261 UDK 373.3(497.4Vodice) The Old School in Vodice 1855–1869 leta 1855 do uveljavitve liberalne šolske zako- nodaje leta 1869, ki je v temeljih spremenila dotedanji šolski sistem. Obdobje stare šole v Vodicah opredeljujejo posledice pomladi na- rodov in revolucije leta 1848 ter konkordat med Avstrijskim cesarstvom in Svetim sede- 1848 prispevali k izboljšanju pouka v ljudskih šolah, pa je konkordat predvsem utrdil vlogo Katoliške cerkve pri vodenju, organiziranju in - - - šole. teacher Jernej Stamcar Abstract The article discusses the single-grade school in Vodice from the beginning of its continuous operation in 1855 until the introduction of the liberal school legislation in 1869, which fun- damentally changed the school system. The period of the old school in Vodice is marked by the consequences of the Spring of Nations and Revolution of 1848, and the Concordat be- tween the Austrian Empire and the Holy See of to the improvement of teaching in the primary schools, the Concordat mainly strengthened the role of the Catholic Church in the man- agement, organisation, and supervision of teaching in primary education. Throughout this period, Jernej Stamcar, who was the sec- ond public teacher in Vodice, held the position of teacher, which also included the position of organist and sexton. The article is mainly based on the minutes of the district school which are the main available sources for the history of the school in this period. 262 Ko so leta 1855 v Vodicah po dolgih prizadevanjih pripravili osnovne pogoje 1 je bil med Avstrijskim 2 Katoliška cerkev si je z njim v šolstvu povrnila bili podrejeni cerkvenemu nadzoru, kateheti in profesorji teologije pa so potre Konkordat je v šolstvu utrdil razrahljane pristojnosti cerkvenih nadzornih bovala cerkveno podporo. Reformna prizadevanja v revolucionarnem letu 1848 organizacije gimnazij in realnih šol (1849) je uspela reforma srednjega šolstva, 3 v osnovnem šolstvu pa so obveljali le ukrepi za izboljšanje pouka in uporabe jezika 4 Med temi ukrepi je bilo v letu pomladi narodov sprejeto tudi 5 goške liste in o vsem, kar je bilo za ljudske šole pomembno. po letu 1805 pod cerkvenim šolskim nadzorstvom na novo preuredila avstrijski 1 Stane Okoliš, Ustanavljanje vodiške javne šole 1853–1855, Šolska kronika : revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 32, 2023, št. 1–2, str. 26–63. Österreichi- scher Schulbote, št. 47, 24. novembra 1855, str. 393–398. 3 Entwurf der Organisation der Gymnasien und Realschulen in Oesterreichs, Wien (Dunaj), 1849. denselben, Wien, 2. septembra 1848. Politische Gesetze und Verordnungen. 5 Ibid., “In den Volksschulen, zu denen hier die untersten Schulen mit Einschluss der drei Clas sprache ertheilt werden.” 263 Stara šola v Vodicah 1855–1869 šolski sistem, so še naprej ostala v veljavi. Leta 1844 je izšla deveta dopolnjena (1869) tudi zadnji natis. 6 šolskimi predmeti poleg verouka, ki je imel širši vzgojni pomen, še pisanje, bra podaljšali na eno, od leta 1854 pa na dve šolski leti. 7 uvedli med prvimi ukrepi za izboljšanje pouka v ljudskih šolah leta 1848 še pred Kamniški okrajni šolski nadzornik, pod katerega je spadala tudi šola v Vodicah, bi sko konferenco za kamniški šolski okraj. Okrajni šolski nadzornik in dekan v zapisnika okrajne konference poslal dopis, v katerem se je strinjal, da so obja vljeni ukrepi za izboljšanje ljudskega šolstva koristni, da pa so vendar razmere za razmer še neizvedljive. 8 Schuljahre 1854. okrajni šolski nadzornik. 264 šolami (Kamnik, Mengeš, Dob in Šentvid pri Brdu) povezane z velikimi stroški, 9 Kakor je bila oddalje ministrskih ukrepov za izboljšanje pouka v ljudskih šolah iz leta 1848. Izvajanje zelo potrebnih ukrepov so ponekod, kakor je bilo na primer v kamniškem šolskem so bile spremembe v osnovnem šolstvu, med drugim tudi uvedba nadaljnjega izo in v skladu z novimi potrebami, se jih tudi t. i. Bachov absolutizem (1849–1859) ni dotaknil. 10 bujalo tudi nastajanje in krepitev nacionalne zavesti in stanovske pripadnosti. le druge naravne ovire. Mnogi okrajni šolski nadzorniki si niso znali predstavljati, odsotnostjo pa tudi niso mogli opravljati svojih drugih mnogoterih obveznosti v zmanjša. Tudi zaradi tega so bile konference v nekaterih šolskih okrajih pogo zbrali na dveh konferencah. 11 pa so izbrali tudi na lastno pobudo. Okrajni šolski nadzornik je konzistorialna konference in se tako nanjo pripraviti. Okrajni šolski nadzornik, ki je vodil kon konzistorialna vprašanja so bili priloge zapisnika, ki ga je moral okrajni šolski 9 Ibid., Kamnik, 14. maja 1849. 10 11 265 Stara šola v Vodicah 1855–1869 1857 in poslanih predhodnih pisnih odgovorih razpravljali o pomembnosti kate poglavje iz pedagoške strokovne literature, o ponavljanju pri pouku in o smotru ponavljanja pri verouku. 12 Vodic ni bilo, ker šola v Vodicah še ni bila ustanovljena. V ohranjenih dostopnih 13 1857. Okrajni šolski nadzornik Dolenc ga je ocenil za marljivega in pri tem dodal, da bo moral svoje znanje še dopolnjevati. 14 15 16 Pred vstopom na preparandij 12 13 z dne 30. septembra 1857. 14 15 še tri starejše osebe. 16 266 potreboval še konzistorialni izpit, ki ga je kot eden prvih leta 1848 opravil v sloven skem jeziku. 17 Izpitna vprašanja je imel iz nemške in slovenske slovnice, pravopisa, 18 zistorialna vprašanja je pokazal svoje pedagoško obzorje in metode dela v t. i. 17 18 stori, da bodo otroci radi hodili v šolo. Vodice, 29. septembra 1857 267 Stara šola v Vodicah 1855–1869 ljenja za njihov status. 19 njegove besede se morajo kazati v njegovih dejanjih. 20 19 20 Ibid., Vodice, 14. septembra 1858. 268 21 nekatere pa celo motijo. 22 Med šolarje bi jih razdelil le toliko, kolikor so jih nujno pot na njihovo uporabo pozoren, da se kot neuporabljene niso izgubile in da so jih, Ker posebne prisile za obisk pouka tudi po letu 1848 še ni bilo, je bil obisk izhajajo. 23 sovrstnike, ki šolo zanemarjajo in od pouka izostajajo ali pa so prisiljeni, da šolo zaradi slabih razmer opustijo. S spoznavanjem, razlago in odkrivanjem neznanih ne bi bila samo v veselje, ampak ne bi nikdar pomislili na to, da bi jo zanemarjali. primernimi besedami ali s petjem otrokom vrniti veselje do šole. Ker je šolska oblast po letu 1848 poleg opismenjevanja v ljudski šoli vse bolj podpirala tudi kmetijski pouk, si je tudi Stamcar prizadeval, da bi na tem podro 21 Ibid., Vodice, 25. septembra 1859. 22 Ibid. 23 Ibid., Vodice, 29. septembra 1857. 269 Stara šola v Vodicah 1855–1869 lala skupino ljudi, ki so protestirali proti njegovi nameri. 24 ni bila ustanovljena, zato pa je vodiška šola na drugi strani leta 1867 dobila šolski vrt v izmeri 107 m 2 . 25 vse tiste, ki so podpirali sadni šolski vrt. 26 27 podglavar podelil Hartingerjeve gospodarske podobe za slovenske šole na Kranj skem. 28 vlado podelil 1000 goldinarjev (gld) za razvoj kmetijskega pouka. 29 30 sklad. 31 24 25 Preteklost šole in druge zanimivosti v Vodicah, neznani avtor (1892–1895), nepaginirano. 26 1867). 27 28 29 UT 1870, str. 275–276. 30 31 UT 1871, str. 48. 270 rej. 32 takratni šolski zakonodaji zaupan tudi neposredni nadzor nad šolo. 33 V njegovih vseh svetih v prvih dneh novembra. 34 spremenila in se je javljala v obdobju med 20. in 24. nedeljo po binkoštih. Vsebina zapisa in celo struktura stavkov vpisa v oznanilnih knjigah se do sposobne otroke v starosti od 6 do 12 let. Samo v prvem oznanilu, ki se v jese in k vpisu v šolo ter jih nato redno opozarjati, da vsak delavnik hodijo k pouku v v starosti od izpolnjenega 12. do 15. leta je zapisana v nevtralni obliki in staršev neposredno ne omenja. Precej podobna oznanila iz prvih let po ustanovitvi šole šiljajo k pouku, nato pa še s svarili, da bodo morali negativne posledice pripisati 35 32 33 seelsorger anvertraut.« 34 35 271 Stara šola v Vodicah 1855–1869 je pozval, naj jih v torek, 3. novembra 1857, ob 7.30 pošljejo k sv. maši, po njej pa nedeljski pouk. 36 37 zelo podobno tudi na 23. nedeljo po binkoštih leta 1860 (4. novembra 1860). Uporabljene so iste besede in izrazi kot prejšnja leta. Poudarek v besedilu je na izpolnjenem 12. letu starosti kot zgornje meje za tiste otroke, ki so obiskovali de lavniško šolo, in spodnje meje za tiste, ki so vstopali v nedeljsko šolo. Ker so se 38 od zapisov v prejšnjih letih. Razlike so bile v podrobnostih in poudarkih. Kakor 12. leta (vom 6 bis vollendeten 12 Jahr). Tudi pri nedeljski šoli je poudarek, da jo obiskujejo odrasli šolarji od izpolnjenega 12. do 16. leta (von vollendeten 12. Jahr voljno, neugodne posledice pripišejo sami sebi. Bolj redno obiskovanje šole je 39 36 die Schule von der ganzen Pfarr erscheinen.« 37 anempfohlen.« 38 werden, sollen sich den nachteiligen Folgen sich selbst zu schreiben. Fleissiger Schulbesuch 39 272 šolskem letu znova izostreno svarilo tistim staršem, ki bi se šolski obveznosti šolskega pouka. 40 delavniške in nedeljske šole tudi v jeseni 1863. Spet je bilo dodano svarilo za tiste starše, ki ne bodo sledili navodilom in za šolo sposobnih otrok ne pošiljali v šolo. šolo sposobnih otrok. 41 otroke tako za delavniško kot tudi za nedeljsko šolo iz leta v leto ponavlja. Po navlja se tudi svarilo staršem z neprijetnimi posledicami in prošnjo, naj za šolo obvezne otroke bolj redno pošiljajo v šolo. Med zapisoma v letu 1864 42 in v letu 1865 43 ni druge razlike kot v datumu napovedi in napovedanega dne uvodne sv. bolj pridno pošiljajo v šolo. 44 45 danes teden ob eni popoldne v šolo priti de bodo sa nedelski vuk sapisani. Starši ste proseni de otroke pridno v šolo pošilate.« 46 40 klichst anempfohlen.« 41 anempfohlen.« 42 Ibid., 24. nedelja po binkoštih 1864 (30. 10. 1864). 43 Ibid., 22. nedelja po binkoštih 1865 (5. 11. 1865). 44 Ibid., 24. nedelja po binkoštih 1866 (4. 11. 1866). 45 46 1868, 23. nedelja po binkoštih 1868 (8. 11. 1868). 273 Stara šola v Vodicah 1855–1869 Ko je bila na Dunaju leta 1869 sprejeta liberalna šolska zakonodaja, ki je v temeljih spremenila šolski sistem in je bilo Cerkvi odvzeto šolsko nadzorstvo, pred kaznijo. perpelite, de se bodo sa vsakdan vuk sapisali. Perhodno nedelo nei pridejo tisti ki - poska sa volj sanikernosti strafvala.” 47 47 nedele po Binkosteh 1869 do postne nedele 1870, 5. nedelja po binkoštih 1869 (7. 11. 1869). v spodnjem delu). Oznanivske bukve v Farški cerkvi S Marjete v Vodicah 274 Trajanje šolskega leta 48 V oznanilih je sklep šolskega 49 svetih. 50 naj svoje otroke pošiljajo tako v delavniško kot tudi v nedeljsko šolo, kajti sicer bodo morali negativne posledice prevzeti nase. 51 koštih leta 1861, za cel teden tudi prekinili. 52 naj svoje za šolo sposobne otroke bolj redno pošiljajo v šolo. 53 šola jenala, de vam bojo otroci per vašeh deleh pomagali.” 54 48 15. avgusta. 49 50 Ferien bis Allerheiligen haben.« 51 in die Wertagsschule als auch Sonntagsschule zu schicken, widrigens sich die Üblen folgen sich selbst zu zuschreiben haben werden.« 52 53 54 275 Stara šola v Vodicah 1855–1869 štolnine, prihodkov ustanov in iz drugih prispevkov in prejemkov, med katerimi 55 Bira je bila najbolj prosa, prediva in sira v skupni vrednosti 46 goldinarjev. Drugi prihodki so bili v glavnem v denarju. 56 dal, da bodo po objavljenem razporedu v naslednjem tednu pobirali biro skupaj naj pripravijo lepo in bogato biro. 57 58 Leta 1863 je 59 V obdobju 60 Leta 1868 je zapis v Oznanivske bukve v Farški cerkvi S Marjete v Vodicah v letu 1868 o pobiranju bire v slovenskem jeziku, ki je zaradi izrazoslovja vreden 55 56 wird der h. Cooperator, Ich, Schullehrer und Kirchenpröbste collecturiren und zwar ... Die Pfar rinsassen werden ersucht schönen Hirs, Spinhaar vorzubereiten, so wie auch dem h. Schulle hrer das Geld.« 57 wird der H Cooperator, ich, Schullehrer und die Kirchenpröbste collecturiren und zwar ... Die Pfarrinsassen werden ersucht schöne und reichliche Collectur vorzubereiten.” 58 59 Ibid., 20. in 21. nedelja po binkoštih 1863 (11. in 18. 10. 1863). 60 1867 (13. 10. 1867). 276 ino obilno bero perpravte.« 61 62 63 Ustanovitev šole na nobeno od obeh oblik verskega izo Pouk v pripravi na prvo sv. obhajilo in sv. birmo se je bolj vklapljal v pos lanstvo takratne osnovne šole, v kateri je bil verouk glavni šolski predmet. tudi ni izpustila iz rok, kakor je bilo pod francosko okupacijo, ko so verouk pou sobnih otrok, je pouk priprave na prejem obeh zakramentov potekal vzporedno, nadzor nad veroukom v šoli pa je Cerkev ohranila tudi pod novo šolsko zakono dajo po letu 1869. 64 61 62 63 64 277 Stara šola v Vodicah 1855–1869 primerni za prvo sv. spoved, da se jih zapiše za pripravo. 65 Leta 1863 je bila pripra 66 obhajilo. Jasno je bilo, da so dobili dovoljenje za prejem zakramenta samo tisti versko znanje. Leta 1864 je bil vpis k pouku in pripravi na prvo sv. obhajilo v šoli tako za otroke, ki so ga obiskovali predhodno leto, pa za prejem zakramenta niso bili 67 pouku za prvo sv. obhajilo odrasli otroci v starosti nad 12 let. Tisti, ki še niso do polnili 12 let, pa so morali hoditi vsako dopoldne v šolo, kjer so jih pripravljali tudi na prvo sv. obhajilo. 68 Vsi otroci, mlajši od 12 let, tako tisti, ki so hodili k šolskemu pouku, kakor tisti, ki k šolskemu pouku niso hodili, so se v šoli skupaj pripravljali na prejem prvega sv. obhajila. Tudi leta 1865 je bila priprava na prvo sv. obhajilo podobna. Drugi teden prvo sv. obhajilo. Tisti, ki še niso dopolnili 12 let, so morali priti vsak dopoldan v 69 postavil pogoj, da bodo otroci, ki še niso stari 12 let in morajo zato še obiskovati menta. 70 65 66 67 merkt werden.” 68 69 70 278 hodili v redno delavniško šolo, in otroki po 12. letu starosti, ki niso hodili v šolo, ampak so morali imeti posebno pripravo in so jih morali starši k tej pripravi po sebej vpisati. Po starosti je med otroki, ki so pristopali k prvemu sv. obhajilu, obstajala obveznostjo v starosti od 6. do 12. leta hodili v redno delavniško šolo, so se na prejem zakramenta pripravljali pri rednem pouku v šoli, drugi pa so morali pri se jih zapiše k pouku za prejem 1. sv. obhajila. Tisti, ki še niso dopolnili 12 let, pa bodo redno prihajali.« 71 Otroci, ki so bili predhodno leto potrjeni za prejem prvega sv. obhajila, so 72 posebej za to skupino. 73 74 Kakor na prejem prvega sv. obhajila so duhovniki pripravljali otroke tudi na prejem zakramenta sv. birme. Priprava na birmo je bila oznanjena in je pote 75 76 Ker je pisani nemški stavki obvestila, ki so bili namenjeni staršem za birmo primernih 71 72 73 74 75 76 279 Stara šola v Vodicah 1855–1869 77 de se bodo za podvuk s Firme sapisali.” 78 sjutri ob 8. v'kišterno perpelite de se bodo sa podvuk sapisali.” 79 Iz navedenih zapisov v oznanilni knjigi jasno izhaja, da so morali otroci za mo sedem, za prvo sv. obhajilo pa dvanajst let, medtem ko je bilo versko znanje je razvidno število otrok, ki so bili rojeni v posameznem letu. Vpis v rojstno predvsem spodbujal k boljšemu obisku šole in jih opozarjal na to, medtem ko sta bodo povedali, ke so per sadnim povprašvanju stanvali ino ke sdaj stanujejo.” 80 77 78 79 80 280 81 Rojeni Umrli Prirastek Deklice Skupaj Moški Skupaj 1857 26 31 57 34 38 72 10 1858 31 36 67 30 29 59 8 12 1861 29 35 64 21 29 50 14 9 1862 38 25 63 21 32 53 10 13 1863 41 22 63 23 21 44 19 8 1864 31 36 67 24 19 43 24 11 1865 23 25 48 39 33 72 –29 21 1866 39 38 77 31 28 59 18 11 1867 22 33 55 25 46 71 16 18 1868 40 23 63 27 41 68 5 18 1869 30 34 64 32 34 66 –2 16 ljali redno vsako leto, pa podatkov o številu rejniških otrok nikdar niso zapisali. sklepati, da teh otrok ni bilo malo. Do konca sredine šestdesetih let 19. stoletja so morali rejniški starši po pla bodo dobili rejniški prispevek. 82 83 Od leta 1869 so rejniški starši oskrbnino za rejniške otroke prejemali v do “V ponedelk teden, to je 22. tega mesca, perpelite rejenski starši spitalske otroke 84 Leta 1870 je bilo 85 V jeseni pa 81 82 83 84 85 281 Stara šola v Vodicah 1855–1869 jo ljubljanske špitalarje, se oznani, da naj grejo v sredo ob 9. v Kamnik po letno 86 Pred nalezljivimi boleznimi so otroke vsaj od šestdesetih let naprej cepili. peljali zdravniku pokazat. 87 perjele, morete otroke pokast pernesti.” 88 mu cepljenja poudaril izjemen pomen cepljenja in skrb za to, da je cepivo prijelo. da otroke, kterim Koze še niso bile cepljene, ali se niso prijele, zagotovo tisti dan 89 90 zaprosili za izšolanje iz šole v Vodicah in všolanje v Šmartno pod Šmarno goro. 91 92 86 87 88 89 90 Ibid., 6. nedelja po binkoštih (17. 7. 1870). 91 92 282 zadevali šolo v Vodicah. 93 Po mnenju okrajnega urada prošnja ne bi bila neuteme je pot od Povodja do Vodic dolga eno miljo, medtem ko je pot do Šmartna, to je lahko potrdil tudi konzistorij, krajša za dobri dve tretjini. Vendar pa se je po drugi strani tudi izkazalo, da v Šmartnem še ne deluje nobena javna šola, po kateri bi 94 Konzistorij je zbrano dokumentacijo v zvezi s prošnjo o prešolanju predal v prošnji nikakor ni mogel strinjati z navedbo, da v Šmartnem obstaja prava šola. svojega imena. Ljudem je bil samo za izgovor, da so lahko z vso ostrino cela de setletja nasprotovali ustanovitvi redne šole. 95 šole in postavitev šolskega poslopja v Šmartnem. 96 celovito. jasniti njene posledice. 97 93 94 95 Ibid. 96 Ibid. 97 Ibid. 283 Stara šola v Vodicah 1855–1869 da prošnja prebivalcev Povodja za všolanje v šolo Šmartno pod Šmarno goro, ki so Šmartnem takrat še ni bilo šole. 98 Ker so dogovore zaradi ustanovitve šole v Šmar 99 o gradnji šole v Šmartnem pod Šmarno goro. 100 šolo v Vodicah všolanih 10 vasi, tri pa so bile še vedno nevšolane. 101 Šola je bila vsi šolarji, tako v oddelku mlajših kot tudi v oddelku starejših, v šoli pri pouku dopoldne in popoldne. 102 Mlajši so imeli manj šolskih ur in so šolo dopoldne za redne šole ob delavnikih je ob nedeljah in praznikih deloval tudi razred ponav 98 99 Ibid., Ljubljana, 22. junija in 4. julija 1861. 100 101 1865, Wien 1870, Diöcese Laibach, Vodice, str. 394–397. V viru imena všolanih in nevšolanih krajev niso navedena. 102 284 12 do 15 let je bilo 169, iz všolanih krajev 84 fantov in 68 deklet, iz nevšolanih pa dajatev. 103 Odstotek obiska Deklice Skupaj Deklice Skupaj Deklice Skupaj Všolani kraji (10) 110 105 215 88 89 177 80 84,7 82,3 29 24 53 Skupaj 139129268888917763,36966 Odstotek obiska Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj Všolani kraji (10) 84 68 152 71 01 7 Skupaj 91 78 169 45 42 87 49,453,8 51,5 število prebivalcev, noben otrok med 6. in 12. letom starosti ni obiskoval redne delavniške, prav tako pa ni bilo pogojev, da bi kateri odrasel otrok iz nevšolanih 103 285 Stara šola v Vodicah 1855–1869 Preureditev celotnega avstrijskega šolskega sistema od osnovne šole do ji, s katerim je spodbudil široko razpravo o potrebnih reformah. 104 V osnovnem šolstvu so reforme ostale le pri ukrepih za izboljšanje pouka v ljudskih šolah in pri verskih obredih, se je obdobje konkordata izkazalo kot bolj naklonjeno za je v šoli krepila tudi slovenska narodna zavest. drugi polovici šestdesetih let 19. stoletja so v osnovnem šolstvu prevladali libe ralni pogledi, po katerih so v šoli z odpravo konkordata spet spremenili razmerje kot so enakost pred zakonom, nedotakljivost lastnine, odprava vsakršnega pod 105 Prav tako je bila znanosti priznana popolna svoboda. Vsak dr je pripadala pravica do najvišjega vodstva in nadzora pouka in vzgoje. Vsakdo je bila priznana enakopravnost in vsak narod je imel neodtujljivo pravico, da varuje 106 104 105 106 286 107 Šole in vzgojni polnjevale predpisane zakonske pogoje, so lahko zahtevale, da so se jim priznale v podrejenih šolskih okrajih pa okrajne šolske svete in krajevne šolske svete za 108 109 umno gospodinjstvo. Sklep bilo prej in koliko naporov je bilo treba, da so šolske predpise udejanjili tudi v 107 Ibid., str. 3–6. 108 Ibid., str. 8–42. 109 Ibid., str. 46–92. 287 Stara šola v Vodicah 1855–1869 110 davkariji. 111 Viri in literatura Arhivski viri ARS – Arhiv Republike Slovenije 1860–1862, 1862–70. SŠM – Slovenski šolski muzej dorte der Schulen Vodice, str. 394–397. (Kopije) Preteklost šole in druge zanimivosti v Vodicah, neznani avtor (1892–1895), nepa ginirano. Tiskani viri 110 UT 1871, str. 158. 111 Postave in ukazi, str. 224. 288 Entwurf der Organisation der Gymnasien und Realschulen in Oesterreichs, Wien 1849. Österreichischer Schulbote, št. 47, 24. novembra 1855, str. 393–398. Politische Gesetze und Verordnungen 1848. . Ljubljana. tion, 1840. Provinzen mit Ausnahme von Ungarn, Lombardie, Venedig und Dalmatien, Verlage, 1859. bljana 1876. 1861–1896. Literatura Okoliš Stane, Ustanavljanje vodiške javne šole 1853–1855, Šolska kronika : revija za zgodovino šolstva in vzgoje, 32, 2023, št. 1–2, str. 26–63.