str. 4
,S L 0 V E N K A''
Št. 8
Bodimo obzirni !
Spisala Sava
Rahla obzirnost je v krogu družinskega življenja
neprecenljive vrednosti — pa tudi v občevanji z ljudmi
izven rodbinskega kroga je neizogibno potrebna. Ona je
pravi znak rahločutnega ženskega srca, ki požene uže
svoje kali v nežnem otroškem srci ; ona je takorekoč pri-
rojena, ter se po pravi vzgoji stoprav razvije v dičen cvet.
Vendar je obzirnost dvojna : jedna izhaja iz ple-
menitega duha in rahločutnega srca — druga ima svoj
izvor v podli samopašnosti in malenkostnem mišlenji.
Plemenita obzirnost je ona, po kateri ne glede na
svoje ugodnosti pomagamo bližnjemu do njegovega bla-
gostanja — akoravno nam je včasih pretrpeti male žr-
tve. K tej obzirnosti navajamo deco, da se mirno in tiho
igra, mej tem, ko biva gost v naši hiši, — o času, ko
oče počiva ali čita ; — vadimo te obzirnosti dekletce, da
potrpežljivo prenaša sitnosti mlajšega bratca ; te obzir-
nosti vadimo mladino v občevanji s starimi ljudmi, —
napram sorodnikom, napram poslom ! Obzirnosti se vadi
mladina napram svojim — napram tujcem ! Ta obzirnost
je neko spoštovanje, ki se ne javlja v besedah, temveč
prešinja vso zunajnost človeka — in se nikdar ne spo-
zabi. Izmed takih ljudij spoznaš brezobzirneža — na hip.
Obzirnost iz podle samopašnosti, malenkostnega mi-
šljenja je druga. Tu sem spada četa takozvanih »sta-
novskih" obzirnostij. Puhlost, krivi nazori o življenju in
človeški družbi, predsodki so nje kali. Ona prouzroča
neizmerno škodo rodbini ! Iz »stanovskih' obzirov se živi
v razmerah, katerih nikakor ne vzmore niti njih omika,
niti jih ne vzmorejo dohodki. Iz .stanovskih" obzirov se
oblači potratno, se vzdržuje tolpa poslov; iz teh obzirov
se brani hčeram, da se ne izuče za kak poklic, niti se
ne navajajo samostojnosti ! Iz teh obzirov se silijo mla-
deniči k študijam na visokih šolah h čemer pa jim ne-
dostaje veselja kakor zrno ^nosti ! Iz teh obzirov se jih
odteguje stanovom, v katerih bi lahko in mnogo storili
v obči blagor. S kratka : iz same „obzirnosti* zavozi se
na kriva pota — ali pa se zahteve mladih ljudi pritirajo
do višin, katere jim ostanejo nedosežne ter jim ne prina-
šajo drugega nego kopo prevar.
Brezobzirnost — nasprotna lastnost — je — bo-
disi v dobrem — bodisi v slabem pomenu besede —
povse možka lastnost. — Kakor se pa brezobzirnost šteje
ženski v najvišje zlo — v isti meri se brezpogojno od-
pušča možkemu. Kedo bi zameril krepko in neumorno
delujočemu možu — ako v obilih svojih poslih ne upo-
števa vseh okolščin, katere zahtevajo njega obzirnost !
Da, tudi brezobzirnosti imamo, ki so vredne najvišjega
priznanja. To je brezobzirnost onih mož, katerih niti lastna
sreča, in lastno življenje in njega ugodnosti ne odvrnejo
od spoznane resnice ! Mož, ki deluje po notranjem pre-
pričanji za dobro stvar ne sme poznati obzirnosti do
ljudi, ki ga motijo v težnji za njegovim smotrom. Njega
brezobzirnost je brezobzirnost plemenitega junaka — ki
ne upoštevaje solz in prošenj svojcev, žrtvuje svoje živ-
ljenje za svojega bližnjika — žitvuje za obči blagor — za
vzvišeno idejo ! Zgodovina nam imenuje na stotine takih
mož. V taki brezobzirnosti si delajo pota veliki duhovi,
slavni pesniki, umetniki..... Iz take brezobzirnosti, ki nam
kaže neupogljivost močnih duhov — izvira ponosno in
tiho prenašanje neizrečenih muk kristjanskih mučeni-
kov vseh dob.
Brez te brezobzirnosti bi ne bilo napredka, nikake
kulture ! Mej ženami baje ni takih močnih brezobzirnih
duhov? Mi pa bi vendar k njim prištevali vse one odlo-
čne, neustrašene žene, ki so v novejšem času nastopile
kot vzgojiteljice in čuvajke zatiranih svojih sestra, ter s
previdnostjo in zmernostjo mnogo, mnogo koristile njih
duševnemu napredku. Da, tudi te so močni duhovi —
ki, sveste si pravičnosti svojih zahtev — ne gledajo ni
na desno, ni na levo, kaj poreko ozkosrčni njih »pri-
jatelji!" -- Tudi tem gre zasluga one vzvišene brezob-
zirnosti, ki je sorodna junaštvu. Sledite jim ve, katere
se čutite zmožne k temu poklicu ! Ta brezobzirnost ne
izključuje nežnočutne obzirnosti ! —