tova
Stanovsko poliiiško glasilo J. U. U. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
'■ iv^T^i ^ ijr* 7T> f, J--MT» sH/TbiTtitTB	mu	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno -i JOP ji A AGJ%J && '* B^l == 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Naša vas in učifelistvo
Ob rojstnem drtemi Ni. Vel. kralja Aleksandra I.
Kakor guslarjeva pesem o slavnih ju* nakih, kakor mogočen ep znamenitega pesnika zveni opis dogodkov iz življenja našega ljubljenega narodnega.krulja.
Težko usodo je pisala zgodovina na* šemu narodu. Neenaka je bila borba za osvobojenje izpod tujega jarma in bridka borba za zedinjenje v enotno državo. To* da v tej neenaki borbi je zmagal naš na* rod mnogo večje in številnejše sovražni* ke, otresel se je večstoletnih okovov suženjstva in se dvignil združen v mogočni državi, saj sta ga vodila dva borca in he* roja, kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj in današnji slavljenec naš kralj Aleksander 1. V njiju je gledal narod sintezo vseh svojih stremljenj. Delo, ki ga je započel oče, je dovršil sin. In radi tega prišteva narod danes slavljenca največjim kraljem, kar jih je kedaj sedelo na prestolu Južnih Slovanov. Njegova dela so mu ustvarila časti, ki mu jih narod izkazuje.
Vidimo ga že kot prestolonaslednika na čelu hrabrih čet pri Kumanovem, ko vodi svojo vojsko, da izvrši oporoko Maj* ke Jugovičev in reši svoj narod izpod pet* stoletne sužnosti.
Kot junak, ki ne pozna strahu, prev* zame vsiljeno borbo l. 1914. — Stojično prenaša vse trpljenje umika čez Albani* jo, sam ne kloni duhom, marveč bodri iz* mučene vojake in jim daje novega pogu* ma in upanja na zmago pravice.
In na Solunu je v odločilnem trenut* ku zopet on tisti, ki s svojim premišljenim delom in odločno besedo premaga vse predsodke in privede združeno jugoslo* vansko armado v domovino, kamor se vrača skupno z blagopokojnim kraljem Petrom kot rešitelj in osvoboditelj.
Trpljenje povzročeno po vojni vihri je prenehalo, a zedinjeni narod ni znal izrabiti svobode. Namesto resnega dela za obnovo in kulturni dvig naroda, so se pričele hude strankarske borbe. Nesloga je grozila uničiti uresničeni stoletni sen vseh Jugoslovanov.
V tem trenutku se je pokazal naš kralj kot moder in razsoden vladar. Z nje* govim sodelovanjem in pod njegovim vodstvom so junaki ustvarjali našo drža* vo — in sedaj naj bi jo razdrla nesloga? — Ne!
Prišel je 6. januar in nato 3. oktober, dva svetla datuma, ki jasno pričata, kako
Iz „Sokolskega glasnika"
tesno je povezano državno edinstvo z ose* bo Nj. Vel. kralja. Njegova modrost in odločnost sta bili in bosta tudi v bodoče vedno le v korist naroda in domovine.
In danes, ko so uprte oči vse Evrope v našo državo, presodimo z lahkoto tudi mi, kako velik je njegov uspeh, ki ga je rodilo resno delo in neizmerno prizadeva* nje ustvariti najtrdnejše temelje svetov* nega miru. Dva vladarja Južnih Slovanov se pozdravljata — dva bratska naroda si segata v roko. K temu uspehu čestita kra* lju ves narod in zre s ponosom v bodoč* nost, ki mu jo ustvarja njegov kralj.
Veliko pozornost posveča jubilant prosveti. Misel, da je mogoče kulturno dvigniti naš narod, le s sistematičnim usta* navijanjem prosvetnih ustanov, mu je vodnica, ko ga vidimo neštetokrat pri otvoritvah novih šol. Mnoge so bile otvor* jene edino le z njegovo pomočjo, ker zelo mu je pri srcu narod, ki mu je šola po* trebna, ker mu vzgaja dušo, kar vzgaja dušo Jugoslavije.
Nam vsem so še dobro znane besede, ki jih je letos, meseca maja izgovoril Nj. Vel. kralj ob otvoritvi nove šole v Gor* njem Milanovcu: »M e d sredstvi, ki so potrebna za narodno edin* s t v o in splošni kulturni dvig, je šola na prvem mestu«. Iz teh besed razvidimo povsem jasno, kako zelo je našemu kralju šola pri srcu.
Mi učitelji, ki smo vzgojitelji naroda vemo najbolj ceniti to priznanje šoli, ve* mo pa tudi ceniti besede, naslovljene na* šemu udruženju. Sledeč svetlim vzorom, izjavljamo, da bomo kot smo bili doslej, tudi v bodoče »žarišče prosvete, steber jugoslovanskega n ac i* o n a 1 i z m a i n pobuda zavsalepa stremljenja v bodočnosti Ju* g o si a v i j e«.
Vse svoje moči bomo posvetili delu v dobrobit mladine, naroda in države. — Mladino bomo vzgajali v spoznavanju vseh nazorov, ki jih je moral prestati naš kralj, da je dovedel narod in državo do višine, ki daje najboljše jamstvo, da sme* mo zreti brezskrbno v bodočnost.
Naj živi N j. V. kralj Al e k* s and e r L!
Naj živi visoki kraljevski d o m!
— ž.
V zadnjem času je postala vas središče, krog katerega se je nakopičilo polno nerešenih sodobnih vprašanj, poleg vprašanj pa tudi ljudi z različnimi naslovi in nameni. — Menda je vse ljudi obšla neka ginjenost, neka nenadna ljubezen do trpečega ljudstva, saj drugače si ni mogoče tolmačiti krščanske ljubezni s tiste strani, ki je že od nekdaj ni poznala ali pa jo je kovala samo v besedah. Prav je, da se je družba spomnila, da je vas tista osnova, odkoder raste ljudsko življenje. Mogoče je tudi to spoznanje le ukazana moda, ljudje se bodo začeli ponašati s tem, da so s kmetov doma, kakor jih je bilo včasih tega sram.
Na vsak način se pa vas spreminja. Že dolgo ni več to tista pokrajina, o kateri pojemo, da je prav lepo res na deželi, ni več zemlja z zelenimi travniki z rožicami in ptički in z zadovoljnim Kranjcem. Vedno izpre-minjajoče se gospodarstvo in svetovna kriza sta preobličila tudi podeželje, idila se je umaknila bridkim podobam. Sto in sto vprašanj bije človeku v obraz: agrarna reforma, alkoholizem, davčna preobremenitev, strokovna neizobraženost, neodločnost, nesamo-stojnost, politična neorientiranost, zdravstveno stanje, iz vsega tega izvirajoča zadolženost in kdo ve, kaj še vse. Niso vse te stvari posledica trenutne gospodarske stiske, skoraj večina jih ima svoj izvor v neki veliki napaki tega sveta, ki v doglednem času še ne bo rešena. Prav zato se je bati, da bi ne bila gibanja, ki obkrožajo vas, le roka, ki boža. ki pa ne ozdravlja.
Vas še zmeraj čaka. Tista sanjarija o kralju Matjažu se je že tako zarila v slovensko duševnost, da je še zdaj precej ljudi, ki verujejo, da se bo kar nenadoma nekaj izpremenilo, kar tako samo od sebe. Preroki prihajajo in odhajajo. Ljudsko zaupanje je nestalno, če ni za Teboj trdnega in enotnega gospodarskega ogrodja, splahne, kakor je zraslo. Kmet je v bistvu egoist. Tesno je spojen s pojmom lastnine, zato je težko tako prekvasiti njegovo miselnost, da z navdušenjem sodeluje pri skupnem gospodarskem delu. Kjer se pa človeku to posreči, je dosegel mnogo.
Politična doba pred desetletji je razbila vas. Divide et impera! Vsako geslo je bilo dobro, vsaka krinka Vas se je razbila v dva, tri tabore, mogoče še v več. Trije tabori — enaki ljudje. Vsi enako so vstajali ob zori.
molili za lepo vreme, pehali se za delom, kleli nad davki in draginjo, pili in sploh živeli, ne da bi bilo med njimi kaj razločka. Narodni voditelji so pa imeli preštet vsak tabor do zadnje glave, ali, da se določneje izrazim: do zadnjega glasu.
Učiteljevo poslanstvo, bridko sicer, ni v nadaljevanju preživetih tradicij. Narava sama zahteva združitev tistega, kar spada skupaj. Stare rane naj se zacelijo. Mesto treh, štirih, umetno ustvarjenih skupin, naj bo ena sama. Morda se bo ta edina skupina izkristalizirala v kako zdravo borbeno gibanje, razvoj gre svojo pot. Utegne se pa zgoditi, da bo učiteljstvo znova zamudilo zadnji vlak.
Ljubezen gre skozi želodec. Ljudstvu se najbolj priljubi učitelj, ki dela na gospodarskem polju. Po naših vaseh imamo precej gospodarskih ustanov. Prav za prav bi jib morali imenovati tudi politične ustanove, da bi namreč gospodarski položaj v srednje veliki občini zahteval kar po dve, celo tri ustanove iste vrste, tega nikakor ni mogoče razumeti. Divide et impera! Inicijativo za take ustanovitve je dal politični tabor.
Izobraževalni pokret: spet divide et impera! jNe.štctodruštev in odborov, slavnosti in predavanfa, TTi pa nimajo nič skupnega s slovenskim kmctskim ljudstvom. Peča pa av-ba pa škornji in kamižola še daleč ne označujejo kmetstva. To je vse brez načrta in vendar po premišljenem načrtu. To je vse kot podoba neke velike ljudske slavnosti, kjer pa ljudstvo samo gleda iz oddaljenih kotov in se vdano smehlja.
Lahko se pa zgodi, da ta vdanost nekoč izgine. Ljudstvo vodi samo sebe. in prav za prav ne potrebuje odrešenikov. Toda dobra beseda dobro mesto najde. Kdo pa bo toliko jasen in močan, da bo lahko izpregovoril dobro besedo? Duhovnik, ki se umika v cerkev? Meščan, ki se boji vsake izpremembe? Uči-telj?
Kdor hoče pokreniti akcijo, ki je kolikor toliko v zvezi z vasjo, mora natančno vedeti, kaj hoče. Učitelj ima do take akcije pravico in dolžnost, ne samo po poslanstvu, tudi po mrtvi črki zakona. Vsaka taka akcija pa mora biti naslonjena na natančno izdelan program zakaj v učiteljskem stanu je bolj kot kje drugod takoj obsojen na neuspeh vsak pokret, ki ne izvira iz čuta dolžnosti do dela samega, ampak ima za gibalo kaj drugega, kaj postranskega.	Winkler V.
Posebno ukoslovie računskega pouka
v narodni šoli
Mnogo se ravno v teh dneh razpravlja o Lavtarjevi metodi računskega pouka. Vse razprave vzbujajo mnogo zanimanja, ker odgovarja Lavtarjev sestav računskega pouka povsem moderni metodi delovne šole in modernemu postopku. Inozemski pedagoški krogi smatrajo in prikazujejo metode, ki jih je Lavtar uporabljal že pred 30 leti. kot novost in najmodernejši pedagoški izum. Doslej so izšle vse Lavtar j eve računice za osnovno šolo, predelane po novem učnem načrtu, do prihodnjega šolskega lela izide tudi računica za višjo narodno šolo, ki bo uporabna za kmetski, obrtni in trgovski tip višje narodne šole, za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole. Pravkar je pa izšlo »Posebno uko-slovje računskega pouka v narodni šoli« od Luke Lavtarja, ki je odobreno od ministrstva prosvete kot učna knjiga pod O. N. br. 33578 od 13. V. 1933. Cena 48 Din. Str. 183.
Knjiga je neobhodno potrebna vsakemu učiteljskemu kandidatu, da se uvede v postopek pri računskem pouku, vsakemu učitelju, da se upozna z Lavtar j evo metodo in pri uporabi računic ter učiteljskim knjižnicam. Vsem pedagogom jo toplo priporočamo.
Danes, ko je minulo skoro 20 let po Lavtarjevi smrti in 30 let po izdanju njegovih temeljitih računsko-metodičnih del, vidimo v Lavtarju najizrazitejšega pionirja in poborni-ka pedagoške smeri, ki je zmagala v sodobnem iskanju prave poti za uspešno poučevanje računstva.
Lavtar je bil rojen učitelj-psiholog. Prisluškoval je v otroško dušo in je v dolgoletnem podrobnem delu ustvaril učna navodila, ki so žela splošno priznanje pri vodilnih računskih metodikih.
Poglejmo samo, kako smotrno upošteva glavne ideje stremljenj delovne šole!
Samodelavnost otrok pri računskem pouku zahteva tudi on v najvišji meri. V tem sega kot izboren poznavalec otroške psihe celo globlje, ko marsikateri sedanji računskih metodikov. Lavtarju ni samodelavnost le v tem, da otroci pri pouku sami prinašajo naloge, sami ugibajo, sklepajo, izvršujejo itd., ne, Lavtar polaga s svojim, do najmanjših podrobnosti premišljenim učnim postopanjem v otroški duh vse niti računskega spoznavanja za daljšo dobo, tako da otrok po raznih analogijah gleda v učnem poteku mnogo ča-
sa naprej, da najde v novi snovi sličnosti s prejšnjo, da si more potem sam pomagati, in da v njegovem duhu učna snov dozoreva ter naposled dovede do novih učnih podatkov, z Lavtarjem povedano: da pade otroku v naročje kot zrel sad.
Domorodnost uporabnih nalog zajemlje iz stvarnega pouka: vse to Lavtarju ni tuje. Za naloge priporoča, da so v tesni zvezi s stvarnim poukom, da so zajete iz izkustvenega kroga otrokovega, ker imajo samo take naloge psihološko upravičenost za stališče računskega pouka v okviru celokupnega pouka.
Lavtar nadalje zahteva, da učenec sam dosti piše, riše, upodablja, torej da se udej-stvuje sam povsod tam, kjer je to v prid računskemu pouku.
Lavtarju očitajo, da je njegov račpnski pouk preveč sistematičen in da ima preveč podrobnih stopenj. Meni se vidi, da je baš to njegova vrlina. Računski pouk mora biti strogo sistematičen, videti moramo v njem točno določene stopnje, ki si sledijo kakor verižni členi in pri katerih ne sme biti skokov, če hočemo, da veriga drži. V sistematičnem nanizanju poedinih stopenj, ki izhajajo druga iz druge, je Lavtar mojster. Iz njih se baš zrcali njegovo življenjsko delo, ker je vsak korak dobro premišljen, v dolgoletni praksi preizkušen in šele potem sprejet v sistem.
Tudi Lavtarjevi »razvojni obrazci« aie ugajajo vsakemu. Lavtar pa zasleduje z njimi namen, da vzbudi v učenčevem pojmovanju misel, kako prehaja v računstvu konkretna snov v abstraktno, v mehanizem, in kako se računske operacije poenostavijo ter spravljajo na skupno osnovo. Če je učenec videl par takih razvojnih obrazcev, si ustvarja nadaljnje sam.
Še mnogokaj bi se moglo povedati o Lav-tarjevem delu. vem pa da bo učitelj, ki se bo z vestnim delom v Lavtarjev sistem uži-vel, uvidel, kaj pomen j a Lavtar za razvoj našega računskega pouka, in bo odobraval, da se s to izdajo vsaj nekoliko popravi krivica, ki se je Lavtarju storila s tem, da smo na njegova stremljenja skoro pozabili.
Jaz sem z veseljem zopet enkrat pregledal delo svojega dragega nekdanjega učitelja in želim le to, da bi se njegova metoda prav kmalu uveljavila tako, kakor to delo res tudi zasluži.
SpEošiie vesti
SEJA PREDSEDNIKOV SEKCIJ JUU V BEOGRADU.
Dne 14. decembra t. 1. zborujejo v Domu JUU v Beogradu predsedniki sekcij s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje izjave Izvršnega odbora JUU in predstavnikov opozicije — brez debate.
2.	Izprememba pravil JUU na osnovi predloga ljubljanske skupščine — z debato.
3.	Pravilnik za skupščine — z debato.
4.	Razgovor o sklicanju bodoče skup-ščinc.
5.	Sklepanje o vodstvu Udruženja do bodoče skupščine in o dnevnem redu te skup-ščinc
6.	Priprava liste kandidatov za Izvršni odbor z osebami obojestranskega zaupanja.
Upati je, da se bodo zastopniki sporazumeli v vseh točkah, da nastopi v JUU zopet mir in red, ki nam je potreben v interesu prosvetnih šolskih in stanovskih interesov. Zastopnik sekcije JUU za dravsko banovino je predložil tej seji predlog za izpremembo pravil v smislu sklepov odbora za pravila na ljubljanski skupščini v zvezi s komunikejem predsedniškega zbora sekcije za dravsko banovino. Istočasno je predložil tudi projekt skupščinskega poslovnika. Oboje je bilo naročeno, da izdela sekcija za dravsko banovino. Na sejo je odpotoval predsednik sekcije za dravsko banovino tov. Ivan Dimnik.
V OBRAMBO UČITELJSTVA KMETSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL.
»Pohod« z dne 9. dec. t. 1. št. 49. prinaša v obrambo kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol sledeči dopis predsednika sekcije JUU za dravsko banovino tov. Ivana Dimnika:
Kmetske in gospodinjsko nadaljevalne šole.
»Pohod z dne 18. novembra št. 46. je priobčil dopis o gornji zadevi, ki vsebuje težko obtožbo omenjenega šolstva v njega osnovnih linijah.
Ne bom se spuščal v vprašanje, ali naj bo to šolstvo »kmetsko« ali »kmetijsko«, ker je to vprašanje že rešeno s §§ 7, 16, 154 in 155 zakona o narodnih šolah in s čl. 19. Uredbe o notranji ureditvi ministrstva prosvete ter pomeni vsako odstopanje od teh določil neizvajanje zakona.
O pripravi učiteljstva za to šolstvo ter izpopolnitvi te priprave za drugo etapo po-vzdige tega šolstva, bi se dalo govoriti na resen, a ne omalovažujoč način. Vsekakor je pa pedagoško-didaktična izobrazba vsakega delavca na teh šolah osnovnega pomena in se ne more iti preko nje. Iz tega razloga je naročito podrejeno to šolstvo tudi prosvetni upravi. Spričo nad 200 omenjenih šol v naši banovini, ki so bile osnovane z velikimi napori in požrtvovalnostjo, je jako omalovažujoče izražanje »o nekaj nadaljevalnih šolah v dravski banovini«.
Povsem nekvalificirane so pa insinuacije partikularizma in verske nestrpnosti, naravnost nekritična je pa izjava pisca, da idejna usmerjenost tega šolstva ni v soglasju z državno idejo. To kaže na popolno nepoučenost pisca v pogledu pravilnika učnih načrtov in odlokov kr. banske uprave glede tega šolstva.
Omenjeni očitek ne pada samo na referenta kamor je neopravičeno meril anonimni pisec, temveč tako obtožuje tudi kr. ban-sko upravo, pod katere vrhovnim nadzorom
Drobiž iz učiteljske torbe
(Nabral — nč —.)
Nedavno je preteklo 25 let od smrti pesnika Silvija S. Kranjčeviča, ki je bil po poklicu naš stanovski drug. Rodil se je 1865. 1. v Senju, kjer je dovrši! gimnazijo, nakar je prestopil v bogoslovje. Nadarjenega dijaka so poslali celo v Rim, kjer naj bi nadaljeval bogoslovske in filozofske nauke. Mlademu nacionalistu ni bilo všeč tedanje duhovniško življenje Petrovega mesta, nenadno je slekel duhovniško obleko, zapustil Rim in se vrnil v domovino. V Zagrebu je dokončal pedagoške nauke, postal je učitelj, položil pa je tudi izpit za meščanske šole. Z namenom, da se ves postavi v službo nacionalne misli, je odšel učiteljevat v tužno Bosno. Služboval je v Mostaru, Livnu, Bijelini in Sarajevu. Tu je tudi urejeval »Nado« — leposlovni list.
Kot literat^je sodeloval pri raznih listih in revijah že Kot dijak. L. 1885. mu je izšla izpod tiskarniškega stroja samostojna zbirka pod naslovom: »Bugarkinje«. Štirinajst let kasneje pa mu je izdala »Matica Hrvatska«: »Izabrane pjesme«. Že po njegovi smrti, 1. 1912., so izšle pesnitve »Trzaji«. Istega leta je izdalo Društvo hrvatskih književnikov njegove »Pjesme«. Ta zbirka je izšla v naj-luksurioznejši izdaji in z ilustracijami.
S ponosom lahko prištevamo Kranjčeviča v naše učiteljske vrste. Srbohrvatska literatura ga postavlja na eno svojih prvih mest zaradi njegovih del, ki so globoka in originalna po koncepciji in dikciji. Njegovi ideali so bili: Človek, Narod in Človečanstvo. V vseh svojih pesnitvah je bil vnet borec v nacionalnem pokretu in je prisegal kot tak
na jugoslovanski in na vseslovanski prapor! *
Prva kmetijska šola za strokovno izobrazbo kmečke mladine je bila ustanovljena — kakor pomni zgodovina pokreta kmetijsko -nadaljevalnega šolstva — v 18. stoletju na Danskem. Tam imajo tudi najbolj spopol-
je to šolstvo in ki je izdajala odredbe glede smeri tega šolstva in tudi na vse učiteljstvo, ki je vodilo in poučevalo na teh šolah. — V tem oziru ni nikakega izmikanja!
Dolžnost sekcije Jugoslovanskega učiteljskega udruženja je bila opozoriti prizadeto učiteljstvo na obdolžitve.
Pričakovali smo, da bo pisec popravil svojo zmoto ter se sramoval svojega dejanja. Toda ne! V 48. številki lista tudi niso bili priobčeni številni dopisi učiteljstva teh šol, pač pa ponovni in skoro še bolj nekvalificiran izpad anonimnega pisca. V dopisu je sicer nasipanega nekoliko peska v oči učiteljstvu, kar pa ne ovira, da bi se ne videli dobro. Očitki so ponovno iznešeni!
Samo eno vprašanje na anonimnega pisca: Kje so bili pisec in vsi njegovi pripadniki tedaj, ko se je orala trda ledina za to šolstvo? Kdo se upira tudi eventualni izpopolnitvi načrta? Kje in kdaj je anonimni pisec iznesel še kake konkretne predloge v tem pogledu?
Z anonimnim izpadanjem po časopisju ne bomo rešili ne strokovnih in ne nacionalnih problemov! Najmanj osnove pa ima tendenca naperjena proti referentu, bodisi v stvarnem ali nacionalnem pogledu, ker manjka piscu temeljna osnova za objektivno izrekanje sodbe v tem vprašanju, preko katere ne smemo iti in jo moramo upoštevati tudi kot temeljno bazo nacionalizma, t. j. — poštenost.
ZA POŠTENOST PRI DOPISOVANJU V JAVNE LISTE.
»Pohod« z dne 3. dec. t. 1. št, 43. prinaša v obrambo poštenosti pri dopisovanju v javne liste in, v obrambo javne morale pri kritiki in v javnem življenju sploh, osobito pri nacionalnih zahtevah, sledeči dopis:
Zdrav nacionalizem naj temelji na zdravi etiki — poštenosti!
V	»Pohodu« z dne 25. nov. t. 1. je bila objavljena notica »Himna metli«, v kateri se navaja, da je bil nameščen neki učiteljski abiturient »prepričan punktaš« in ne ravno »sijajen dijak«. Zadeva diši po javni anonimni denuncijaciji. Vprašanje opravičenosti ali meopravičenosti prizadetega abiturienta do službe puščam v stran in naj se podeli služba bolj upravičenim, ako so podani razlogi za to. Nikakor pa ne moremo pri tem primeru mimo izbire sredstev za njegovo odstranitev. Zdrav nacionalizem mora bazirati na poštenosti, zato tudi »nacionalnih« zahtev, katerim so podlaga nepoštena sredstva, ne moremo odobravati. Pisec se najbrže niti zavedal ni, kaj se pravi žigosati mladega, neizgrajenega človeka — opravičeno ali neopravičeno — s »punktašem«, da mu tako dejanje uniči lahko eksistenco za vse življenje! In to vse radi — kruhoborstva! Nehajmo vendar že enkrat s »punktaši«, ko bi lahko navedel nešteto primerov, kako se ta »šlager« v neštetih primerih tudi zlorablja. Poštenost mora biti predvsem podlaga pri objavah, ki se sklicujejo na nacionalne ozire in ki naj grade, ne pa -— ubijajo!
V	Ljubljani, 1. decembra 1933.
Ivan Dimnik,
predsednik sekcije JUU za drav. banovino.
—Božične počitnice. Prosvetni minister je odredil, da bodo trajale božične počitnice na vseh srednjih in osnovnih šolah od 23. decembra do vštetega-ft.j januarja 1934. ..	-,
njen. in razpreden sistem ljudskih visokih šol. Največje število kmetijskih šol pa imajo — kakor kaže statistika — V Zedinjenih državah Amerike in v Nemčiji.
*
Razmerje med Francijo in Nemčijo vpliva tudi na francosko prosvetno politiko. Francija hoče telesno zdrav in močan rod. Telovadba in šport postajata eden glavnih predmetov francoske šole. Ne zanemarjajo nobene panoge. V zadnjem času je izšel iz pariškega prosvetnega ministrstva dekret, ki vpeljava v vse šole obvezni pouk v plavanju. Mladina se bo vežbala v tem tudi v zimskih mesecih. V ta namen bodo za plavalni pouk na razpolago že obstoječi bazeni, pri šolah pa bodo gradili odslej tudi nove. V svrho propagande za plavalni pouk opažamo v poslednjem času tako v francoskih dnevnikih kakor tudi v revijah številne slike, ki prikazujejo mladi francoski rod, kako se vežba pod vodstvom svojega učiteljstva v plavanju. Pri tem pouku so vsi le v kopalkah — učenci in njih učitelji.
*
Tudi na Danskem občuti šolstvo vse težave gospodarske krize. Iz budžetnih razlogov ne otvarjajo več novih učilnic, niti ne morejo namestiti že dosedanjih učiteljskih abiturientov. Še več! Iz uvodoma omenjenih težav je parlament opolnomočil dansko vlado, da zapre tri učiteljske šole.
*
Letos se je vršil 35. redni kongres bolgarskega učiteljskega saveza (BUS). Izbrali so na
njem novo savezno upravo. Kongres je po-setil tudi minister prosvete, ki je imel na učiteljstvo simpatično sprejet govor. Poudarjal je, da bo njegovo ministrstvo upoštevalo vse težnje učiteljskega stanu in srčno rado sodelovalo z BUS pri napredku šolstva in narodne prosvete.
»Heroldo de esperanto«, časopis naših esperantistov, ki izhaja v Kolnu ob Renu, gre kot glavno njihovo glasilo na vse strani našega planeta. Ima tudi posebno prilogo za na-
Narodna odbrana v Ljubljani proslavlja rojstni dan Nj. Vel. kralja in 25 letnico ustanovitve N. O. v Beogradu. V počaščen je rojstnega dne bo 16. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine slavnostna akademija z res lepim vzporedom. Vabimo učiteljstvo Ljubljane in okolice, da se te proslave udeleže v čim večjem številu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Zvezni knjigarni v Šelenburgo-vi ulici 7.
—	Triletnica banovanja g. bana dr. Ma-rušica. Te dni so potekla tri leta od dne, ko je zasedel dr. Marušič bansko mesto. Ob tej priliki posveča »Kmetski list« g. banu uvodnik, v katerem omenja vsa prizadevanja, delo in uspehe bana g. dr. Marušiča. Gospod ban, ki je tudi šoli in učiteljstvu naklonjen, je in z vso vnemo podpira prizadevanje stanovske organizacije.
—	Sokolska vzgoja jugoslovanske šole in učiteljstvo. V nedeljo 17. decembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja bo oddajala radio postaja Beograd predavanje našega tovariša Dušana Bogunoviča: »Sokolska vzgoja jugoslovanske šole in učiteljstvo«. Začetek predavanja točno ob 15. uri 15 min. Zaradi aktualne teme opozarjamo učiteljstvo na to predavanje.
—	Podporni sklad Učiteljske samopomoči. V poslednjem času je prejela uprava US več prošenj, ki z njimi prosijo zadružni člani podpore. Ker provzročajo s tem upravi nepotrebno delo in stroške, opozarjamo cenjene zadružnike, da mora načeistvo po sklepu zadnjega občnega zbora najprej sestaviti pravilnik in ga predložiti prihodnjemu občnemu zboru v odobritev. Po tem pravilniku bo moglo in smelo dajati načeistvo US podnore šele po preteku 12 mesecev, ko je oblast potrdila spremembo zadružnih pravil. To bo 1. julija 1934. Dotlej je vsaka vloga za podporo brezpredmetna. Zadružniki US, upoštevajte to!
—	Brezposelni učiteljski abiturienti so se
tudi v Zagrebu začeli združevati. Kakor pri nas, tako je tudi v savski_banovini precejšnje Št§Y?l° brezposelnih absolventov učiteljišč. Da bi ostali v zvezi z učiteljstvom, jim je zagrebško učiteljsko društvo »Jedinstvo« priredilo tečaj, nakar je bil kot v Ljubljani osnovan odsek brezposelnega učiteljstva. Naloga tega odseka je skrbeti za to, da se~brezposelni učiteljski naraščaj ne odtuji poklicu, za katerega se je pripravljal. V ta namen je urejena tudi v Zagrebu posebna čitalnica, kjer bodo imeli na razpolago strokovno čtivo in kjer bodo prišli tudi v stike z zagrebškim učiteljstvom.
—	Železniške legitimacije za civilne in vojaške upokojence, invalide in njih rodbine.
Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene legitimacije le.ta 1929. in jim bo torej potekla petletna doba ob koncu tega leta, se pozivajo, da jih predlože do 31. decembra 1933. finančni direkciji, odseku za ra-čunovodstvo-pokojninski referat — v Ljubljani. — Za izstavitev novih legitimacij naj se prošnjam priloži slika, znesek Din 10'-— in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. — Legitimacije samo za podaljšanje za 1. 1934. pa naj se predlože čimpreje, najkasneje pa do 20. januarja 1934.
—	Boč. — Upravni odbor SPD Boč je razposlal h koncu novembra mnogim p. n. učiteljskim zborom okrožnice ter v njih obrazložil svoje težnje. Statistika od postanka razglednega stolpa dalje jasno priča, da se je uveljavil Boč radi svoje divote in lahke dostopnosti kot najbolj priljubljena točka zlasti za šolske izlete in ekskurzije (v 3 letih 126 šol). Če torej vpoštevamo, da sta se podruž-
predek turizma: »La bela mondo«. V eni zadnjih številk je napisal naš tov. Peter Golobic, šolski upravitelj iz Primskovega pri Litiji celostranski članek pod naslovom: »Gorenjsko, la perlo de Slovenio«. Naš priznani espe-rantist, ki je že o svojem predmetu predaval lani na sreskem zboru litiiskega JUU o espe-rantu, je s člankom napravil gotovo veliko uslugo naši ožji domovini. Spis o Gorenjski krasijo štiri slike: Ljubljane, Bleda, Kranjske gore in Bohinja.
*
Za širjenje lepe, nacionalne knjige so letos v Beogradu napravili korak dalje. Lansko leto so v spomin stoletnice, od kar so natisnili prvo knjigo v Beogradu, priredili pod pokroviteljstvom društva »Cvijete Zuzorič«, ki druži prijatelje umetnosti, dan lepe knjige. Na osnovi izkušenj lanskega leta pa so raztegnili propagando za širjenje dobre knjige na dneve od praznika Ujedinjenja do Miklavževega. Profektorat nad prireditvijo je prevzel sam prosvetni minister dr. Radenko Stankovič, ki je imel tudi uvodno besedo ob priliki otvoritve v Umetniškem paviljonu na Kalemegdanu. Tam je skozi vseh pet dni predavanje o pomenu lepe knjige, lepega slovstva in o naših književnikih. Vrši se javno čitanje del prvih naših avtorjev in glasbene prireditve. Vse to z namenom, da se privabi čim več publike, za katero so priredili seznam okrog 2000 raznih knjig, ki se prodajajo z izredno nizko ceno. V službo lepe knjige se je postavil ves kulturni Beograd. V okviru teh dni pa se vrši tudi loterija s 500 dobitki — književna izdanja, monografije, albumi i. t. d.
v korist podpornega fonda za obolele književnike in umetnike.
*
»Jelarjevi čuvaji«, ki jih je napisal s psevdonimom »France Podlipnik«, priznan naš slovenski pisatelj, ki je sodeloval že tudi v Vodnikovi družbi, je tudi sotrudnik našega glasila »Učiteljski tovariš«, so prišli sedaj na naše knjižne police. Knjiga je okusno opremljena in čedno ilustrirana in kar je glavno, zanimivo pisana, ter jo je pravkar izdal kon-
nici v Poljčanah in Rogaški Slatini ob gradnji bočke SPD pozicije zadolžili kljub svoji minimalni finančni možnosti za 70.000 Din in jima je še v ugodnih letih 1930. in 1931. uspelo amortizirati dolg na 27.000 Din, tedaj je pač umljivo, da sta odbora opravila v občo korist relativno ogromno delo. Nadaljnje uspehe pa je tok časa docela onemogočil. SPD Boč danes vzlic jekleni borbi sam ni več v stanju kljubovati neljubim posledicam, zato prosimo velecenjene tovariše in tovarišice, prispevajte z malenkostjo potom poslane položnice k ohranitvi postojanke, k premostitvi v boljše čase! Vsem dosedanjim dorovalcem najlepša hvala!	O. Kovačič, tajnik.
Osebne zadeve
—i Napredovali so v VIII. skupino: Pir-nat Josip iz Št. Jerneja; zabavilji Gregorič Amalija iz Hrastnika in Konečnik Zofija iz Guštanja; Pivk Franja iz Horjula; Krivograd Josipina iz Guštanja; Geč Ivan od Sv. Marjete; Rabič Marija iz Dovja; Stefanciosa Andrej iz Studencev; Kuharic Irma iz Cvena; Slokan Filip iz Trbovelj; Sonnenwald Josipina iz Črne; Bajde Oton iz Maribora; Miklavc Franja iz Makol. — V V. skupino: Kosi Mirko od Sv. Barbare; Wudler Rudolf iz Petrove; Kavčič Pavlina iz Višnje gore; Majer Drago od Sv. Marjete; Bregant Henrik iz Ruš; Mešiček Ana iz Krčevine; Ambruš Ana iz Ruš; Tavčar Gizela iz Domžal.
—i Prevedeni so v uradniško skupino: Roš Frančiška iz Moščancev; šušteršič Marija iz Boštanja; Žener Viljem iz Senovega; Voll-maier Karol iz Mute: Markič Marjeta od Sv. Štefana; Ferlinc Anton od Sv. Trojice; Mer-čun Ciril iz Peč; Kezele Ljudmila iz Dvora; Banko Mariia iz Koroške Bele; Koželj Marija od Sv. Benedikta; Puonis Ana iz Komende; Trpin Štefan iz Polhovega gradca; Meško Jakob iz Trdkove; Kunsterle Franja, zabavilja, iz Litije.
UČITELJSKA TISKARNA
¿JublJana — Frančiškanska ulica 6
KNJIGARNA
UČBTELJSSCE TI/KARMI
Ljubljana — Frančiškanska ulic« 6
Učiteljska knjigarna
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
mnmmBmmmmmmmmmmmmmmmmmmmsmm^
zoTcij »Jutra«. Jelarjevi čuvaji vsebujejo motive na pse in njih zvestobo ter burkarije, ki so jih uganjali ž njimi Jelarjevi otroci in njih prijateljčki. V knjigo je povezanih 5 mičnih povesti o zvestih hišnih čuvajih pod naslednjimi poglavji: 1. Ruselj je doslužil, 2. Pik in Karo in junaštva Tončeva, 3. Usoda nesrečne Vidre, 4. Kako je Rumelj služil za konjička, 5. Digo — zvest do groba.
Posamezne prizore oživljajo ilustracije Nika Pirnata. Vezana knjiga stane 16 Din in se dobi tudi v naši Učiteljski knjigarni v Ljubljani in v njeni mariborski podružnici. »Jelarjeve čuvaje« sem prinesel za čitanje svojim šolarjem. Vsi — zadovoljni! Zato knjigo z mirno vestjo priporočam za naše šolarske in sokolske knjižnice. Je pa tudi primerno božično in novoletno darilo za naše male čitatelje. Mladina bo lepe vzgojne in poučne knjige zelo vesela.
Šuligojevi pevci so vzdramili „Grlico"
Vsi se še živo spominjamo uspehov in lavorik, ki si jih je nabral »Trboveljski Slav-ček« koderkoli na svojih turnejah.
Pred leti je bil dirigent Šuligoj v velikih zadregah in škripcih. Ne zaradi svojih ptičev in ptičk, pač pa zato ker mu je primanjkovalo primernih in dobrih mladinskih skladb za njegov zbor. Naše šolske pesmarice mu niso mogle nuditi veliko! Ni bilo potrebnega teksta, še manj pa je bilo dobrega notnega gradiva in materiala, ki. bi naj ustrezal potrebam in zahtevam mladinskih pevskih zborov. Vsak čas je bilo treba stopiti v osebne stike s posameznimi skladatelji, ki so morali pisati tako rekoč po — naročilu. Nič se preveč ne čudimo temu, da se je moral po prvih koncertih sam zborovodja zahvaljevati skladateljem, da so rešili zbor in tako pripomogli k prvim koncertnim uspehom »Trbovljskih Slavčkov«.
00020202010001020100000000000091900202020102020202000202020223230101010102000000
00000000020202000002020202019000020201010000000000022323010101013200000002020002
5555555555555555555555555555555555555H5
Za dvig stanovske morale in zavesti
—z Mešetarenje za službe se je v zadnjem času sila razpaslo. Da je tako je mnogo krivo učiteljstvo samo, ker se obrača na vse mogoče osebnosti. Razmere postajajo vedno nevzdržnejše, ker se na žalost intervencije mnogih nepoklicanih osebnosti upoštevajo. Iz tega izvirajo potem pritožbe o krivicah, ki se zgode. Poedinei so se navadili obračati tudi do podrejenih uradnikov, da jim pomagajo —-seveda često na škodo drugih, ki hodijo ravno, službeno pot. Razmere postajajo nevzdržne in nujna bi bila odpomoč z zakonito podrobno ureditvijo učiteljskih nameščanj in izpremembo zakona — dokler morala in moralne osnove ne bodo še popolnoma uničene. Da je stanovska in službena morala ravno zaradi neurejenosti pri nameščenjih v krizi, si ne smemo prikrivati!
—z Že tretji primer se je dogodil, da so
kolegi in koleginje, ki so se potezale za gotovo službeno mesto, to mesto končno dobile z ministrskim dekretom. Toda takoj, ko so bile imenovane, so hitele preklicavati svoje imenovanje ter so prosile zopet nazaj na svoje staro mesto, ali pa drugam. Angažiranje stanovske organizacije v takih primerih je neodpustljivo in bo sekcija najenergičneje prosila oblastva, da v takih primerih prošnji-ku drugič ne ugodi. Tako postopanje s strani prizadetih je vse obsodbe vredno, ker škoduje drugim, ki se resno potezajo za kako mesto.
inmiimimimir1 ll lir HI I
Učiteljski pravnik
Vi s . <•» i > .•	•..,-;.» H
VOJNA LETA SE ŠTEJEJO V POKOJNINO
Ker je morda še kdo, ki dvomi, bodo li mu vojna leta (tudi ujetniška), šteta v pokojnino ali ne, priobčujemo prepis pritrdilnega oblastnega odloka: (P. br. 1498/1. Ljubljana dne 8. septembra 1928. Rešenje v zadevi odmere rodbinske pokojnine X-a, sina pokojnega J-na, šolskega upravitelja v L. Z vlogo dne 15. februarja 1928. je zaprosila G., učiteljica v L. za odmero pokojnine za svojega sina X-a po pokojnem očetu J-na. Pregledal sem prošnjo in priložene dokumente ter ugotovil:
1.	Glasom rešenja Velikega župana ljubljanske oblasti z dne 9. aprila 1927. P. broj 2839 in overovljenega Uverenja o službeni dobi in službovanju se je nahajal pokojni J. v II. kat. 1. skup. in 9. stop. in je tedaj znašala njegova poslednja plača: položajna II/l 660fr Din. osnovne 9 stop. 9240 Din, stanarina 1800 Din skupno 17.640 Din.
2.	Glasom potrdila župnijskega urada v Z. z dne 14. II. 1928 61.186 je pokojni J, šol. upr. v L. umrl dne 6. februarja 1928.
Krasne zimske suknle
za gospode že od Din 550'— dalje, Hubertus plašče od Din 320*— dalje, smučarske obleke Din 310'—. Ogromna izbira blaga za obleke in suknje po meri.
LU KIČ. Ljubljana, Stritarjeva ulica
Toda po nekaj letih, oziroma mesecih se je pa vsa ta mučna situacija predrugačila! Mladinske skladbe in pesmi so se začele vidno množiti po številu in kakovosti. Naši mojstri so začeli pisati — brez naročil. Tako je polagoma prihajal Šuligoj do — izbire. Program novih koncertov in nastopov je bil pestrejši in popolnejši! Nič več se ni bilo treba Šuli-goju zahvaljevati; zahvaljevali so se skladatelji sami zboru, da so prišli na program. Tako se je zgodilo, da je do danes že napisanih in zbranih okoli 800 skladb in pesmi za mladinske zbore in pevske četice. Menda smo s tem številom prekosili tudi kvalitetno več naših kulturnih sosedov na polju mladinske pesmi in glasbe.
Nastala je potreba, da pridejo sedaj še skladbe v javnost, do življenja kajti po vzgledu »Trboveljskih Slavčkov« se je širom po državi ustanovilo že lepo število podobnih mladinskih zborov in družinic. Tudi med nami Slovenci je že mnogo takih zborov, ki goje v izvenšolskih urah zborovsko petje po vseh pravilih pevske in muzikalne umetnosti. In koliko jih bo še oživelo od leta do leta? Nimajo pa ti zbori in zborčki razen nekaterih boljših in slabših pesmaric primerne pevske in zborovske literature. No da. dobrih grl nam seve ne primanjkuje.
Na pobudo in pod uredništvom našega Srečka Kumarja se je v ta namen ustanovila v Zagrebu revija »Grlica«, ki hoče popularizirati od številke do številke serijo naših najboljših mladinskih pesmi in skladb. Prav za prav so »Grlico« vzbudili k življenju »Trboveljski Slavčki«, ki so postali čim dalje bolj izbirčni ptiči in kljuni, kdo bi jim zameril . . . Pri »Grlici« bo redno sodelovalo nad 40 naših najboljših komponistov in pevskih pedagogov. Samo nekaj imen: Adamič, Grbec, Taj-čevič, S. Slavenski, Pozajič, Marinkovič in drugi.. . Vsaka številka bo prinesla do 30 eno, dvo, tro in štiriglasnih pesmi za mladinske zbore (moški, ženski mešani"). nekatere tudi s spremljanjem klavirja. Med temi bo tudi nekaj skladb, v katerih nastopajo otroški zbori skupno z odraslimi. Prijetna novost v
3.	Glasom istega potrdila in krstnega lista z dne 15. februarja 1928 št. 189 župnega urada v Z. je bil njegov sin X rojen dne -7. VIII. 1920. in živi sedaj v materini oskrbi.
4.	Po priloženem uverenju o službeni dobi je znašala na dan pokojnikove smrti njegova službena doba 24 let 8 mes. 23 dni in po uverenju komande ljubljanskega vojnega okruga z dne 3. marca 1928 br. 5355 v kadrovskem roku 1, ter v vojni 5 let, skupaj 30 let 8 mes. 23 dni.
Z ozirom na gornjo službeno dobo in čl. 140 zakona o civil, urad. in ostalih državnih uslužbencih bi znašala njegova pokojnina ob času smrti: a) za prvih 10 let 50% 8820 Din, za 21 let a 2% = 42% 7408'80 Din skupaj Din 16.228'80. Pokojnikovemu sinu (edincu) X-u je odmeriti pokojnino po predpisih čl. 144., 146., 147. in 148. zakona o civ. ur. in ost. drž. uslužbencih. Iz gornjih razlogov mu pripada 50% pokojnikove osnovne, to je rodbinska pokojnina letnih 8.114"40 Din.
Zato na podlagi čl. 156. cit. zakona čl. 95 zakona o Glavni kontroli ter pooblastila ministrstva prosvete z dne 9. aprila 1925. P. br. 4151 rešujem, da se X-u, sinu pokojnega šo'lskega upravitelja v L. J-na izplačuje v breme državne blagajne od 1. marca 1928 naprej rodbinska pokojnina letnih Din 8.114*40 (osemtisočstoštirinajst dinarjev 40 para) pod pogojem, da uživa pokojnino v tuzemstvu in dokler ne nastopi kak primer iz čl. 154 ost. HI. uradniškega zakona. O tem se obveščata G. učiteljica v L. in Glavna kontrola v Beogradu s pripombo, da je po čl. 156 urad. zakona proti temu rešenju dopustna pritožba na državni svet v 2 mesecih po vročitvi.
—§ Prošnje in poročila naj se utemeljujejo le z zakonskimi predpisi in ne z osebnimi tolmačenji odnosno s tolmačenji, ki jih dobe od organizacije in se v vlogah na oblastva sklicujejo nanje. Glej »Ročni kat.« str. 37.
—§ Pojasnila in navodila žele mnogi pismeno in ustmeno, uradno in privatno, na-pravljajo si nepotrebna pota in stroške za zadeve, ki jim jih točno pojasnjuje Roč. katalog v svojih 31 poglavjih. Na vprašanja, ali so prečitali poglavje na str. 7, obmolče, kar je znamenje, da so si prihranili bori znesek, ki ga lahko drago plačajo, kakor že mnogoka-teri. Pripravniki! Ali ste že v posesti te praktične in koristne knjižice? Vsak učitelj(-ica) bodi naročnik Roč. kataloga.
Mladinska matica
—mm Za božičnice najcenejše in najprimernejše knjige dobite pri Mladinski matici, ki jih daje še vedno s 25% do 50% popustom. V zalogi so še te-le knjige broširane po Din 2'50, vezane po 5 Din »Kresnice IV.«, Pipan: »Kako smo delali radio«, Ribičič: »Miškolin«, Bevk; »Lukec in njegov škorec«. Skulj: »Vrt-naričice«. Broširane po Din 3'50, vez. po 6 Din se dobijo še: »Kresnice V.«, Kresnice VI.«. Rehar: »Začarani krogi«, Magajna: »Brkonja Čeljustnik«, Deržaj: »Za vesele in žalostne čase«, Kmetova: »Lovci na mikrobe«.
Izredne publikacije:
Lovrenčič: »Tiho življenje«, kartonirano 6.Din, vezano po 9 Din, 12 Din in 14 Din.
Ribičič: »Miklavževa noč«, kartonirano po 12 Din, vez. po Din 16'50.
Dr. Čermelj: »Tesla«, kart. 20 Din. vez. 24 Din in 28 Din.
pevski kulturi! »Grlica« bo objavljala prvenstveno samo narodne pesmi iz vseh delov naše države, a izbor pesmi bo urejen tako, da bo v vsaki številki dovolj skladb za katerikoli tip šole kakor tudi z ozirom na zmožnosti posameznih pevskih družin. Tudi najnižje organizirane šole bodo lahko s pridom uporabljale »Grlico«. Posamezni letniki »Grlice« bodo vsebovali do 300 najrazličnejših pesmi in skladb. To se pravi biti preskrbljen z notnim gradivom za 15 do 20 let, ko bo narodna pesem še vedno živela med nami in z nami...
Uredništvo »Grlice« bo skrbelo tudi za strokovne članke in navodila v vsaki številki. Za prvo številko je pripravljenih že več tozadevnih odstavkov kakor: naše skladbe, opomba za razumevanje in nasveti za izvajanje, ali in kedaj naj se poučuje po notah v osnovnih šolah, naši sotrudniki itd. To so problemi, k; še vedno niso dovolj jasni in čisti v širših pevskih krogih in zborih.
V nevsko-glasbenem delu prve številke bomo srečali imena: Adamič (7 slovenskih narodnih) Grbec (3 belokranjske šaljivke). J. S. Slavenski, M. Tajčevič (bugarske koledne pesmi), Pozajič, Marinkovič i. d.
Vse prav in lepo... boste rekli sedaj, toda ... v darilo vendar ne dobimo »Grlice«, četudi pride božiček s pokloni in voščili v teh dneh. No, da, za potrebno in koristno stvar bo šola že še kje kaj iztaknila in darovala v ta namen, čeprav je stiska povsod. Kompleten letnik »Grlice« bo stal 180 Din (10 zvez.) tako, da ne bo stala posamezna uglasbena pesem povprečno niti 75 par, če smo zanesljivi računarji. Računajte!
Naj bi »Grlica« vzbudila in prerodila vse mlade pevce po naših šolah in dvignila pevski pouk na dostojno umetniško višino. Nič za to, četudi s svojimi uspehi kdaj posekate slavo in dobro ime Šuligojevih »Slavčkov«!
P. s: Ravno te dni je že izšla prva številka »Grlice«. Naroča se pri uredniku S. K. v Zagrebu, oziroma tudi pri tov. Šuligoju A. v Trbovljah.
A. Žerjav.
Vezani letniki »Našega roda«: V zalogi so še I., II. in IV. letnik vez. v polplatno po 21 Din, v platno po 30 Din.
Tretja številka »Našega roda« izide te dni z bogato božično vsebino. List se začne razpošiljati v nekaj dneh, tako, da ga bodo lahko imeli vsi naši naročniki v rokah še pred prazniki.
Naša gospodarska organizacija
Vabilo
NA IZREDNI OBČNI ZBOR
Društva za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju,
ki se bo vršil v sredo dne 27. dec. 1933. v posvetovalnici JUU Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Dnevni red:
1.	Izprememba pravil.
2.	Slučajnosti.
Za odbor:
R. Grum, s. r.,	M. Zor, s. r.,
predsednik.	tajnik.
UČITELJSKA SAMOPOMOČ.
V avgustu 1. 1898. je bilo ustanovljeno podporno društvo z imenom »Jubilejska samopomoč«. Po prevratu v 1. 1920. je privzelo novo ime »Učiteljska samopomoč«. Uradniški zakon iz I. 1931. pa je povzročil, da je iz društva postala Učit. samopomoč (US) registro-vana zadruga z omejeno zavezo. Zadruga US s svojima prednicama je v 36. letu svojega plodonosnega dela in lepih uspehov.
I.	Dobrine US: 1. US izplačuje dedičem po umrlih članih posmrtnine, ki se ravnajo po številu članov (5krat toliko dinarjev kot ima na smrtni dan zadruga članov). Do 10. decembra 1933. je bilo izplačanih posmrtnin v znesku Din 2,516.857*50. 2. US zbira od članov obvezne prispevke á Din 60'— (enkrat za vselej) za podporni sklad, iz katerega bodo prejemali zadružni člani denarne podpore kot brezobrestna posojila. V podporni sklad je bilo do 7. decembra 1933 vplačanih Din 101.980'—. 3. Zadnji občni zbor (14. V. 1933) je s § 13. odst. 3.) ustanovil starostni podporni sklad. Iz tega sklada se bodo nakazovali celotni ali vsaj delni članski prispevki za nekaj članov, ki so najdalje časa v US; te olajšave bo dovoljevalo načelstvo US, upoštevajoč denarno moč starostnega podpornega sklada. V ta sklad še ni bilo do 10. decembra 1933 vplačanih nikakih zneskov. (Gl. IV./2.!)
II.	Članstvo US. Člani US postanejo lahko učitelji, učiteljice, profesorji, soproge in vdove učiteljev ali profesorjev ter soprogi učiteljic v kraljevini Jugoslaviji, ako so zdravi in ne preko 45 let stari. Sprejemna doba od 20. do 45. leta.
III.	Sprejem v US. Za sprejem v US se oglasite pri upravi zadruge v Ljubljani. Frančiškanska ulica 6 ali pa pri naših zaupnikih v srezu, kjer prejmete potrebne tiskovine (prijavnica, pristopnica). Te izpolnite, preskrbite na tiskovini »prijavnica« potrdilo od zdravnika, šol. upravitelja ali našega zaupnika in odpošljite zadružni upravi v Ljubljano.
IV.	Sprejemne pristojbine. Sprejemne pristojbine so za priglašence do 25. starostnega leta enotne s prispevkom za podporni sklad Din 97'—, od 25. leta dalje pa dvojne, in sicer:
1.	za 100% posmrtnino zneski od 101 do 146 Din in za vsako nad 25. starostno leto po Din 150'— doplačila; 2. samo zneski od 101 do 146 Din, zato pa se izplača po njihovi smrti za vsako nad 25. leto po 1*2% manjša posmrtnina. Tu se upošteva sprejemna doba od 25. do 45. leta, z zadnjim 44. sprejemnim letom se zniža posmrtnina za 24%. Presežki, ki nastanejo pri izplačilu okrnjenih posmrtnin (IV./2.), gredo v starostni podporni sklad (I./3.). Sporočite: ali ste se odločili za 1. ali
2.	način sprejemnih pristojbin! Nekaj pojasnil k temu: 1. Priglašenec A, star 24 let, plača ob sprejemu Din 97'—. Dediči prejmejo po njem 100% posmrtnino. 2. Priglašenec B star 30 let, plača a) po načinu iV./l. Din 11(¿— in doplačilo 6krat á Din 150'—,- skupaj Din 1-116'— za 100% posrtnino ali b) po načinu IV./2. Din 116'—, to je brez doplačila. Po-fimrtnina je 92'8%. 3. Priglašenec C, star 44 let (zadnje sprejemno leto), plača a) po IV./l. Din 146'— in 20krat á Din 150'— doplačila, skupaj Din 3.146'— za 100% posmrtnino ali b) po IV./2. Din 146'— za 76% posmrtnino.
Obračun sprejemnih pristojbin in položnico za nakazilo dobi vsak priglašenec od zadružne uprave. *
V.	Članske obveznosti. Članski prispevek znaša za vsak smrtni primer Din 5'— in enkrat na leto (v januarju) Din 10'— za rezervni sklad in upravnino. V letu 1931. je bilo 29, v 1. 1932. 25, in v 1. 1933. (do 10. nov. 1933) 29 smrtnih primerov.
VI.	Delež znaša Din 10'—. Vsak član jamči s še enkratnim zneskom.
VII.	Koristi članstva v US. Svojci dobivajo posmrtnine — v decembru 1933 okrog Din 12.600'—. Iz podpornega sklada se bodo od julija 1934 nakazovale članom US denarne podpore kot brezobrestna posojila. Iz starostnega podpornega sklada se bodo čez ne-
kaj let krili članski prispevki za člane, ki so najdalje časa v zadrugi. V težkih časih (smrt, nesreča v družini, bolezen itd.) si prihraniš moledovanje za posojilo v posojilnicah ali pri denarnih mogotcih. Član US je res pravi tovariš, ker dejansko pomaga svojemu tovari-šu(-ici) ali njegovi družini v sili in potrebi. V življenju in ob smrti bodimo dostojni, ču-vajmo ugled učiteljskega stanu, da bomo vredni slovesa ki ga učiteljstvo uživa med narodom.
VIII.	Moč US. Zadruga ima okrog 2550 članov, to je nad polovico vsega učiteljstva v dravski banovini. V 16. štev. »Učit. tovariša« od 23. novembra 1933 čitamo v članku »Stanovsko gospodarska razmišljanja« sledeče: »Posamezniki smo le majhni prav neznatni drobci — tudi v gospodarskem oziru. Toda če se strnemo tudi na tem polju vsi, predstavljamo nezlomljivo moč, ki more uspešno kljubovati še hujšim prilikam kakor so današnje. V skupnosti je neizmerna in nezlomljiva sila.«
IX.	Poziv nečlanom. Včlanimo se v US prav vsi pripadniki učiteljskega stanu v dravski banovini. Kako močni in silni bomo, kako velike zneske bodo prejeli člani in njihove družine v potrebi in nesreči! Oklenimo se strogo stanovske US in ustvarili si bomo sami lepšo bodočnost. Žrtve, katere si s tem prostovoljno nalagamo, ne bodo zaman: one lajšajo nam in našim družinam težko gorje, ki prej ali slej zadene prav vsakega zemljana.
X.	Za vsa pojasnila v teh zadevah se obrnite na zadružno upravo Učit. samopomoči v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Ekskurziiski odsek
—eo Smučarski tečaj. V zadnji številki »Učit. tov.« je bila pomota glede prijavnega roka. Rok traja do 22. dec.. in ne do 7. dec. Vse, kar je bilo javljeno na tem mestu, ostane neizpremenjeno. Kdor še reflektira na udeležbo, naj se takoj javi. Vsa podrobna navodila, tako glede opreme, odhoda etc. bodo vsakemu priglašeneu pravočasno javljena, in sicer pismeno. Prijavnina, ki znaša 30 Din naj se po možnosti pošlje v naprej na »Eks. odsek« pri Sekciji JUU za dravsko banovino, Ljubljana. Frančiškanska ulica. Zasledujte tozadevna poročila v dnevnem časopisju!
Smuk.
Šolski radio
—r XII. teden. V soboto dne 16. decembra bodo oddajali ob 9. uri učiteljski abiturienti v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. na-sesa kralja sledeči program:
1.	Koračnica; trio (klavir, čelo, vijolina).
2.	V znamenju kraljevega rojstnega dne; govor.
3.	Slovanske narodne; kitara solo.
4.	M. Lamut: Kralju Aleksandru za rojstni dan; deklamacija.
5.	Narodne pesmi:
a)	Ko so fantje proti vasi šli;
b)	So ptičice zbrane;
c)	Oblaki so rdeči.
Poje kvintet.
6.	Dogodki iz življenja našega kralja.
7.	Francoski plesi; kitara solo.
Zar je morala doč; vijolina s spremljeva-njem kitare.
8.	Himna; trio (klavir, čelo, vijolina).
V	torek dne 19. decembra bo »Ura so-kolskih pesmic v razgovoru in petju.« Nastopijo učenci 5. razr. drž. n. šole v Novem mestu pod vodstvom učitelja g. Marjana Tra-tarja. Razpored: O ustanovitvi Sokola in Tyr-šu; o sokolskih zletih v Pragi in Ljubljani; 70 letnica »Južnega« — Ljubljanskega Sokola; o sokolski telovadbi in »Naši radosti«; nekaj besed o br. E. Ganglu. Med temi točkami deklamacije iz Ganglove pesniške zbirke »Mladi sokolski rod«: Mi mladi Sokoli, Soko-lič in domovina. Sokolič Aleksandru. Dve pesmi in Mi Sokoliči — ter petje znanih sokolskih koračnic iz Juvančeve sokolske pesmarice, in sicer: Naša stara prava, Pohod Sokolov, Jugoslovanska mati in češka legionar-ska »Za Tyršem«. Pokažite mladini lista: Sokolič in Naša radost!
V	petek dne 22. decembra bo oddajala Mestna ženska realna gim. v Ljubljani božično proslavo.
Razpored:
1.	Božični pozdrav s spremljevanjem klavirja: Sveta noč.
2.	Recitacije božičnih pesmi, deklamirajo gojenke nižjih razredov.
3.	Božični, motivi (klavir solo).
4.	Tri božične pesmi, poje pevski zbor.
5.	Golia: Prizor iz Petrčkovih sanj.
Kmetijska radio predavanja: V nedeljo dne 17. decembra ob 7. uri 45 min. Naše srenje (agrarne skupnosti); ing. Pire Alfonz. Ob 16. uri: Ravnanje z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline; ing. Zu-panič Ivo.
DAMSKI jesenski in zimski PLAŠČ,
ki vam ga dobavi
Stanovska organizacija JUl
Iz sekcije
—s Seznam učiteljev, ki so bili izvoljeni v občinske odbore. Ponovno prosimo, da nam vsa sreska društva takoj dostavijo sezname učiteljev, ki so bili izvoljeni v občinske odbore. Pogrešamo tudi od nekaterih uč. društev poročila o javnem udejstvovanju uči-teljstva v smislu sekcijske okrožnice. — Ta poročila so neobhodno potrebna in nujna!
—s Predlogi banovinske skupščine 1933.
Sekcija je dostavila že prejšnji mesec izvršnemu odboru predloge banovinske skupščine 1933 s prošnjo, da jih tolmači na mcrodajncm mestu in zastavi ves svoj vpliv, da se ti predlogi udejstvijo v finančnem zakonu. Predlogi se tičejo: stanarin poročenih učiteljic, doklad upraviteljem in upraviteljicam narodnih šol, znižanja učne obveznosti upraviteljem izplačila stanarine učiteljem narodnih šol dode-
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA !
*
Največja izbira! *
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Ijenim min. prosvete — min. za telesno vzgojo — banskim upravam in meščanskim šolam, upokojitve učiteljev, ki so v V. skupini in so dopolnili 35 let službe, nastavljanja učiteljskih abiturientov, kreiranja inovih učit. mest v proračunu za 1. 1934./35., neokrnjenosti proračuna za osnovne šole, zasedbe nezasedenih učiteljskih mest po učiteljih novincih. ukinitve predhodnega dovoljenja ministrstva prosvete za vlaganje tožb pri sodiščih, brezplačnega zdravljenja v II. razredu javnih bolnic in državnih sanatorijev, enkratne brezplačne krožne vožnje učiteljstvu o počitnicah, strogo uvajanje čl. 128. U. Z. pri odmeri pokojnine, naročila Prosvetnega glasnika določitve zvanja učiteljicam ženskih ročnih del na strokovnih, osnovnih in meščanskih šolah, ukinitve pobiranja denarja po šolah, odprave monopolskih zvezkov, rezerviranje mest učiteljem, ki so pozvani na odslužitev kadrskega roka, vštetje kadrskega roka.
—s Za učitelje, ki so imeli 10% doklado po čl. 7. čin. zak. iz 1. 1923., a so to doklado izgubili leta 1931. ter je bila s tem njihova kvalifikacija zapostavljena, je sekcija napravila vlogo na merodajna mesta, da se s fin. zakonom to popravi.
Iz druStev;
= JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V LJUBLANI vabi k večernemu zborovanju, ki se bo vršilo v petek 15. t. m. ob K 20. uri na 1. dekliški osnovni šoli pri Sv Jakobu s sledečim dnevnim redom:
1.	Situacijsko poročilo.
2.	Poročilo o dejanskem stanju v organizaciji ter o splošno aktualnih zadevah članstva in stanu.
3.	Slučajnosti.	ODBOR.
Poroiila:
+ JUU — CELJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v ponedeljek 4. decembra v Celju. Navzočih 164 čl., t. j. 84%.
Tov. Ganglu je bila odposlana brzojavna čestitka k 60-letnici.
Dopisi. Odbor bo sestavil program za zborovanje, na katerem bomo razpravljali izključno o stanovskih in organizačnih zadevah, predvsem o gospodarskih vprašanjih.
Januarja bo predavala ga. dr. Pirkmajer-jeva.
V razpravi o izvenšolskem delu so se iz-nesli pogoji za uspešno delo. Stalnost učitelj-stva. Prosta izbira dela po sposobnostih in zanimanju. Zaščita učiteljstva. Energično zavzemanje za stanovske interese povsod.
Sprejme se poslovnik za stanovsko razsodišče s sledečo izpremembo k čl. 3.: Za sojenje je pristojno ono stanovsko sodišče, na katerega teritoriju se je postopek izvršil, ali pa sodišče instance, pri kateri je predmet spora javljen.«
K čl. 4 a) Stanovsko razsodišče naj bo kompetentno le za razsojanje direktnih prestopkov zoper ugled organizacije in njenih članov, naj pa ne posega v privatno življenje. Zato naj točka 4. odpade.
Namen stanovskih sodišč naj bo predvsem, da dvignejo stanovsko zavest in stanovsko moralo, ki sta danes v težki krizi.
Resolucija glede položaja v organizaciji: Članstvo izraža svoje nezadovoljstvo nad stanjem v organizaciji. Zato zahteva, da sekcija brez ozira na osebe in položaj deluje na to, da se čim prej preide k pozitivnemu delu v naš dobrobit.
Predsednik tov. Gosak je pri poročilu o občestvu kmet. nadalj. šol razvil njih program ki so ga odobrila in priznala naša obla-stva. Učiteljstvo odločno zavrača očitke, naperjene proti tem šolam in vzgoji v njih.
O gospodinj, nadalj. šolah je poročala tov. Jankovičeva.
Predlog za spremembo pravil Slov. šolske matice:
1.	Člane SŠM naj pri občnem zboru zastopa poverjenik njihovega učit. društva.
2.	Kraj občnega zbora naj se zaporedoma menja v večjih centrih.
Članstvo ostane letos še korporativno pri Ped. centrali v Mariboru, o nadaljnjem članstvu se bo sklepalo na prihodnjem občnem zboru.
O slikarstvu je predaval g. prof. dr. Šija-nec. Prikazal je razvoj slikarske umetnosti pri nas in označil njene glavne zastopnike. Nato smo si ogledali razstavo slik v Celjskem domu, kjer nas je g. predavatelj s kritičnim razmotrivanjem slik seznanil z našimi umetniki.
J. Gosak, preds.	I. Pogačnik, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRANJU je zborovalo 25. okt. v Narodnem domu v Kranju. Zborovalcev je bilo 92. Zborovanja sta se udeležila sreski šoski nadzornik
tov. Rus V., ki je opravičil zadržanega sre-skega načelnika g. dr. Ogrina, ter zastopnik sekcije tov. Kobal. Na dnevnem redu so bila predvsem poročila, obenem pa se je vršil tudi občni zbor. O situaciji je poročal tov. tajnik. Pojasnil je najaktualnejše zadeve. Tov. La-pajne je poročal o poteku državne skupščine. Konstatiral je, da načelnih sporov v organizaciji ni, temveč se ves spor suče, odkar obstoji stanovska organizacija, okoli predsednikove osebe. Isto je potrdil tov. Kobal, ki je obširno navajal prizadevanja, da bi se spor rešil brez globljih pretresljajev.
Poročila društvenih funkcionarjev so bila sprejeta soglasno, bla^ajničarki tov. Slapar-jevi pa je bila izrečena zahvala za vestno blagajniško poslovanje predsedniku pa je bilo podano soglasno zaupanje za stvarno delovanje. H koncu je omenil tov. predsednik sklep predsedniškega zbora o izbiri tem za učiteljske gospodarske tečaje.
Sprejeti sklepi:
1.	Društvo pristane na pravnega konzu-lenta.
2.	Začasni poslovnik o stanovskem razsodišču se v celoti spreime.
3.	Sekcija naj skuša urediti vprašanje okr. učiteljskih knjižnic, ker so brez dotacij in ne krijejo lastnih potreb.
4.	Šolski upravitelji naj predlože seznam brezposelnih abiturientov.
5.	Dolžnikom naj se pošlje izpisek dolga.
Josip Lapajne, s. r.,
t. č. predsednik.
O. Rupret, s. r.,
t. č. tajnik.
MALI OGLASI
Mali oglasi, Id sluiljo v posredovalne in socUIm ■amane občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJK znesek Din S*—
FR. P. ZAJEC
izprašan optik
Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparatu itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Dobro in poceni kupite zimske plašče in suknje pri
»ELITE«
LJUBLJANA:
Prešernova ul. 7-9
sam
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110


Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame ira gospod®
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco plaščki
25%
smo znižali cene vsem zimskim oblačilom, in to za zimske suknje, dolge in kratke, športne in modne obleke, hlače pumparce, vestje itd., sedaj najceneje. Pristno angl. blago vedno na zalogi. Naročila po meri, točno, precizno in pOCGRi Samo pri konfefccijSHi tvrdki
»FRANDE« F. K. Derenda, Ljubljana, Gradišče 2
■BBIMMHB^^BMMHB (pri Nunski cerkvi)
Prepričajte se!
ANTON KRISPER, LJUBLJANA
MESTNI TRG 2« ♦ STRITARJEVA ulica 3
Naročajte pri tvrdkah, ki imeriraio v našem glasilu!
K. PUČNIK
Šelenburgova ulica Sle«. 1
nasproti kavarne „Zvezda"
Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!
Engelbert L. G angl:
Moja pot
ZAHTEVAJTE PROSPEKT t NAROČITE T A K O J i
Tako se imenujejo Ganglovi zbrani spisi za mladino, ki smo jih pravkar izdali.
Delo obsega 10 knjig, vsaka po 10 tiskovnih pol.
Za odpravo pripravljenih je prvih 5 knjig, ostale pa izidejo do Velike noči 1934.
Cena v platnu vezani knjigi Din 42'—, vsej zbirki Din 320"—, ali v 12 mesečnih obrokih po Din 32'—.
Knjigarna Učiteljske tiskarne
Ljubljana, Frančiškanska 6 — Maribor, Tgrševa 44
LJUBLJANA — STRITARJE V A ULICA ŠT. 5
Nudimo veliko izbiro angieikega in češkega blaga za gospode in dane. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. P tis vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plura in linoiej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Žima, perja, p ah, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Postreiba točna In solidna.

a«
lige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke
cegissjmu^iifm" mrt-ti ii iiiiiihiiiiht—mnni
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44