi bosta med seboj sodelovali na gospodarskem, finančnem, kulturnem in tehničnem poprišču.
6.	Zavarovanje francoskih stalnih interesov: Francija bo obdržala svoje pravice v Sahari in na vojaškem varnostnem poprišču. Prav tako bo obdržala svoje pom-c-rsko oporišče pri Mers-El-Kebir nadaljnih 15 let. Tozadevni sporazum bo mogla obnoviti.
Začasna alžirska vlada je prevzela vodstvo Alžira v ponedeljek opoldne in se nastanila v Rocher Noir, 45 km vzhodno od Alžira. Sestavljena je iz 12 mož: štirih Francozov, štirih predstavnikov FLN in štirih nevtralnih muslimanov.
I Z
TEDNA
Oddelki venezuelske vojske so pripeljali z letalom v Carracas 14 komu-rJističnih in castristienih gverilcev, ki so jih zajeli v Andih.
Na Kubi je v noči od nedelje na ponedeljek stopila v veljavo vladna odredba o racionalizaciji glavnih življenjskih potrebščin, s katerp je Castro moral pred vso javnostjo priznati popoten neuspeh svojega komunističnega režima tudi na gospodarskem področju. Glavno krivdo Castro seveda zvra-ča na gospodarsko blokado .imperialističnih Amerikancev“, priznava pa končno tudi sam, da so za sedanje slabo gospodarsko stanje krivi tudi nesposobni ljudje, ki so bili na nekaterih vodilnih položajih, katere da so izrabljali. Zato je po vzoru sovjetskega komunističnega režima pod Stalinom napovedal čistke med funkcionarji kubanske revolucije.
Kubanski emigranti so odkrili, da -Castrovi komunist; na Kubi vadijo gverilce za posamezne države Latinske Amesike.
V TEDEN
Prj zadnjih izgredih v Gvatemali je
bilo 50 mrtvih, več sto pa ranjenih. V prestolnici je vojska zastražila vse važne državne urade. Zlasti pošta, br-zojav £n telefon so pod njenim nadzorstvom. V mestu je v veljavi tudi policijska ura od 20. ure do 5. ure zjutraj.
Pri odboru ameriških držav so ustanovil; poseben odsek, ki ima nalogo preučevati- ukrepe, k; jih bo treba pod-vzemati v posameznih ameriških državah za preprečitev nadaljnjega komunističnega rovarjenja.
Predsednik italijanske kršč. demo. kratske vlade Amintore Fanfani je dobil zaupnico tudi v senatu. Za vlado je glasovalo 122 senatorjev, proti pa 68.
Mod Sirijo in Izraelom je na meji ob Galilejskem morju prišlo zadnje dni prejšnjega tedna do prave vojne, v 'katero je poleg moštva suhozemske vojske posegalo tudi letalstvo in topništvo. Obe strani si lastita zmago. V oborožen spor so posegli funkcionarji Organizacije združenih narodov ter
Argentina po volitvah
V	Argentini so bile v nedeljo, 18. marca volitve v prestolnici, 17 provincah in na Državnem področju Ognjena zemlja. Volili so 86 poslancev za zvezni parlament, 14 guvernerjev in vi-guvernerjev, 123 provincialnih senatorjev, 411 provincialnih poslancev ter 9291 županov in občinskih svetovalcev. V provincah Mendoza in Tucuman so volili tudi poslance za provinc, ustavodajne skupščine.
V	v o Kine imenike je bilo vpisanih 9,637.185 volilcev, vseh volišč v državi je bilo 37.758.
Province, v katerih so bile volitve, so naslednje: Buenos Aires, Córdoba, Mendoza, San Juan, La Pampa, Neuquen, Santiago del Estero, Misiones, Corrientes, Chubut, Chaco, Jujuy, Río Negro, Entre Ríos, Salta Tucuman, Santa Cruz.
Pr¡ nedeljskih volitvah so zmagali: Vladni radikali v prestolnici Bs. Aires, ter pro-vincah: Entre Ríos, La Pampa, Santa Cruz in na Drž. področju Ognjena zemlja. Peronisti, ki so jih podpirale vse neoperon1 stične stranke, Tiefen-bergovi socialisti La Vanguardia, ca-strovci in komunisti ter progresivni demokrati: v največji in najvažnejši argent. provinci Bs. Aires, Salta, Santiago del Estero, Chaco, San Juan, Neuquen, Río Negro in Chubut; opozicionalni ljudski radikali: prov. Córdoba; Krščanski demokrati v prov. Jujuy in demokrati pa v provinci Mendoza.
Po dosedanjih objavljenih podatkih so nedeljske volitve dale naslednje rezultate :
Vladni intransigentni radikali (UCRI) 1.796.770; Opozic. ljudski radikali (UCRP) 1,455.157; Justicialistični blok
(peronisti) 2,220.037; Federacija sredinskih strank 452.448; Sc-c. demokratska stranka (Ghioldi) 194.171; Argent. soc. stranka (Casa del Pueblo — dr. Palacios) 118.344; Kršč. demokratska stranka 156.876; Praznih glasovnic 115.441; Avtonomisti v prov. Corrientes 38.986; Justlicialisti v prov. Entre Ríos 27.864; Tres Banderas v Mendozi 78.471; Federalno demokratsko gibanje v prov. Salta 29.251; Državljanska zveza (Cruzada Renovadora) v prov. San Juan 22.535; Provincanla obrambna Bela zastava v Tucumanu 29.725; Sosedska zveza na Ognjeni zemlji 295.
Nedeljske in prejšnje volitve so v Argentini ustvarile naslednji politični zemljevid:
Vladna radikalna stranka (UCRI) ima večino v naslednjih provincah: Formosa, Corrientes, Entre Ríos, Santa Fé, La Rioja, San Luis, La Pampa, Santa Cruz, Catamarca in na Državnem področju Ognjena zemlja; Justicialistični blok v provincah: Buenos Aires, Salta, Santiago del Estero, Chaco, San Juan, Neuquen, Río Negro in Chubut: Opozicionalni ljudski radikali (UGRP) v provinci Córdoba; Krščanski demokrati v prov. Jujuy; Demokrati v provinci Mendoza.
1 Sestava zveznega parlamenta po nedeljskih volitvah je pa naslednja:
Vladni radikali imajo 76 poslancev, opozicionalni ljudski radikali 58, justicialistični blok (peronisti) 41 poslancev, Federacija sredinskih demokratskih strank 6, Movimiento Nacional Rad'cal y Popular 4, UCRI Bloquista de San Juan 2, Krščanski demokrati 2, Bandera Blanca de Tucuman 1, in dve disidentski stranki vladnih UCRI-stov vsaka po en mandat.
Čestitamo
in se veselimo
Težko najdemo v zgodovini kaj podobnega, kar mora doživljati slovenski narod: Neprestana borba za obstoj. Naj bo kjerkoli, ta borba se vodi povsod. Ta borba ima danes odprtih več front; sovražniki so različni in njihova bojna gesla prav tako.
V	domovini je komunizem tisti, ki uničuje in hoče uničiti vse, kar pojmu slovenski narod' daje in je dajalo vsebino in življenjsko silo. V imenu materialističnega nauka ruši komunizem duhovno stavbo slovenskega naroda, ki temelji na krščanskih osnovah in je bila zgrajena s tolikimi žrtvami in idealizmom. Komunizem mlati in tolče po tej veličastni zgradbi našega malega naroda. Povzroča razpoke; tu večje, tam manjše, zruši ta ali oni del stavbe, toda temeljev načeti ne more.
Z nič manjšo skrbjo kakor razvoja v domovini ne zasledujemo slovenski izseljenci dogodkov na Koroškem in v Slovenskem Primorju. Danes, ko smo v izseljenstvu, bolj razumemo njihovo borbo kot ted'aj, ko smo živeli v domovini, ko je bila svoboda. Danes bolj ko!t kdajkoli razumemo pomen Mohorjeve družbe, slovensMih šol, slovenskih domov, slovenskih prireditev. Bolj kot kdajkoli nas boli krivica, ki jo trpijo naši bratje na Koroškem in Primorskem, in bolj kot kdajkoli se veselimo vsakega njihovega uspeha in napredka v tako žilavi borbi za obstanek.
V	letošnjem Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije smo z velikim zadoščenjem poročali o novem mladinskem domu v Trstu. Veselje in radost pa sta nas prevzeli, ko smo v goriškem Katoliškem glasu brali prvo poročilo o otvoritvi novega Katoliškega doma v Gorici, ki je bila v nedeljo, 25. februarja. O prireditvi sami in o slovesni otvoritvi bomo še poročali. Danes naj bodo te vrstice le izraz našega veselja in čestitk nas izseljencev gori-škim rojakom. Naj bodo dokaz, da v polni meri razumemo besede in jih doživljamo, 'kako-r jih je zapisal Katoliški glas ob otvoritvi Katoliškega doma, ko pravi:
„Dan veselja za Slovence. V življenju vsakega človeka so dnevi, o katerih pravi psalmist, da jih je naredil Gospod. Tako moremo reči, da je tudi pretekla nedelja bila dan, ki ga je Slovencem na Goriškem naredil Gospod. Najbrž, da jih je hotel s tem odškodovati za številne grenkosti in težave, ki so jih v zadnjih desetletjih doživeli od različnih strani; pa tudi za mnoga ponižanja, k; so jih v preteklosti doletela. Obenem je hotel kronati njih vero in požrtvovalnost.“
Verujemo v bodočnost in duhovno obnovo našega naroda.
Predsednik ZDA Kennedy je poslal državnemu kongresu poslanico, s katero ga prosi za odobritev kredita
4.878,500.000	dolarjev za pomoč gospodarsko nerazvitim državam v svetu. Od te pomoči je določenih za Daljni vzhod 624 milijonov dol,, za Afriko 350 milijonov dol,, za Bližnji vzhod in Južno Azijo 1.028 milijonov dol- in za Latinsko Ameriko 625 milijonov dolarjev.
Volitve v Argentini in njihove posledice
V Argentini smo imeli v nedeljo po letu 1958 najvažnejše volitve. Najvažnejše zaradi ;ega, ker bo s polovico pri nedeljskih volitvah izvoljenih poslancev moral računati bodoči predsednik republike, ki ga bodo volili čez dve leti, t. j. leta 1964, dalje zaradi tega, ker naj b¡ že te volitve pokazale razpoloženje volildev za volitve leta 1964, in najvažnejše zaradi tega, ker so pri njih peronisti prvikrat po osvobodilni revoluciji leta 1955 nastopili s svojimi lastnimi kandidati.
MNENJA O UDELEŽBI PERONISTOV NA VOLITVAH
Glede pripustitve peronistov na volitve z lastnimi kandidati in z možnostjo povsem neovirane volilne propagande iz peronističnih časov, so bila mnenja političnih osebnosti deljena. Strinjala so se pa v tem, da je ta odločitev vlade zelo riskantna. če je vlada, ali bolje, če so demokratske politične stranke v času po letu 1955 ustvarile med ljudstvom tako razpoloženje, da nastop peronistov ne predstavlja nobene nevarnosti več za vrnitev na staro stanje, potem je odločitev vlade glede pripustitve peronistov na volitve samo pozdraviti, ker bodo na volitvah tudi politično poražen; in bo zadeva z njimi opravljena. Povsem druga stvar pa je, če bi peronisti iz volitev izšli poja-čani in bi isvojo večino uveljavili z zmago nad demokratskimi strankami, ki so šle na volitve samostojno, razbite in razprte med seboj, peronisti pa strnjeni v justidialističnem bloku v družbi castristov, levih socialistov in komunistov. In to zadnje se je zgodilo. To, česar so se resne politične osebnosti bale in so še nekaj dni pred volitvami, kot n. pr. direktor popoldnev-nika Correo de la Tarde Manrique, spričo nevarnosti, da bodo peronisti zmagali v največji in glavni argentinski provinci Bs. As., ki ima sama 39% vseh volilcev v državi (velika je tako, da bi na njeno področje lahko postavili 15 Slovenij) pozival vse demokratske stranke, naj spričo nevarnosti peroni-stične zmega puste ob strani vse osebne in strankarske spore, naj imajo pred sabo samo koristi svebodne in demokratske republike ter naj zato podpro v buenosaireški provinci kandidata vladnih radikaloc Acuño, ki ima največ izgledov za uspeh. Pa teh nasvetov niso poslušali. Zato je bil rezultat tak, kot ga je Manrique napovedal: v provinci Bs. As. je zmagal peronist Framini. Peronisti so se pa uveljavili tudi še drugod, kakor objavljamo na drugem mestu, kjer so demokratske stranke najmanj pričakovale.
REAKCIJA PROTI PERONISTOM
Nastopanje peronistov čisto po načinu iz njihovih časov, ki ni kazalo prav nobenih znakov, da mislijo spremeniti svoje zadržanje in ga prilagoditi demokratskemu sistemu, ki ga je državi povrnila osvodilna revolucija leta 1955, je med sloji, kj so aktivno sodelovali pri osvobodilni revoluciji, povzročilo veliko ogorčenje. Svoj glas proti njim je povzdignila skupina razumnikov z dr. Ordoñezom na čelu ter je javno izpovedala: „če smo prej dali vse za osvoboditev domovine, sedaj po-
trdimo znova, da se mora nadaljevati boj proti nosilcem tiranije, ki poskušajo njeno obnovo ter pripravljajo njeno ponovno nastopanje. Ne bomo dopustili, da b¡ se včerajšnji pomiloščenci spremenili v jutrišnje rablje. Z enako odločnostjo napovedujejo boj tudi komunizmu. Ljudsko gibanje proti peroniz-mu je pa celo postavilo zahtevo, „d'à je treba peronizem razbiti in mu odvzeti državljanske pravice, ker je to zločin“. Tudi vlada je peroniste Opozorila na nevarno orožje, ki so se ga začeli posluževati s poveličevanjem zrušene diktature in jih opozorila na obstoj zakonodaje, ki vse to prepoveduje.
V	volilni borbi je zadnje dni pred volitvami spregovoril tudi Cipriano Reyes, vplivna osebnost v laboristični stranki. Ta mož je pravzaprav s svojimi pristaši-delavci pripomogel leta 1943 Peronu na oblast, v zahvalo ga je isti pozneje vrgel v zapor, kjer so ga strahovito mučilli. Ker se je laburistična stranka pod sedanjim vodstvom polkovnika Mercanteja tudi vključila skupno s peronisti in castristi v justi-cialiistični blok, je Cipriano Reyes polkovnika Mercanteja javno pozval, naj stranko takoj umakne iz levičarskega justicialističnega bloka. Zagrozil mu je, da bo v nasprotnem slučaju prisiljen sam prevzeti znova vodstvo stranke v svoje roke. To je tudi storil, zasedel strankine prostore in izdal poziv vsem pristašem, naj pri volitvah glasujejo s praznimi glasovnicami.
ZADRŽANJE KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
V	zadnji volilni kampanji so listi veliko pisali tudi o zadržanju argentinske krščansko demokratske stranke. V strankinem vodstvu so namreč prevladali ljudje, ki zagovarjajo „odprtje .proti peronistom“. Tako je vodstvo stranke napravilo s peronisti volilne sporazume 'v nekaterih provincah. Ti sporazumi iso povzročili med strankinimi pristaši veliko nerazpoloženje, kajti pristaši še niso pozabili časov, ko so po Buenos Airesu gorele cerkve, ko so peronisti zadirali duhovščino, pretepali člane Kat. akcije, zažgali narodno zastavo ter ta zločin podtaknili katoličanom itd. itd. *Več strankinih kandidatov za poslance in občinske svetovalce v Buenos Airesu je celo odstopilo. Vse te je potem vodstvo stranke izključilo iz Stranke. Nato je kot protest na eni strani pro tj volilnemu sporazumu s peronisti, na drugi pa zaradi izključitve iz stranke vseh ostalih, ki so dali ostavke na razna kandidatna mesta, odstopil kot poslaniški kandidat stranke za Bs. As. tudi prvak kršč. demokracije dr. Luka Ayarragaray. Vsled paktiranja s peronisti so krščanski demokrat sicer dobili večino v provinci Jujuy, toda zmaga ne odtehta škode, ki jo je ta sporazum napravil ugledu stranke.
PO VOLITVAH
Rezultat nedeljskih volitev je ustvaril politično nejasnost, zmedo. Že omenjeni list „Correo de la Tarde“ je v članku pod naslovom „Desorientacija“ zapisal: „Nedeljske volitve so nas zno-
va postavile , iz obraza v obraz z nevarnostjo „diktature največje manjšine“. Do te volilne konfrontacije je bila postavljena država nezadostno pripravljena. To, kar se je zgodilo, predstavlja resnično nazadovanje, ki mora izsiliti analizo problema v osnovi. Z veliko domoljubno dalekovidnostjo, puščajoč ob strani gotove zanesenjaške osebne in skupinske zahteve“. V nadaljevanju zahteva, da je sedaj nujno treba spremeniti sedanji volilni zakon in med prvimi spremembami naj bo tudi sprememba zakona o sindikalnih društvih, ki je Glavno delavsko konfederacijo izročil peronistom“.
V uvodniku „Obsodba“ pa isti list ugotavlja tole: „Ljudski glas je obsodil vodtelje demokracije s težko kaznijo za tradicionalne politične stranke. To je prva interpretacija izredno važnih volitev, ki, žal, kažejo nazadovanje v našem republikanskem razvoju. To je rezultat dvojne politike, politikan-stva, pomanjkanje zaupanja v tiste, ki vodijo usodo države in v tiste, ki imajo namero jo voditi, živimo v trenutku tako hude politične krize, kakršne še nismo imeli v zgodovini. Trenutek, ki predstavlja popolen neuspeh ene cele generacije, ki je po Peronovem odhodu povsem zanemarjala težlino tega problema, pač pa storila vse, da zadovolji svoje osebne težnje.“
Pač huda obsodba. Hujša tem bolj, ker ni bila izrečena kar tako v prazno. Znane so namreč zveze tega lista z vojaštvom.
POLITIČNA KRIZA
Rezultati nedeljskih volitev v Argentini so povzročili veliko presenečenje z vrsto posledic. Tako je že v noči od nedelje na ponedeljek, inv je bilo jasno, da so peronisti zmagali v največji in najvažnejši argent. provinci Bs. Aires ter v številnih mestih te province, odstopil notranji minister dr. Alfred Vitolo, ki je vodil ta resor že od leta 1958 dalje. Dejal je, da je razvoj političnega položaja pokazal, da je imel prav on, ko je zahteval in predlagal med drugim spremembo volilnega zakona ter uvedbo proporcionalnega volilnega isistema, vladrji poslanci so pa bili proti njemu in ga niso hoteli uzakoniti. ^	~	____' \
Po ostavki notranjega ministra je imel predsednik dr. Frondizi ves ponedeljek razgovore z vodilnimi osebnostmi vladne stranke ter ministri svoje vlade. Ločeno so imeli sestanke tudi državni tajniki za vojsko, mornarico in letalstvo.
Že v ponedeljek je bilo v večernih urah objavljeno, da je vlada postavila zvezne komisarje v petih provincah in sicer v provincah Buenos Aires, Tucu-man, Šantla go del Estero, Chaco in Rio Negro. Komisarska uprava v navedenih provincah obsega politično izvršno, sodno in zakonodajno oblast. Raztega se tudi na vse organe, ki so bili izvoljeni pri nedeljskih volitvah. Do prihoda zveznih komisarjev v intervenirane province, so v njih prevzeli vso oblast krajevni vojaški poveljniki.
Demokratske politične stranke so nezadovoljne z imenovanjem komisarjev v provincah, v katerih so zmagali
peronisti. Celo vladni radikal; so proti tem ukrepom in pravijo, da je treba spoštovati voljo ljudstva. Tudi še ni znano, kako bodo reagirali na te ukrepe peronisti, katere komunisti neprestano hujskajo na upor.
Pa tudi v vladi sami bo po pisanju listov prišlo še do večjih sprememb, ker da so predsedniku ponudili ostavke že tudi ostali radikalni ministri.
IZHOD IZ KRIZE
Vrhunec je dosegla politična kriza v torek. Ves dan so bili razgovori in posvetovanja. Predsednik jih je imel v predsedstvu vlade, državni tajniki vojaških resorov pa najprej ločeno vsak v svojem resoru, nato pa skupno. V Vrhovnem sodišču je bilo zasedanje članov tega sodišča, v palači Glavne delavske konfederacije pa so zborovali člani te delavske ustanove. Po mestu so krožile najrazličnejše verzije in ugibanja. Popoldne so se razširile govorice, da je predsednik dr. Frondizi odstopil in da bodo prevzel; vlado državni tajniki vojaških resorov. Taka poročila so objavili že tudi popoldnevniki. Tisti ministri pa, ki so bili pri predsedniku, so ob odhadu od njega zatrjevali, da predsednik ni odstopil in da tudi ne bo odstopil.
Zvečer ob desetih so po radiu sporočili, da je „kriza premagana“ in da bodo v poznejših nočnih urah objavili zadevna poročila.
Med tem so imeli državni tajniki za vojsko in mornarico zadnje razgovore. Zedinili so se na zahtevo, naj predsednik dr. Frondizi ostane še naprej ustavni predsednik, toda sestaviti mora narodno koalicijsko vlado političnih, nepolitičnih in vojaških osebnosti. Sestavo take vlade morajo predhodno odobriti oborožene sile. Razen tega je treba prepovedati peronistično stranko najmanj za dve leti.
To zahtevo so državni tajniki za vojsko, letalstvo in mornarico opolnoči izročili predsedniku dr. Frondiziju v predsedniški palači v Olivosu. Predsednik dr. Frondizi pa je že sam poprej poslal poslanski zbornici poslanico, s katero jo poziva na izredno zasedanje zaradi sprejetja naslednjih zakonskih osnutkov: Ratifikacije dekretov o prepovedi peronističnih političnih formacij in vseh znakov te politične skupine, spremembe volilnega zakona in razveljavitve zakona o sindikalnih društvih, po katerem so dobili CGT peronisti.
'Radijske postaje so ponoči oddajale tudi poslanico kardinala Caggiana o potrebi ohranitve zakonitega stanja, miril 'n reda v državi. Govorniki in listi pa so pozivali demokratske politične stranke na združitev in skupen nastop demokratskih sil proti totalitarcem.
Za zavarovanje miru in reda so oblasti izdale stroge varnostne ukrepe. Zaradi zavarovanja koristi narodnega gospodarstva so banke zaprli do petka.
Vse to kaže, da so nedeljske volitve ustvarile v Argentini v resnici resno politično krizo. Vsi domoljubi iskreno žele, da bi republika čimprej prebrodila vse nastale težave in ovire v njenem političnem, gospodarskem in socialnem razvoju in vse konstruktivne sile znova usmerila v graditev lepše in srečnejše bodočnosti za vse.
Iz političnega življenja jugoslovanske emigracije
Ustaški napad na slovenskega
izseljenskega duhovnika v Belgiji
Med slovenskimi izseljenskimi duhovniki v Belgiji že več let deluje g. Vinko Žakelj iz znane žakljeve družine pri št. Joštu nad Vrhniko. V prvi vrsti je postavljen za Slovence, ker pa je na njegovem področju tudi veliko Hrvatov, ki nimajo svojega duhovnika, g. Vinko Žakelj tudi zanje vrši dušno skrbstvo z enako ljubeznijo kot za Slovence. Prav nobene razlike ne dela med slovenskimi in hrvatskimi verniki. Prizadeva si, da bi bil dober de vseh in da bi slehernemu v dušni in telesni stiski mogel priskočiti na pomoč. Za svoje hrvatske vernike izdaja tudi hr-vatski verski list „Baklja“ ter ga pošilja vsem hrvatskim vernikom, česar ne dela noben hrvatski izseljenski duhovnik v Zahodni Evropi.
V kraju, kjer deluje g. Žakelj, obstoja več hrvaških društev, ki so politično različno usmerjena. Ustaši se v glavnem zbirajo v Društvu Hrvatov v Belgiji. Predsednik tega društva Stipe Nošič je o delovanju društva poslal obširen članek v objavo listu ameriških-frančiškanov „Danica“ v Chicago .in „Hrvatski državi“ v Muenchen. Oba lista sta poročilo objavila. V njem je pa povsem netočno: prikazano delo slov-
izseljenskega duhovnika g. Žaklja, kateremu očita celo „sovraštvo do vsega, kar je hrvatsko“. Zameril se jim je, ker se ni hotel slepo pokoriti Ustaškim nestrpnežem tudi v čisto verskih zadevah in trobiti z njimi v ustaški rog ter podpirati njihove politike na škodo ostalih hrvatskih društev v Belgiji in verskega življenja med hrvatskimi izseljenci •— neustaši.
Na te grde ustaške napade na delo in čast slovenskega izseljenskega duhovnika v Belgiji, je g. Vinko Žakelj napisal „odgovor“ in ga poslal svojemu škofu v Liege v informacijo.
Da bodo bralci Svob. Slovenije poučeni, kako nelepih sredstev se poslužujejo ustaši proti vsakomur, ki se slepo ne pokorava njihovim političnim zahtevam in ciljem, ga objavljamo v prevodu v celoti. Glas; se takole:
Liege, 25. 10. 1961.
Prevzvišeni!
„Danica“, list hrvatskih frančiškanov v Chicagu je v št. 33 leta 1961 na '5. strani, Hrvatska država v Muenche-nu v štev. lil na strani 2, objavila članek, v katerem je netočno prikazano moje dušnopastirsko delo med Hrvat; v Vaši škofiji.
Smatram za svojo dolžnost, da Vam zadevo pojasnim, v koliko Vam še ne bi bila znana.
Med Hrvati, ki žive v škofiji Liege, obstojajo naslednje skupine: 1. Društvo Hrvata; 2. Hrvatski seljački savez; 3. Nova Jugoslavija in 4. tisti, ki niso nikjer vpisani. Prve tri skupine se med seboj ločijo po svojem političnem prepričanju.
Ko sem bil poslan med Hrvate, mi je naročil Vaš zastopnik pok. kanonik Cleysters, da moram biti duhovnik za vse vernike brez razlike na njihovo politično prepričanje. Mislim, da lahko rečem, da sem zvesto izpolnjeval to nalogo. Nisem bil duhovnik ene skupine, ampak vseh hrvatskih vernikov. Hrvatski verniki so v veliki večini sprejeli moje stališče.
Zaradi česa se torej vznemirjata pisec in podpisnik omenjenega članka? Naglašam: pisec in podpisnik, ker sta to dve različni osebi in ju moji verniki dobro poznajo.
„Društvo Hrvata“ je samo ena sku-pma mojih hrvatskih vernikov. V tem društvu so tudi dobri verniki, pošteni Hrvati. Toda zdi se, da izjava pisca članka, da je „Društvo Hrvata“ povsem narodno hrvatsko. društvo, v katerem je prostor. za vse Hrvate in da „nas strankarstvo ne zanima“, ne odgovarja resnici. Prepričan sem, da mnogi člani tega društva iskreno žele, da bi bila to resnica. Pa ni. V dokaz navajam samo en primer iz, življenja naše skupnosti-„Društvo, Hrvata“ je 11. junija t. 1. (1961, op. pr.) imelo v Jemeppe-u „kulturno“ prireditev. Kakšna prireditev je
bila to? Govornik; so napadali politične in nepolitične osebnosti, igrali so u-staške pesmi in prodajali slike z ustaškim simbolom. Hrvatje, ki so pričakovali, da bodo našli tu miren kotiček domačije, so razočaran; odšli domov.
Kot dušni .pastir se ne mešam v življenje in delovanje „Društva Hrvata“. Toda ugotoviti moram, da je tudi to društvo brez dvoma politično društvo. In to dejstvo odreja moje zadržanje do njega. Kajti duhovnik mora paziti, da ne bi kakršnakoli politična skupina izkoriščala njegovega dušnopastir-skega dela v svoje politične cilje. Duhovnik je za vse vernike. Vse želi zbrati okoli oltarja in vsem nuditi pomoč in moč Jezusove Cerkve.
Pisec in dopisnik se pritožujeta zaradi odsotnosti naših duhovnikov pri blagoslovitvi zastave. Vedno sem pripravljen blagosloviti zastavo, ki odgovarja pogojem cerkvenih predpisov. Toda o stvari se je treba ob pravem času pametno pogovoriti. Opozarjam, da se „Društvo Hrvata“ ni moglo zediniti o tem niti s hrvatskim duhovnikom g. Mi-ljenkom Uhoda, k; kot kaplan stanuje v samem mestu Jemeppe, kjer redno krščuje hrvatske otroke in poroča hrvatske pare.
Članek govori o hrvatski procesiji v Jemepp-u leta 1960. Res je ta procesija lepo uspela. Toda poudariti je treba, da je ni organiziralo „Društvo ' Hrvata“, ampak hrvatska kat. misija, katere duhovnik sem v tem času jaz. In pri tej
procesiji ni sodelovalo samo „Društvo Hrvata“, ampak vsi hrvatski verniki.
Res je tudi tokrat bilo vprašanje zastave. Zaradi česa ? Stvar je naslednja: Ker se je zbralo več skupin hrvatskih vernikov, se je pojavilo zelo mučno vprašanje, kdo naj nosi zastavo in čigavo naj nosi. Rekel sem že, da mora duhovnik paziti, da so v cerkvi vsi verniki enaki. Kako naj ostanem zvest temu načelu in naj zahtevam od članov „Društva Hrvata", da naj gredo pri procesiji za zastavo „Seljačkega saveza“? Ali, zahtevati od članov „Seljačkega saveza“, da bi šli za zastavo „Društva Hrvatov“, čeprav imajo vsi ene in iste zastave ?
Smatram, da bi bilo bolj pametno, da bi se, kot je predlagala hrvatska kat. misija v Liegu v danih okolnostih začasno odločili za zastavo kat. Cerkve, okrašeno s hrvatsko tribarvnico.
Toda kje je pamet, kadar govori strast? Tako je nastal^ prepir pred samo cerkvijo, dokler pametnejši niso odnehali pd svoje zastave in zaradi božjega miru šli za zastavo „Društva Hrvatov“.
Zaradi napetega položaja pri procesiji leta 1960 sem s svojimi verniki sklenil, da bo prihodnje leto drugače. „Nabavili bomo lepo cerkveno bandero in bo mir,“ smo rekli. Hrvatska kat. misija v Liegu je tako dobila svojo cerkveno zastavo bi. Nikole Tavelida, ki ima na eni strani sliko blaženega, na drugi strani pa . hrvatski grb, okra-
Šteta S
Buenos Aires, 23. 3. 1962
—■■»	*•** • • ti^awwwwatta——ta—aw—^ JVtm
SVOBODNA SLOVENIJA
Na nedavnem sestanku Okrajne gostinske zbornice v Kranju so navajali, d'a je od 468 gostinskih obratov v okraju samo še 129 zasebnih gostišč, vsa ostala so last družbe. Pa še to število je za sedanje kom. gospodarje doma preveliko. Zato so na sestanku ugotovili, „da ni več pogojev za zasebna gostišča v 'turističnih in industrijskih centrih ter ob glavni cesti Kranj— Kranjska gora. Med te kraje štejejo predvsem Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Tržič, Bohinj, Lesoe, Brezje, Kranj, Jezersko in Preddvor. Vsi obstoječi! zasebni gostinski obrati v navedenih krajih se bodo zato morali priključiti podjetjem „družbenega sektorja“. Tako komunisti uničujejo zadnje sledove privatnega gostinstva na Gorenjskem.
Slovenska matica je začela izdajati novo knjližno zbirko Razprave in eseji. Kot prvi zvezek je izšla razprava „Lirika Simona Jenka“, doktorska disertacija dir. Franceta Bernika.
Mirko Žlender, mariborski odvetnik, je postal novi predsednik občine Maribor Center. Dosed. dolgoletni predsednik Janko Markič je postal predsednik Mestnega sveta.
Cene vstopnic za kino so z novim letom v Ljubljani občutno zvišali. Sedaj stane vstopnica za boljši sedež do 150 dinarjev.
V	Ljubljani je 1 kg pomaranč stal v začetku februarja od 260 do 280 dinarjev. Jasno je, da si jih je po tej ceni kupovala samo komunistična bur-žoazija.
V	Zvezi gostinskih zbnrnic v Beogradu napovedujejo, da bodo v kratkem izvedli novo razvrstitev hotelov. Doslej so bili boljši hoteli v A razredu, v bodoče pa bodo najmodemeje opremljeni hoteli imeli oznako „ekstra kategorija“. Pogoji za to kategoriojo so n. pr., da ima hotel najmanj 30 sob z eno posteljo, najmanj 5 apartmajev in najmanj 70% sob s kopalnico s toplo in mrzlo vodo 'ter celotno servisno službo v hotelu. Seveda bodo za hotele „ekstra kategorija“ tudi „ekstra cene“.
V	Prahovem na Donavi so zgradili veliko rečno pristanišče z zmogljivostjo
1,700.000	ton letno. Je za Beogradom drugo največje rečno pristanišče v Jugoslaviji.
V	Beogradu je umrl v starosti 72 let največji jug. karikaturist Pjer Križanič. Svojo kariero je med obema svet. vojnama začel pri zagrebškem satiričnem listu „Koprive“, nato je pa bil karikaturist pri beograjski „Politiki“. Bil je tudi glavni karikaturist satiričnega lista „Ošišani jež“, ki ga je izdajala beograjska sekcija Jug. novinarskega združenja. Znane so Križaniceve karikature predvojnih srbskih, hrvat-skih' in slovenskih političnih osebnosti.
Inženirji in monterji pri ljubljanskem podjetju „Toplovod“ se pritožujejo nad zelo slabimi izdelki domače Industrije. Navajali so, da industrijska podjetja dobre izdelke izvažajo v inozemstvo, na domači trg pa pošiljajo izdelke z napakami. Dogaja se celo, d’a morajo po novih stanovanjskih blokih plinske in vodovodne naprave dostikrat
že po tretjem mesecu popravljati in važne dele zamenjavati.
„O domovina“ je naslov domovinske lirike Otona Župančiča, ki je izšla v zbirkj Bela krizantema pri Cankarjevi založbi.
Umrli so. V Ljubljani: Stane Štrukelj, orodjar v p., Alojzija Nose, Elfri-d'a Predalič, roj. Vidovič, Anton Velkavrh, mesar, Jožefa Skušek, roj. Sever, tob. upok., Franc Fermantin, v. rač. inšpektor v p., Draga Marn, roj. Vin-tar, Frenc Vrečar, biv. blagajnik „Jutra“ v p., Agneza Božič, roj. Pavoševič, Erna Jeretina, Mirko Gregorin, mehanični mojster, Marija Plečnik, upok., Franc Kuštrin, ravnatelj zemlj. knjige v p., Marija Stegnar, roj. Us, Alfonz Kerne, prof., Kancijana Kunaver, roj. Zatler, Venko Kalan, prof. v p., VI. Dragutdn Matijevič, v. računovodja transportnega podjetja Nova Gorica,
S L 0 V E N C I v
BUENOS AIRES
župnika g. Antona Ravnikarja, o katerem smo nedavno poročali, da je zbolel in :se zatekel na zravljenje v buenosaireški sanatorij San José, so v sredo, dne 14. marca, operirali. Morali so mu odrezati levo nogo nad kolenom.
G. župnik Ravnikar je operacijo srečno prestal ter se počuti dobro v pooperacijskem stanju. Vsak dan prihajajo k njemu številni njegovi prijatelji in znanci, duhovski sobratje in laiki, zlasti njegovi bivši šmarski farani, iz vseh krajev na področju Vel. Bs. Airesa, se zanimajo za stanje njegove bolezni in mu žele skorajšnjo ozdravitev. Pa tudi v Slovensko hišo vprašujejo po telefonu za njegovo zdravstveno stanje ter naročajo zanj tople pozdrave z najlepšimi željami. Tudi Svobodna Slovenija priljubljenemu slovenskemu dušnemun pastirju želi čim skorajšnjo ozdravitev.
Za zdravstveno stanje g. župnika Antona Ravnikarja Se je osebno zanimal tudi buenosaireški nadškof kardinal MiSgr. Anton Caggiano ter ga je prišel osebno obiskat v sanatorij takoj naslednji dan po operaciji.
Rojak Maltevž Jenko iz Cerro de las Rosas v Cordobi nam v pismu sporoča, da mu je dobro. To želi tudi vsem naročnikom in bralcem Svobodne Slove-nlije. Vse slovenske rojake v Buenos Airesu ter po ostalih krajih Argentine, ki ga poznajo, toplo in prisrčno pozdravlja.
Osebne novic«
Poroka. Zakonsko zvezo sta sklenila pri Mariji Pomočnici v Don Bosco Franc Šuštarič in Štefka Ovniček. Za priči sta bila Jure Puhek in Jože Ovniček. Iskreno čestitamo in želimo obilo .sreče na novi Življenjski poti.
Umrl je v San Isidru Franc Detela. Naj počiva v miru!	*
SAN JUSTO
Med nami vstaja nov slovenski dom
Novi slovenski dom, ki ga gradi zadruga Naš dom v San Justu, že kaže svojo lepo končno obliko ki ne ho v /eselje in ponos samo rojakom v San
Ljudmila Pajnič, roj. Zupan, Mihael Ličen, mizarski mojster, Marija Gradišek, roj. Rudolf in Antonija Kerin, roj. Božjak v Zagorju, Ivanka Eržen, roj. Rabič, vdova zobozdravnika v Kranju, Ivan Breceljnik v, Dravljah, Julijana Karo, roj. Hedžet v Kamniku, Marija čulk, roj. Škarja v Prevojah, dr. Karol Podgornik, odvetnik v p. v čepovanu, Roman Logar v Sinji gorici, Baltežar Flere * v Vidmu, Lučka čeme, roj. Koman, tajnica šole v Črnomlju, Jože Zupančič v Litiji, Matija Margon v Razdrtem, Ivan Hauptman v Trbovljah, Franc Debeljak, rudar v Kočevju, Sergej G. Jeremejev v Strunjanu, Amalija Avsec v Novem mestu, Osvald in Pavla Facini v Selu (se smrtno ponesrečila), Friderik Jurič v Ankaranu, Janez Hrapot v Novem mestu, Maks Turel v Renčah, Janez Borštnar v Zagorju ob Savi, Janez špom, misijonski brat v Mirnu pri Goricfi, Rudolf Bratanič, prof. v Ptuju, Jože Ferjančič, fin. inšpektor v pok. na Viču in Mirko Trin-kaus v št. Janžu na Dolenjskem.
ARGENTINI
Justu in okolici, ampak vsej slovenski skupnosti v Argentini.
Dela pri graditvi doma vidno napredujejo. Tako so delavni in požrtvovalni rojaki dne 1. marca t. 1. zalili železobetonsko konstrukcijo v sprednjem delu Našega doma v izmeri približno 430 kv. metrov. Po končanem delu so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je doslej zalite že nad 700 kv. metrov železobetonske konstrukcije. Zgrajeno je že stanovanje za hišnika ter velika soba za šolo, prav tako prostori za skladišče in ostale pritikline* Skupna dogotovljena površina znaša 300 kv. metrov.
Nadaljevanje gradbenih del v Našem domu so rojaki izdatno podprli tudi s svojo številne udeležbo na zadnji pustni prireditvi. Na licitaciji je bila tudi smrekica, ki jo navadno postavijo zidarji in tesarji na vrh dograjenega poslopja. Med raznimi darili, s katerim je bila obložena, je bila tudi steklenica pravega whiskija.
Prihodnji večji sestanek rojakov bo pa v Našem domu dne 8. aprila, ko bo občni zbor. Zanj je med člani že sedaj veliko zanimanje.
SAN MARTIN
1. sestanek sanmartinskega odseka SFŽ
je bil v nedeljo, 11. marca, dopoldne v Slovenskem domu v San Martinu. Po končanih počitnicah so fantje zopet začeli z rednimi sestanki. Zadnjega sestanka se je udeležilo lepo število san-martinskih fantov. Predsednik Janez Hren je v otvoritvenem govoru podal program kulturnega in športnega dela v letošnjem letu, nato pa je Marijan Marolt predaval o lepotah Slovenile. Predavanje so spremljale lepe skioptič-ne sike. ki jih je dal na razpolago Marijan Trtnik, ki je tudi upravljal ski-optični aparat Fantje so z veliko pozor-nostio spremljali in užival; lepote slovenske domovine. Po predavanju so fantje sklenili, da bodo takoj organizirali nekaj domačih turnirjev in sicer v šahu, namiznem tedisu in odbojki; ko se bodo dovolj pripravili, se bodo pomerili tudi z drugimi odseki.
EMIL COF — 50-LETNIK
Za nedeljske volitve dne 18. marca se je mudilo v Buenos Airesu zaradi izpolnitve volilne dolžnosti, ker so vpisani v volilne imenike v prestolnici, več rojakov, ki sicer žive v notranjosti republike. Med temi je bil tudi Emil Cof iz San Lorenza pri Rosariu. Obiskal je tudi naše uredništvo v Slovenski hiši. Ob tej priložnosti smo mu toplo čestitali k petdesetletnici, ki jo je praznoval že januarja meseca.
Emil Cof je aktiven član organizirane skupnosti demokratskih Slovencev
v Argentini. Zato je prav, da mu ob petdesetletnem življenjskem jubileju posvetimo te vrstice, čeprav je osebno proti pisanju in poveličevanju svoje osebe.
Jubilant se je rodil 18. januarja 1912 kot sin slovenskega državnega uradnika na Dunaju. Ljudsko šolo in gimnazijo je po osvoboditvi študiral v Kranju in Ljubljani. Za poklic si je izbral vojaški atan. Y. vojno akademijo v Beogradu je vstopil leta 1928 ter jo leta 1931 dokončal kot topniški podporočnik. Najprej je 'služboval v vojaški edinici v Slovenski Bistrici, nato pa v Kočanih v Makedoniji. Leta 1938 je konkurral za sprejem v vojno geodetsko šolo pri Vojnem geografskem inštitutu v Beogradu. Vanjo je bil sprejet, jo končal leta 1937 in bil preveden naslednjega leta v čin geodetskega kapetana. Od tedaj naprej je služboval v Vojno-geografskem inštitutu.
Ob izbruhu vojne je bil dodeljen topniškemu polku v Slavonski Požegi. Je sodeloval tudi pri obrambi Beograda in izvršil umik svoje edimlee do Roga-tice, kjer ga je zajela kapitulacija. Imel je srečo, da se je rešil vojnega ujetništva ter se vrnil v Ljubljano. Tu ja z ostalimi častnika- takoj začel s podzemsko organizacijo. Na dan sv. Jožefa 1942 je bil po komunistični izdaji z ostalimi častniki aretiran in odpeljan v internacijo, odkoder se je vrnil za Veliko noč leta 1943. Mesec dnli nato se je pridružil edinicam jug. vojske v domovini. Po kapitulaciji Italije je vstopil v domobranstvo. Najprej je bil pobočnik poveljnika prve bojne skupine Deana Suvajdžiča, po njegovi smrti pa je prevzel njegovo bojno skupino.
Pozneje je bil profesor ha domobranski častniški in podčastniški šoli. Po aretaciji Dežmana v Novem mestu in potem, ko je major Križ prevzel poveljstvo nad novomeškim bataljonom, je Emil Cof prevzel poveljstvo nad I.
Vsak teden ena
NA SORSKEM POLJU
Simon Jenko
Pozdravljeno bodi,
Sorško polje, kjer moji očaki v grobih leže,
kjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji še hiša mi zdaj!
Triglava visoko snežno glavo še v sinji daljavi vidi oko.
Še Sava grmeča v strugi šumi, ko leta nekdanja liže peči.
Sem li ti še znanec,
Sorško polje, ker dolgo se nisva videla že?
Jaz sem premenil misli, obraz, ker naju ločila kraj sta in čas.
udarnim bataljonom v Stični. Vodil ga je in mu poveljeval do januarja 1945, ko je bil ranjen v borbi s komunisti v Suhi krajinli.
Begunska leta je Emil Cof preživel v Italiji. Bil je v begunskih taboriščih Monigo, Servigliano, Senigalllia, Bar-letta in nazadnje v bolnišnici v Trani-ju. Maja meseca 1948 je prišel v Argentino. Najpreje je bil v državni službi — Obras sanitarias — nato pri državnem katastru, zatem pa je debil privatno zaposlitev in sicer najprej pri podjetju Sargo, kjer je traairal več kot tretjino plinovoda od Čampo Duran do Buenos Airesa, sedaj pa je zaposlen v podjetju Conymar, ki gradi kemično tovarno za Duperial v San Lorenzu pri Rosariu.
V času svojega službovanja v Bue-nos Airesu se je aktivno udeleževal dela tudi v slovenski demokratski izseljenski skupnosti. Tako je bil 5 let odbornik Društva Slovencev in pri Slovenskem planinskem društvu. Prav 'Jako se je aktivno udeleževal dela v Društvu slovenskih protikomunističnih borcev in sicer kot članski načelnik.
K 50-letnici se čestitkam jubilantovih osebnih prijateljev in znancev pridružuje tudi Svobodna Slovenija. Poleg ustnih čestitk, ki so mu jih izrekli uredniki lista že ob njegovem nedeljskem bivanju v Bs. Airesu, mu tople čestitke izrekajo tudi pismeno z najlepaimi željami za njegovo osebno srečo in dolgo življenje v zdravju in moči, da bi lah-s svojimi sposobnostmi še naprej pomagal graditi lepšo bodočnost slovenski demokratski skupnosti v emigraciji, še bolj pa pod komunisti trpečemu narodu v domovini.
ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne Slovenije za 1962
v vsako slovensko družino, v sleherni slovenski dom!
če ga še nimate, naročite ga še danes. Stane samo 330 pesov.
šen s hrvatsko zastavo. Tako se lahko hrvatski verniki v Liege-u ponašajo s svojo hrvatsko zastavo, ki ni lastnina kake skupine, ampak vseh vernikov.
Ko smo letos (v letu 1961, op. p.) zvedeli za datum procesije v Jeme-ppe-u, sem ljudstvo povabil na to lepo versko manifestacijo ter ga prosil, naj se zaradi miru in zaradi našega ugleda v tujem svetu vsi verniki zberejo okoli naše nove zastave, ki je istočasno cer. kvena in narodna. Verniki so mojo prošnjo (prošnjo in ne ukaz) sprejeli kot nekaj samo po sebi umljivega. Toda čisto neznatna skupina, ki sploh ne zahaja v cerkev, ali pa zelo redko, je začela znova dvigati glas.
Opozarjam na dejstvo, da pisec in podpisnik članka povsem molčita o hrvatski zastavi hrvatske kat. misije v Liege-u. Kaj pomeni ta molk? Ali ni dokaz, kako slabo cenijo „najdivnijeg sina“ Hrvatske bi. Nikolo Taveliča?
Kje je torej resnica? Ali govori resnico „Hrvatska čiržava“, ko z velikim črkami piše: „Slovenski svečenik zabranio hrvatsku zastavu?“
Hrvatski verniki v škofiji Liege so priče. Resnica je čisto na drugi strani.
,Hrvatska država“ bi morala, če bi imela smisel za stvarnost, pisati: Slovenski duhovnik je branil hrvatsko zastavo. Branil je hrvatsko zastavo, ker je bra- 1 nil njeno čast in dostojanstvo. Kajti za nobeno narodno zastavo ni častno, če jo kdo hoče izkoriščati v svoje strankarske cilje.
„Izdali smo vabila (za procesijo) čisto v verskem duhu“ („Danica“ in „Hrv. država“) piše naivno pisec. Dobro. Kdo je pa tega gospoda pooblastil, da ljudstvo vabi na procesijo? V čigavem imenu? Ali ni to zadeva pristojnega župnika hrvatske katoliške misije?
„Ta (župnik) nam je dejal, da obžaluje, da se je tako zgodilo in da mu je bilo rečeno, da hrvatska zastava predstavlja razbijanje jugoslovanskih narodov“ („Danica“ in „Hrv. država“).
čiso napačno prikazano. V zvezi fl tem ni nihče govoril o „jugoslovanskih narodih“. Ampak zastava kake hrvatske politične skupine pomeni iz razlogov, ki smo jih zgoraj navedli, pri izključno verski manifestaciji, razbijanje hrvat-skega naroda.
„Rekli smo, da se mi Hrvati potem ne bomo udeležili procesije, če nam prepovedujejo našo zastavo“ („Danica“ in „Hrv. država“).
Pametna misel, česa le iščejo v procesiji? Naj najprej izvrše to, kar je strogo zapovedano: udeležbo pri nedeljski maši.
„čudno je, da m; Hrvatje ne moremo' imeti ¡svojega hrvatskega duhovnika“ („Danica“ in „Hrv. država“).
Ni moja dolžnost odgovarjati na 'to vprašanje, toda resnici na ljubo moram pripomniti, da so po drugi svet. vojni v škofiji Liege delovali trije hrvatski duhovniki in en 'Slovenec. Zaradi česa so odšli? Zopet ni moja stvar na to od-
govarjati. Pisec članka se pa gotovo še spominja, pod kakšnimi okolnostmi je moral eden od njih zapustiti Belgijo-----
„Ampak nas morajo predstavljati Slovenci, ki sovražijo vse, kar je hrvatsko“ („Danica“ in „Hrv. država“)-
Sem Slovenec. Ljubim Slovenijo. Veliko delam za slovenske vernike. Toda rad imam 'tudi Hrvate. Z isto vztrajnostjo delam za Hrvate. Moji hrvatski verniki to vedo. Tudi drugi slovenski duhovniki v Zahodni Evropi ne sovražijo Hrvatov. Oni so to z dejanji pokazali. Slovenski duhovniki vztrajajo tudi tam, kjer hrvatskih ni, kier so materialne razmere najtežje. Slovenski duhovnik smatra hrvatske vernike za svoje drage brate.
„Ljubijo pa vse, kar je jugoslovansko“ (..Danica“ in „Hrv. država“).
Moji hrvatski verniki vedo, da jim nikdar ne govorim o Jugoslaviji kot taki. Jaz sem duhovnik in ne politik. Poslanstvo duhovnika, zlasti v moderni debi. n>so politične borbe, ampak Kristusov evangelij. Tu je duhovnik na svojem mestu in .s tem najbolj uspešno dela za lenšo bodočnost človeštva in rešitev svojega naroda. Ni torei naloga duhovnika napadati ali braniti idejo Jugos’avije. O tem naj brez sovraštva, z občutkom odgovornosti in smislom za rejnico in pravičnost razpravljajo strokovnjaki.
Na mojem področju je pa tudi precejšnje število Srbov in Bolgarov. V mojem srcu imajo tudi ti svoj prostor.
Pri meni so vedno dobrodošli, če morem, pomagam. Smatram, da s tem vršim samo svojo dolžnost. Duhovnik je drugi Kristus. Najvažnejša zapovedi Jezusove vere je pa ravno zapoved ljubezni.
„Pred Bogom, in pred narodi nas predstavljajo tujci" („Danica“ in „Hrv. država“), se pritožuje pisec članka.
Dragi brat, ali nisi tudi Ti „tujec“ v 'tej državi? Tujec na cesti, tujec v tovarni in tujec v lastni hiši? In kako ti je, če ti nekdo v obraz vrže psovko: „tujec“? Ali s« ti ne zdi dobro, če ti tvoj delovni tovariš ali tvoj inženir prijazno reče: „že veliko let delaš, delaš skupno z nami, z nami se mučiš za svojo družino in napredek te dežele, z nami deliš veselje in žalosti življenja, dober človek si, ti nam nisi več „tujec“, ampak si naš človek.
Brat, bodimo dobri, širokogrudni, plemeniti! Ljubimo resnico!
Prevzvišeni, ‘tako sem zaradi član. ka, ki sta ga objavila „Danica“ in „Hrvatska država“, nanizal nekaj misli.
Želim se poslužiti te priložnosti, da Vam, Prevzvišeni, znava izjavim, da sem vedno pripravljen mesto med hr-vatskimi verniki odstopiti duhovniku, ki bi bil Hrvat tudi po rojstvu. Želim, d'a bi se to čimprej zgodilo.
Z izrazi sinovske vdanosti Vas, Prevzvišeni, najiskreneje pozdravljam
... Vinko Žakelj,
izseljenski duhovnik.“
Tako slovenski izseljenski duhovnik Vinko Žakelj.
Skupno s to izjavo je g. Žakelj izročil škofu v Liege-u, kateremu je za svoje delo med hrvatskimi izseljenci edino odgovoren, tudi francoski prevod članka, Id je bil z napadi nanj objavljen v omenjeni številki ustaško usmerjenega hrvatskega frančiškanskega lista „Danica“ v Ameriki in v ustaški „Hrvatski državi" v Muenchenu.
V štev. 6 hrvatskega dvomesečnika „Baklja“, ki ga za hrvatske vernike izdaja g. Žakelj, na vprašanje vernikov zakaj še vedno molči na napade v navedenih listih, g. Žakelj navaja, da je postopal tako, kot smo navedli zgoraj, t j. skupno z napadom nanj je škofu iz-ročil tudi svoj odgovor. Nato pa pravi: „Škofija je navajena na literaturo neresnih listov. Ne dtovoli pa, da bi kdo napačno prikazoval delovanje njenih duhovnikov. Zaradi tega je škofija preko generalnega vikarja msgra. Heuschena poslala uradno „Danici“ in „Hrvatski državi“ hrvatski prevod mojega pisma škofiji z prošnjo za objavo. Od tedaj je minilo že 6 tednov, toda oo. frančiškani pri „Danici“ in dr. Jelič pri „Hrvatski državi“ še niso imeli poguma in poštenja, da bi omenjeno pismo objavili, pa tudi ne nanavadnejše vljudnosti, da bi škofiji v Liege-u sploh kaj odgovorili.
Značilno je, da frančiškanska „Dabiča“ tudi na ponovno pismo škofije v Liege-u še ni zinila besedice!
r
SLOVENCI
BRASIL
Vse naročnike Svobodne Slovenije v BrasElu obveščamo, da je iz prijaznosti in naklonjenosti prevzel zastopstvo Svobodne Slovenije za Brasil g. Radko Malgaj, katerega naslov je Caixa Postal 6806, Sao Paule, S. P.
Tako bo naročnikom sedaj olajšano plačevanje naročnine, ker bodo to lahko poravnali ali osebno g. Malgaju ali pa s čeki. Bančni čeki naj se glasijo na ime Konrad Malgaj in nič drugače. Iz držav Rio in Parana je pošiljati bančne čeke samo v priporočenem pismu.
AVSTRIJA
Smrt slovenskega rojaka v Grazu
Med slovenskimi političnimi emigranti v Grazu je živel tudi Rihard' Švinger, bivši ravnatelj Ljubljanske kreditne banke. Z ostalimi slovenskimi protikomunističnimi begunci je leta 1948 emgriral v Argentino, kjer je preživel nekaj let, nato se je pa vrniil nazaj v Avstrijo ter je živel pri svoji sestri v Grazu. Dne 9- decembra 1961 je še v polnem duševnem in telesnem zdravju obhajal 80 letnico. Dva dni pred svetim večerom je šel na trg kupovat božiično drevesce. Med potjo na trg se je pa zgodila nesreča. Zadel ga je avto in močno poškodoval na glavi. Poškodbe so bile tako hude, da je 10 dni pozneje, t. j. dne 3. januarja 1962 na njenih posledicah umrl. Pokopali so ga na graškem pokopališču. Naj počiva v miru, njegovi sestri, ostalim sorodnikom in pokojnikovim prijateljem ter znancem pa izrekamo iskreno sožalje-
AVSTRALIJA
Nova slovenska šola v Avstraliji.
Za slovensko šolo v Melbournu so slovenski rojaki v Avstraliji dobili slovensko šolo tudi v Sydneyu. Ime so ji dali po škofu Slomšku. V začetku februarja meseca se je šola preselila iz prejšnjih prostorov v poslopju Caritas v šolsko poslopje ob cerkvi sv. Frančiška v Pad-(Kngtonu. Tu imajo slovenski otroci na razpolago pravo šolsko sobo s šolskimi klopmi, tablo in vsem potrebnim. Slomškova slovenska šola je vsako soboto ob desetih dopoldne.
Iz avstralskih „Misli“ povzemamo, da je brezposelnost v Avstraliji še vedno dosti občutna. „Misli" o njej pišejo tole: „Krivce iščejo in jih kličejo ha odgovor- Nekateri jih iščejo v krogih •finančnikov in gospodarstvenikov, drugi med politikarji. Ker pa ne vlada povsod ena in ista stranka, še ponekod krivda pripisuje liberalni stranki, drugod pa delavski. Tako imajo oboji dovolj materiala za medsebojno očitanje. Delovni ljudje pa iščejo dela in zaslužka, da bi še našli krivci za brezposelnost, ha tem jim ni veliko. In pri iska-
IVAN GANKAR
S v et o o
(Iz cikla „Ob
Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali in obmolknili.
Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu pet- V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in ¡strah.
Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi cčmi in odprtimi ustmi, sapa nam je zastajala.
„Prihaja!"
Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustna so se tresla.
Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je napotila, Bog vedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje.
Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov jo utrgaj!
Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu.
„Kmalu se vrnem!" je rekla.
Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč- Minuto tja, minuto nazaj; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet, ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je premikal doTgi kazalec; ali kakor Se mu ni mudilo, je bil preromal že Ves črni kolobar.
„Saj nišo šli k peku!“ je rekla Hanca.
„K štacunarju so šli!“ je rekla Francka.
PO SVITU
nju zaposlenosti vedo povedati, da jo po večini človek tudi najde, če mu je le resno na tem, da ima zaslužek. Za Slovence ta trditev baje še prav posebej velja."
Poročili so se naslednji pari: Pri
Mariji Pomagaj v Kew Anton Kuret in Katica Hrastovščak, pri sv. Jožefu v v South Yarri Ivan Butkovič in Terezija Tomažič, v St. Kildi Alojz Kovačič in Ema Poženel, v Newportu Franc Štrubelj in Daniela Godeša, v Adelaidi Maks Kosevinc in Barbara Ellen Co-vell, v Bell Parku Josip Filipovič in Kristina Golmar, v Canberri Livij Kre-vatin in Majda Telič, v Sydneyu: Franc Onič in Faye Irene Sinclair, Ludvik Grassmayr in Patricia Anne Sefton, Herman Jožef Skornik in Frančiška Štefanec, Edvard Dušej in Kathleen Mary Beard, Josip Kovačiček in Vida Kunstelj.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Znana Mauserjeva povest „Ljudje pod bičem“, ki izhaja kot podlistek v Am. domovini, bo izšla v knjižni izdaji v založbi Lige slov. kat. Amerikancev.
Slovenska pristava v Clevelandu je bila ob koncu leta 1961 plačana. Za plačilo pristave so člani zbrali deležev v višini 21.013 dolarjev. Odbor pristave vabi sedaj slovenske rojake, naj pridobijo za pristavo še nove člane, kajti za ureditev pristave -— ureditev prostora za parkiranje avtomobilov, piknike, kopališča, postavitev kapelice in počitniškega doma, bo treba še veliko sredstev.
Slovenski akademiki, ki so včlanjeni v društvu Sava, so ši za letošnje leto izvolili naslednji odbor: predsednik Tone Arko, I. podpredsednik Bine Medved, 2. podpredsednik Jože Odar, tajnik Tone Gaber, blagajničarka Milena Ose-nar, urednik Vestnika Tone Zagorc in upravnik Vestnika Milan Vrčkovnik.
V prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani so odprli prvo Višjo lesno industrijsko šolo v Sloveniji. Predstavnik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarsko lesne industrije ing. Pavel Olip je navajal dejstvo, da v Sloveniji pride na ¡25.000 delavcev lesne stroke samo 30 inženirjev. V imenu Višje lesno-indu-štrijske šole je pa govoril ing. Miloš Slovhik. Povedal je, da študij na tej šoli traja dve leti, diplomanti pa bodo dobili naslov obratnega inženirja. V prvi serhenster te šole se je vpisalo 65 študentov.
Zavod za kartografijo Geokarta v Beogradu je izdelal skupno a strokovnjaki za ekonomijo In geografijo ter izvedenci' za posamezne gospodarske panoge nov stenski zemljevid Industrije, rudarstva in energetike ir Jugoslaviji.
KAJ PRAVITE?
Neki Dias, neki Opazovalec, neki rojak iz notranjosti dežele so pisali. Rekel sem neki, ker se mi zdi, da ni dosledno, da nekdo skriva svoje mnenje za psevdo, posebno, če je to mnenje dobrohotno. Anonimat v takem pisarjenju je isto kot zahrbtno napadanje iz zasede. Zdi se mi g. urednik, da to škodi ugledu lista, kajti Svobodna Slovenija, katere redni sodelavec sem že mnogo let pri njenih zbornikih, upravičeno zasluži ime resnega glasila. Za tako imenovano čiščenje pojmov je potrebno jasnosti in doslednosti. Ribarjenje v kalnih vodah odklanjam. To prepuščam „poklicnim kritikom", ki napadajo iz meglenega psevdo-anonimata in rušijo vse, kar je storjenega, pa naj bo to na duhovnem, kulturnem ali socialnem po-prišču, namesto da bi stopili na plan in uresničili svoja kritična dognanja. Smatram namreč, da je škoda mojega peresa za borbo z nevidnimi duhovi, in Svobodne Slovenije, ki bi morala v primeru mojega odgovora oprati marsikakšen kos takoimenovanega „umazanega perila". Rajši se lotim nove novele, ki jo dolgujem Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1963, kot da bi odgovarjal nevidnim duhovom, katerim odgovora nisem dolžan. Se vam ne zdi, g. urednik, da manjka doslednosti in načelnosti „pri prizadevanju za čiščenje pojmov med nami", da porabim besede „Opazovalca".
Lepo pozdravljam
Lojze Novak
PO ŠPORTNEM SVETU
Začetek nogome nega prvenstva AFA v Butneš Airesu. Prejšnjo nede-deljo bi se po začasno zaključeni aferi z resarijskim klubom Newel’s Old boys moralo pričeti nogometno ¡prvenstvo. To pot pa je višja sila odgodila začetek prvenstva. Policija zaradi volitev ni poslala varnostnih organov na igrišča. In tako so se morali argentinski ljubitelji nogometa zadovoljiti le s pol; tik o.
Afera Newell’s Old boys sicer še ni zaključena, čenrav so določili naslednika V prvi ligi in sicer drugonlasirani Quilines. Newell’s so „diskvalificirali" zato. ker je podkupoval nasurote igralce. Pa ne da bi slabo igrali, ampak da bi premagali Quilmes. Quilme?, ki je dolgo vcdil v B ligi, je res izgubil nekaj iger; v AFÁ pa je bilo dosti govora. da je treba iz ekonomskih razlogov eliminirati vse 'klube, ki ttkrnuiejo v Ligi AFA, na so oddalieni od Buenos Airesa. In tako je prišlo vodjem argentinskega nogometa prav: Obtožili so NeWells’s „nešportne incentivacije" tujih igralcev. Klub se je pritožil na sodišče, k-' je sprva ugodilo zahtevi, na priziv AFA pa je naslednji sodnik spremenil odločitev in izključil Newell’s. Ko je športni komentator D. Panzeri naphal v „Gráfico" članek o
h h a j I I o
svetem grobu“)
„Pa če jim ne dajo?“ sem vprašal jaz.
Pogledali so me, kakor da Sem bil izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo.
„Da bi jim ne dali?" je obstrmela Hahca-
„Zvečer je treba večerje!“ je rekla Francka.
Zunaj je še dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlade in bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v lice — vsi smo bili starejši nego uro poprej.
Nismo se bal; belih žena, ne vedom-ca, ne torklje. Nekoč sva šla z najmlajšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem; da tam straši, so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala.
Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izsušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, vedno višje in ogromneje, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse obzorje. Videli smo življenje in smo se ga bali...
Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tu j j koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozr.a šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla.
„Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umrimo!“
Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, straš-nejšega. Ne jaz ¡sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je nenadoma občutilo grenko, zlobno sovraštvo do matere.
„Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči
je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči ? Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura... nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrž večerjala, pa se ji ne mudi ,s kruhom!"
V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega: „Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!" In v tistem trenotku, tudi med nami ni bilo več ljubezni.
Noč je bila, alj smo si videli v oči. Oči so govorile:
„Poznam te sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisan!"
Zunaj, mislim da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten zategnil glas je bil.
„Lačen je, pa cvili!" je rekla sestra.
Takrat je najmlajši brat nenadoma na glas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cvilenju.
„Nehaj!" se je razlutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali.
„Pogledam na cesto!" sem rekel.
„Kaj bi gledal ? Ne pride prej... če še kdaj pride!“...
Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu' je stala mati.
Kakor ob belem dnevu smo razločno videli njen obraz. Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje trdosrčne sodnike.
Mati se nas je bala...
„Ali ste dolgo čakali?" je rekla s tihim prosečim glasom. „Nisem mci;la prej... niso dali...“
K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena...
O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato n! vese’;a v naših srcih, ne sreče v našem nehanju!. ..
V nedeljo, 25. marca, ob 5 popoldne bo ponovitev prellepe otroške igrice DESETNIK IN SIROTICA. Vabimo rojake iz vseh okrajev na to edinstve. no prireditev. Rojaki iz San Martina, Lanusa, San Justa, Morona in drugod pripeljite svoje otroke v dvorano sester domlnikank polog farne cerkvve v Ramos Mejil. Pridite! Videli boste zbor čarobnih vil, dobrih palčkov, gorskega moža in še mnogo, mnogo zanimivega! Vabijo igralci Slomškovega mladinske, ga odra: Začetek igre je ob PETIH (ne ob štirih, kot je bilo napovedano) Vstopnina za otroke je znižana na 15 pesov.
teh dogodkih, je sodnik Grau vložil tožbo proti njemu, češ da je članek žaljiv.
Klub Newell’s bi moral letos spet igrati v B ligi; na izrednem sestanku članov kluba pa je bilo precej glasov, naj bi klub izstopil iz lige.
V Španiji si je zagotovil nogometno prvenstvo Real Madrid, ki ima dve koli pred koncem 41 točk in ga Barcelona ne more dohiteti, ker ima samo 36 točk. V Italiji se bodo v prvi ligi pomerili še štirikrat. Milan ima s 45 točkami tri točke naskoka pred Florentine in ima skoraj go.ovo prvenstvo v žepu. Izpadel bo Udinese in Lecco ali Padova.
Uspehi slovenskih koroških smučarjev. V Selah na Koroškem so zelo delavni smučarji, ki so včlanjen; v Koroško zvezo katoliške mladine. Na mnogih smučarskih tekmovanjih so se or-v dobro uveljavili. Tako je Selan Maks Pristovnik osvvojih avstrijsko prvenstvo v mladinski skupini. Tudi ostali seVki smučarji — Užnik, Oraže, Ogris, Roblek — so se dobro odrezali. Se’ski učitelj Hribernik Anton, ki je ustanovitelj selskega društva, je na tekmovanju koroških učiteljev zasedel v starejši skupini 2. in 4. mesto v splošni klasifikaciji.
ŠAH
Februarja je bil v španskem letovišču Torremolinos manjši turnir, 'ki se ga je udeležil Slovenec Bruno Parma, svetovni mladinski prvak, in zasedel prvo mesto.
OBVESTILA
Začetek slov. šol. tečaja v Hurdin-ghamu bo v soboto, 24. marca ob pol 10 pri Bohovih.
Vpisovanj« in začetek pouka v tečaju nadškofa Jegliča v Slovenki hiši v Canitalu bo v soboto, dne 24. marca ob 15,30.
Začetek slov. šol. tečaja v Floridi
bo v soboto, 31. marca, ob 2 popoldne v šolskih prostorih župnije Florida. Važno za vaditeljice članic in mladenk
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor; José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee,
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Centrai B	FRANQUEO PAGADO Concesión Nf 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje» Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
Občni zbor sanhuškega odseka SFZ bo v soboto, 31. marca, ob 8 zvečer v Našem domu v San Justo.
Pozor dekleta in fantje! Prva nedelja v mesecu je mlad nska nedelja; zato si jo že sedaj rezervirajte. V nedeljo, 1. aprila, bo ob 8 mladinska sv. maša v Slovenski hiši na Ramón Fal-conu, nato pa se odpeljemo v prijazni Parque Perreyra. Pridi tudi Ti in pripelji še svoje prijatelje in prijateljice. Vabila mladinski organizaciji.
Važno za vse člane Slovenske fantovske zvezo! V nedeljo, 8. aprila, po sv. maši na Ramón Falconu bo redni mesečni sestanek, združen z izrednim občnim zborom naše organizacije.
Vsem dijakom, ki so lani obiskovali srednješolski tečaj, sporočamo, da bodo imeli v aprilu priliko polagati izpite iz vseh predmetov. Odbor DiO in ZSS.
Društvo slov. pro jkom. borcev vabi vse člane in ostale rojake na predavanje g. Janka Jazbeca o temi: Nabrežina kliče. Problemi naših narodnih manjšin na Primorskem in Koroškem, v nedeljo, 8. aprila ob 10 dopoldne po slovenski maši v Slovenskem domu v San Martinu, ul. Córdoba 129.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Bueno* Air«*
la■■■■■■■■■■■■■■■»M■aa■■■■■■a■■aaaaa■aa■•aaaaaaaa■a■
» Or\JU\J Lv/j	C. lil. VU A**,
četek telovadnega tečaja za vaditeljice članic in mladenk na Pristavi v Moro-nu. S seboj prinesite telovadbo opremo, skakalno vrvico in navadno gumijasto žogo. V slučaju slabega vremena bo tečaj v šolskih prostorih.
SLOVENSKA HRANILNICA, z. z
o.	z. je mela v soboto, 3. febr. 1962, informativni sestanek za svoie člane; iz poročil Člahov upravnega odbora se je videlo živahno delovanje zadruge v pretečenem poslovnem letu. Odbor je imel 20 rednih sej, število članov se je dvignilo na 54 in vsota vplačanih deležev je dosegla m$n. 73.100.— število vlagateljev znaša 130 in so se hrenPnc vloge v preteklem letu zvišale za 50%; obrestna mera za navadne vloge se je zvišala od 12% na 15% letno in za vezane vlc-ge na 3 mesečno odpoved na 18% letno. Posojil je b''lo odobrenih 35 nrci-ilcem v znesku m$n. 1.110.431.—. Celoten denarni promet je znašal m$n. 2.563.351,—.
Tako zadruga SLOVENSKA HRANILNICA nadaljuje tradicijo svoje-časn'h hranilnic in posojilnic v domovini, ko zbira prihranke med Krak’. "h obrestuje in posojirje Slovencem, ki ta d'mar rotreb”iejo bod;s; za dograditev hiše, ustanovitev podietia, nakup stroja, itd. in to pod ugodnimi pogoji, na osebno poroštvo in brez vsakih posredništev in vkniižb.
Zadruga, ki je že pred časom vlož/la pri 'oblasteh tozadevna pravila, ura, da jih bo tekom tekočega leta dobila po-| triena; do prvega rednega občnega1 zboro pa bo SLOVENSKO HRANILNICO, z. z -o. z. vodil upravn; odbor,: k; op spatavliaio sledeči gospodje: Ivan' Ašič, Alb;n Kočar, Marijan ■ Loboda, i •Tapez Amon. M;rko Konač, Jože šeme. Tone Bidovec, Miro Oman. Jože Pozruč. č. g. Ladislav Lenček C. M., Janez Čuček, Arrion Godec, C’ril Markež, Boži-dar Fink in Jože Lukančič.
PRODAM
stavbno parcelo 10x33 na križišču treh avenid', Brandsen, P. B. Palacio in že asfaltirane Emilio Castro, po kateri je redna zveza s kolektivom št. 224 C do Ramos Mejie, št. 15 do Liniensa in št. 113 da Cap. Fed. Vsi trije pa v San Justo.
Za ogled se javiti na A v. P. B. Palacio 1432 in Brandsen ali v upravi Svob. Slovenije, Ramón Falcón 4158.

■■■■■■■■■■■■■■MS
SIMON RAJER
uradni prevajalec Alsina 1418, 5. nadstr., pis. 6 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan od 9—12 (razen ob sobotah)_________________
NAJNOVEJŠE HLADILNIKE
I BLED
m , m
■	ter vse ostalo za hišo in dom
■
j Vam nudi vedno po najugodnej-■
ših cenah
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
D El M A R
DOMA:	je nerodoviten
NALOŽEN: Vam bo prinašal obresti in finančno krepil slov. skupnost
SLOVENSKA HRANILNICA, z. z o. z.
Alvarado 350 - Ramos Mejia
Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 ure. šest let solidnega poslovanja s ¡prihranki rojakov.