Dva prijatelja si pišeta. Ljubi moj Vedrilec ! Čuduo se pletejo in razvijajo naše reči; sedaj nam prisveti mali žarek zlatcga upanja — boljši časi za nas — sedaj pa se zopet pooblači in stamni pred našimi očmi. Nova šolska postava se vali in kuje, kakor žclezo, ki še ni dovolj razbeljeno. Ti jo obračajo in obdeljujejo od te, drugi od unc strani. Sedaj vse vpije: Učitelje izobražujmo! Učitelji potrebujejo vterjene omike. (Die Volksschullehrer bediirfen der kerngediegendsten Bildung!) Oni morajo biti izobraženi za sedanje socijalno in politično življenje, in morajo vedeti vse, kar koli se tirja od vsakega v resnici izobraženega človeka. Urugi pravijo: Učitelj naj ostane pri svojem kopitu, naj se uči in izobražuje le za svoj na b c", v druge reči, posebno pa v politiko, naj se ne vtika. On naj bo pohleven in vsem Iepo pokoren, in ako se količkaj gane iz svojega okrožja, naj se resno zaverne , ia če še vedno svojo terdi , naj se mu usta za vselej zamaše. Učitelj ne sme biti gospod, nego sluga vsem drugim. Eni terdijo: Sedanja šola pa nič! šole se morajo vse prestrojiti; ,,abc" naj gre iz šole, uči naj se zgodovina, zemIjepisje, fizika, kemija, naravoslovje, jeziki, pisanje in višje spisovanje, risanje, merjenje, kmetijstvo in obertnijstvo, petje, godba, telovadstvo i. t. d., t. j. Ijudska šola mora biti vse učelišče za ljudstvo. Učitelj mora vse te nauke tudi satn d o b r o (ne poverbno) razumeti, in zraven še veliko več vedeli, kakor samo tenieljite vednosti iz vseh teh naukov. On mora biti dobro premedea v antropologiji (v znanstvu čioveške natore), v višji pedagogiki, odgoji in podučevanji; mora do drobnega poznati literaturo in logiko vseh živečih jezikov ; ker na učitelja vse gleda, mora vedeti tudi v vseh rečeli Ijudem svetovati, mora znati postave razkladati, ukaze in vse očitne naprave razjasnovati, mora pri ljudstvu zatirati slabo vero, mora oživljati Ijubezen do vladarja in do vseh drugih gosposek; mora poznati politično in cerkveno razvijanje, Ijudske šege in navade ; mora znati presojevali, kaj je splob koristno, kaj škodljivo, in mora vedno pravozadeti, (es ist mit Reclit zu wiinscben, dass jeder Lehrer ein Mann von iibenviegender Intelligenz, kurz ein ausgemacht tiichtiger und zuverlassiger Cliarakter sei —) t. j. učitelj naj bo od nog do glave ves tak, kakoršnega si le kak človek na svetu more zniisliti intirjati, — Prosim te, ljubi moj, dobro preberi in še enkrat prevdarjaj vse to, kar sedanji svet od nas tirja, in potem vzeini v roke ,,uačert nove p ostaveza ljudskešole" in beri §. 55., v kterem se ti odmerja plačilo, in vem, da te ne bode preveč veselilo, da si učitelj, kajti ta §. pravi : Deželna postava bode vranovala učiteljsko plačo". Res, lepe so besede, ktere pravijo : ,,Učiteljeva plača naj bode taka, da bode učitelj mogel živeti sebe in svojo družino brez vseh postranskih prislužkov" i. t. d.; pa, ljubi moj, skušnja nas uči, koliko in v kak.šnem redu smo učitelji dobivali plačo do sedaj pri naj lepših postavah, — in lako bode (Bog hotel, da bi ne bilo tako) tudi berž ko ne v prihodnje. V nekem kraji fv glavnem mcstu lepe dežele) so srenjski učitelji že dvakrat prosili, da bi se jim po duhu časa zboljšala njili borna plača (ktera je odmerjena še po plači za časa cesarice Marij e Terezij e), kcr pri sedanji dragini in ker morajo pri vsem tem še sami stanovanje in kurjavo plačevati, ne morejo svojeinu stanu prioierno živeti, in kaj oiisliš, kako je rešila meštna gosposka njih ponižno prošnjo? Seodgovorila jim ni, neaapervo, ne na drugo vlogo, — in učitelji se vbijajo kakor morejo z vsakoverstnimi prislužki po mestu, da morejo sebe in svojo deržino preživeti. — V drugem kraji so učitelji prosili deželni odbor, da naj bi se možje poslanci potegnili za njih pravice — pa je nekdo teh mož, ki za svoje besede vlečejo vsaki dan lepe beliče, djal: Wir lassen uns von den Lehrern Nichts vorschreiben; wir sind Gesetzgeber!" — Vidis, dragi moj, tako se godi za naš poboljšek sedaj, ko ves svet vpije: Omike, oniike! Več bi s teboj kramljal, ali prav za prav žaloval, — toda tako mezebevperste, danemorem daljepisati, kajti peč brez derv je nepotrebno orodje v izbi. Še to: Ali si že pristopil k učiteljskemu društvu na Kranjskem? Jaz sem že ud tega društva, akoravno so mi nekteri branili, češ, da je to nepotrebno itd. Mislim pa : Kar eden ne more, jih premore več. Združena moč velja. Bodi zdrav! in kraalu kaj piši svojemu Cmernilecu. Pod Gradom 1. februarja 1869.