Jože Župančič, Litija: Ob jubileju učiteljskega in sokolskega vzornika Letos, o Martinovem bo dopolnil Engelbert Gangl svoj 60. rojstni dan. O Ganglu pisati je res skoro odveč, saj ga pozna d#mala vsak šolarček bodisi iz učnih knjig, bodisi iz pripovedovanj svojih učiteljev, pozna ga vsa naša jugoslovanska javnost, njegovo ime pa izgovarjamo po najbolj odročnih naseljih z ljubeznijo in z vdanim spoštovanjem tisoči in tisoči, ki se prištevamo k mogočnim sokolskim armadam. Odveč bi bilo pisanje o Ganglu tudi iz razloga, ker je brat Engelbert sam vtelešena skromnost, ki gotovo ne prenaša bučnih besedi in laskavih priznanj. Vendar vršimo le svojo prijetno dolžnost, če ob čestitem jubiIeju našega tovariša napolnimo predal »Učit. tovariša« z ugotovitvami, kaj pomenja naš jubilant za učitelj&ki stan, za sokolski pokret, za našo literaturo in za splošni napredek našega naroda in države. Ze pred desetletjem, ko je stal petdesetletnik Gangl še v aktivnih vrstah učiteljskega stanu in organizacije, je iznesel »Učiteljski tovariš« uspene Ganglovega dela pred naše stanovske vrste. Od tedaj je stopil med nas nov učiteljski rod. temu naj pokažemo znova uspehe našega vzornika, — ne kakor je rečeno njemu v pohvalo, saj vemo, da zanika jubilant vsak osebni kult, — naše besede naj veljajo zgolj uspehom in pokretu, s katerim je povezano Ganglovo ime in njegova oseba v naiih vrstafo. Iz Metlike, središča nežne pokrajine belih rojakov, se je napotil v šole, odl.očil se jc za učiteljski poklic, nakar se je odpravil kot 19-letni mladenič na prvo službeno mesto v Budanje nad Vipavo. Ko je dobil službo v Ljubljani. se je precej lotil dela y učiteljski organizaciji, ki je bila tedaj še majhna in slabotna. S pojavom iniciativnega in odločnega Gangla pa je zavel nov duh v učiteljskih vrstah. Učiteljska organizacija je napredovala v mogočnem zaletu: številčno in s tem seveda vzporedno tudi idejno. Gangl je bil tisti, ki je spoznal, da uspeva stan le. če bo naslonjen na gospodarske temelje in na močan tisk. Podlaga vsemu je bila »Učiteljska tiskarna«, ki ,so jo kupili od prejšnjega lastnika Kleina za 48.000 kron, danes pa predstavlja milijonsko imetje. Pred 35 leti je sprožil zamisel ustanovitve mladinskega lista, izšel je »Zvonček«, ki mu je bil on sam pazljiv vrtnar in 25-letni urednik. Do pred vojne je bila »Naša bodočnost« glasilo našt napredne mladine. vez med učiteljstvom in narodnimi starši pa je vzdrževal list »Domače ognjišče«, ki ga je istotako uničila vojna vihra. Vsem trem listom je kumoval ob rojstvu Gangl, ki je pomagal ustanavljati še »Učiteljsko hranilnico in posojilnico«, »Učiteljski konvikt« in druge naše ustanove. Prelistajte starejše letnike našega stanovskega glasila, v njih najdete obilico člankov izpod Ganglovega peresa — odločnih, borbenih in polnih upanja v vero lepših dni! V orumenelih listih, »Učiteljskega tovariša« pa je skrito mnogo, mnogo Ganglovih sil, saj jih je spočetka sourejeval (od 1. 1898. do 1903.), kasneje pa je bil tudi glavni urednik »Učiteljskega tovariša«. Poglavje zase je sodelovanje tovariša Gangla kot vodnika v naši stanovski organizaciji, tako v predvojnih letih, med vojno, zlasti pa še po vojni, ko je bila prav njegova zasluga. da se je po burni, viharni ustanovni skupščini rodila vsedržavna uČiteljska organizacija, utemeljena na jugoslovanskem nacionalnem principu. Pred leti je stopil Gangl v pokoj kot višji šolski nadzornik in dvorni svetnik, in tedaj je posvetil vse proste sile sokolski ideji š-e bolj kakor preje. Sokolstvu se je posvetil že kot mlad učitelj v Idriji. Avstrijska oblastva so videla v njem nevarnega sovražnika in so ga ocenila kot: »Hetzrednerja«, urednika »des serbophilischen Lchrerblattes« itd., v službi so ga preganjali z vsemi sredstvi ter so z namenom, da ga preženo, ukinili njegov razred. Pognali so ga tudi v vojno, a njegove volje niso uničili. Gangla je poplačala Usoda za vso trnjevo pot slovenskega hlapca Jerneja obilo. Sam kralj Aleksander ga je postavil na čelo organizacije, ki ji starostuje njegov prvorojenec, prestolonaslednik Peter. Ne samo v mejah naše države, po vsem slovanskem svetu je sokolski vojvoda brat Engelbert Gangl med najbolj popularnimi osebami. * Gangl pa je tudi med najbolj plodonosnimi našimi književniki. Naše šolarske knjižnice hranijo kopico mladinskih knjig, ki jih je poklonil mladi generaciji naš pesnik in pisatelj. Učiteljstvo še vedno s pridom uporablja Ganglovo čitanko. Ne mine niti ena šolska, sokolska ali sploh nacionalna akademija v kateri ne bi bil zastopan Gangl kot literat. Obogatil pa je od 1. 1896., ko je napisal za CMD igrico »Materine sanje«, tudi našo gledališko literaturo, njegov »Sin« Je preveden celo v srbohrvaščino in poljščino. V nedogled bi se razširil naš stolpec, ko bi podrobno navajali še ostale zasluge jubilanta kot govornika, novinarja, kritika, podrobnega nacionalnega delavca; sploh menda ni poprišča v javnem udejstvovanju, koder se ne bi v teku svojega povsem narodu in državi poklonjenega življenja pojavil naš jubilant. Ko izrekamo našemu vodniku in vzorniku najiskrenejše čestitke k 60. rojstnemu dnevu, si želimo dvojega: Naj ga ohrani Usoda še mnogo, mnogo let med nami, zdravega in delovnega, kakor doslej! V naših vrstah pa naj najde mnogo, mnogo posnemalcev, da bo rastel vsak posameznik našega stanu navzgor — v kraljestvo Dcla! Tako bodi! * V namenu, da čujemo ob pomembnem življenjskem jubileju tudi jubilantove besede, sem ga poiskal v njegovi delovni sobi v pisarnici »Učiteljske tiskarne«. Engelbert Gangl je povedal svojim stanovskim tovarišem in bratom Sokolom te-le besede: V pogledu odnosa učiteljstva do Sokolstva je moje stališče popolnoma jasno in nedvoumno. Izraziti ga moram čisto na kratko tako: Nikjer v slovanskem svetu — torej tudi v Jugoslaviji — ni da,no nacionalnemu učiteljstvu toliko možnosti za delo med najširšimi plastmi naroda, kakor v Sokolstvu. V naši državi večina učiteljstva to moje stališče pravilno umeva in ga v praksi izvaja v polnem obsegu. Na letošnji glavni skupščini JUU v Ljubljani sem to izrečno naglasil. poudarjajoč. da bi bilo v mnogih sokolskih društvih in četah sokolsko delo nemogoče brez požrtvovalnega sotnidništva bratov in sester iz učiteljskega stanu. Osebno poznam na tisoče učiteljev in učiteljic v vseh predelih naše države in v slovanskem svetu, ki zavzemajo v našem Sokolstvu vodilna mesta v upravi in prosveti, v tehničnem delu, v statistiki, v socialnem skrbstvu, v časopisju — sploh v vseh panogah tako bogato in vsestransko razčlenjenega sokolskega vzgojnega delovanja. Ker je sokolsko delo predvsem vzgoj.no, je že po tem dejstvu samo logično, da vidimo pri sokolskih poslih v aktivni tvornosti pripaidnike učiteljstva: od otroških vrtcev do univerz. Nobeno drugo nacionalno delo — razen sokolskega — ne združuje v enem smotru in v istih smereh pripadnikov učiteljskega poklica v najširšem pomenu te besede. Seveda so izjeme. Vzroki so različni, predaleč bi zasel. ako bi jih hotel navesti in vse do zadnjega ovreči kot neutemeljene in stvarne. To bi mogel z lahkoto. ker mi Sokoli nikogar n.e silimo k sokolskemu delu, nimamo pravice nikogar klicati na odgovornost. Glavni vzrok pasivnosti je slepa vera v načelne nasprotnike sokolskega pokreta. Ta slepa vera pa daje učitelju slabo spričevalo o samostojnosti mišljenja. presojanja in odločevanja. Ne daje ji stvarne osnove niti bajka o našem brezverstvu. V moji rodovini smo vsi sokolski — ne vem do kolikega kolena naza.j, kolikor nas pač še danes živi. A v tej sokolski rodovini ni o brezverstvu ni duha ni sluha. A logično bi moral biti ravno jaz največji brezbožnež na svetu! Razločujem pa politiko od vere in imam v svoji vesti strogo začrtano razdvojnico med eno in drugo. Borim se z moralo proti vsakemu zlonamernemu poizkusu. da bi preplavila duševnost našega naroda mešanica in slepilo tega, kar ne sodi skupaj in kar skriva za mračnimi zavesami sebične in nemoralne smotre. O Sokolstvu sem v domovini in zunaj nje govoril ncštetokrat. Napisal sem o sokolski ideji in o Tyrševih naukih že osem kajižic — pet v prozi, tri v verzih — števila člankov po vseh mogočih časopisih doma, in drugod niti ne vem: vse zaradi tega, da bi dal vsakemu možnost objektivne presoje ideje same in sredstev, ki idejo prenašajo v življenje, in da dam izraza svojemu globokemu prepričanju: Sokolstvo ie narodu neogibno potrebno, delo o Sokolstvu je nacionalna in državna dolžnost! A to dolžnost smatraj vsaik kot prostovoljno prevzeto sotrudništvo na izgradbi nacionalne kulture jugoslovenske zemlje in našega naroda. da bo prvi med prvimi na vsem svetu! Bratje in sestre iz učlteljskega stanu stoje z menoj vred v nesebični službi domovine. Ta zavest je tako jaka, da ie ne more omajati nobena zunanja moč. Ukvarjam se z mislijo. da bi podrobneje pisal o vlogi učiteljstva v sokolski službi naroda in domovine. A prehiteva me čas in sprotno delo se kopiči vsak dan. Ne vem, če bom sploh mogel izvršiti vse načrte. Če ne, — vzemite, bratje in sestre, za, dobro vse, kar sem povedal in napisal doslej. Potrudite se tudi sami. da se izpopolnite v spoznavanju ideje, kar vas najprej in najbolj približa k njeni lepoti in veličini. Oni sta mi dajali moč in svežost v vseh borbah življenja — naj kažeta tudi vsem vam pot k vzorom lepote, dobrote in resnice.