Draeotln Kveder: Odsrovor A. Koprivcu na nteeove kritične misli o mofi studili: Svetovno naziranje ia naša stanovska organizacija. (Dalle.) V. Dalie tudi ntoie mnenie. da ie SLS del vseotče voiskuioče cerkve ni tako popclnr.ma napačno. kakor se Tebi dozdca ara^i tovariš V točk' 231 Vel. katekiz. stoii med drucim: »Verrrki na zemlii ali vojskujoCa cerkev«. torei so vsekaikor verniki na zemlii voiskuio-ča cerkev. Jasno le. da bu se n".!orali voriskovati v prvi vrsti ali edino le za lastno etično- relteiiozno izRORolnievanie s samim sebai proti ziu. na znotrai. auševno. Ali vidimo. da se voiskuielo v mnoco večii meri na zunal. Ako je pa treba.. da se vciskuieio tudi na zunal. potem ie vsekakor bolie in uspešeniše. da vodiio borbo orsrarrzirani v politično stranko. kakor n ur. pri nas v stranko SLS. — Mislim cUilte da so Rri nas v politično stranko SLS oreanizirani vernlki v večti meri piedstavniki voiskujoCe cerkve suloh neiro oni. ki niso pristaši takozvane kle!;kalnc stranke. in večinoma politično orc«'ini>:rani v nasprotnih strankah. Ako še DCiiMslimo. da ta drutri del vernikov preilstavlia pravzaprav neverujoči element veniitov rvotem ta okolnost le podpira maio trd:tev. da te oditična stranka SLS del vseobčc voiskuioče cerkve. Voiskuioča cerkev se torei bori na znotrai in zunai prevladuie pa. kakor lahko vs.ajk čas konstatiramo. boi na zunai. Ta borba na zunai se vodn v elavnem: 1. za vseobče pripoznanje resničnosti doeetn in tez do sebi. 2. za sniiošno prinoznanie. da so ravno te teze in nauki naivažneiše in edino Rravilne reiioliozne ideie ki Iih ie človeštvo zmožno misliti. in da so edino le one zmožne zadoščati prirodni religiiozni 00trebč vsakeera človeka. o.) za Rolitično moč in oblast cerkve. odnosno njene hierarhije v državl, da cerkev niore uveliaviti svoi blstvem interes elede verovania na swie .naukc proti vs.ikomur s nrosto zanovedlio. Da vtxli ta boi na zunal večinoma hierfiThiia sama. ie vendar iasno. Ravno ta boi na zunai pa nazivlieio tisti katoliki. ki sn v nasnrotne. to if* na bistvenem intercsu cerkve desinte.resirane strake oreaT'iziran", z besedo »klerikalizem«. Ni vciskuioča cerkev po sebi že klerikalizem tudi SLS kot politččna stranka ni klerikalizem. Pač pa lahko smatranno oolitično stranko SLS kot produkt in sredstvo lclerikahzma. to ie bDja voiskuioče cerkve ua zunaj za svoie idteine interese. pa tudiza liolitičnn moč v varovranie idejnih in-teresov in za vrmotna sredstva. ki so zaboi ROtr-ebna. Vzrok za ta boi ie iskatl vsvj&istvu trditev docem in naukov. po koie^u vzbuiaio odi>ar in desinteresiranost ori veliki tnnožici liudi. ker iim po lastni razsodnosti te trditve in naukl ne moreio ooslužiti y izmirienie priroieneea rehieiio/nega interesa. Taki lmdije so v istini neveruToči, neverniki v katoliškem smislu. Dru^ače si stvapi ne morem tolmačiti. piiiateli kvečjemu. da se postavim na ce.kveno staltšoe in trdim. da. v katoli-škcra smislu. neveruiooi liudie nlmaio prl-rodnc reliiitiozne i>obrebe. Glede intelicentnetra človeka. ki se iasno zaveda svoie snutnosti le pa to težko umeti. — Tako sein mislil tudi. ko sem napisal svoio razpravo. torei nisem ničesar istovetil. VI. Definiciiia katoliške cerkve po kardir.alu Bellamina se popolnoma ujema s tooko 194. vel. katekizraa. Iz te definiciie ie iasno. da ie. — socnološko znanstveno — cerkev sociialna tvorba z ideinim in obredniin skupnim interesom. Ideini skupni interes tvoriio izvestne ideie (trdiitve). ki nai služlvo udruženirn 'kot rejeeiiozne ideie v izmirienie relieiiozne težnie. kii ie vsakomur t)ri>oiena. 'l'o funkdio pa moreio izvrševati te ideie Ie tedai. ako vsak ud bi ezt>oii'oiino veruie. da «.'> nad vse resnične Vsakdo re torei dolžan. da iih vse ima za eolo resn!co. (Točka 226. vel. kaU. Zbrane so vse te idsie in teze v dosfmatiki Iz teh idei in trd':tev slediio pirircKlno f.bredi dkult) oerkye. I'a ie v praksi za izmiriemie transcendcntalneafa interesa večine veruiočih udov morda še večiesra romena. netro breznocoino verovanie na idieie (doeme). Cerkvi lastni nanien. kakor tra Ti navaiaš pa vsebuie še izvestne irditve o mbredih in izvestno docfmo. katero ie treba pred vsem za resnico imeti brezpo<?oiino verovaf inače nima smisla. Treba. z drueimi besedaml da vsak v istini veruie na ometi'eno duševno individuelno večno srečo na onem s*etu. 1n na oni posmrtni svet takeea bistva. Za vse v cerkvenem sinislu nsveruioče liudi. ki po večini tudi nimaio noben.eea hrepenereia vo osebnj večni sreči na onem svetu nima navedeni. cerkvi lastni namen nikakega smisla. Tudi sooiiološka znanost vsled te<ra ne more oi)crirat; s tein namenom. Ravno zaradi tetra pa bistveni interes ^erkve ne more b\t'< nič druereea. nego brezpoiroino verovanie v ideie. trditve in obrede ki nai služiic verirlkotn v izmirlenie m udovolieniie relieiiozne potrebe. Le z 7as!pdovan»eoi teea bistveneea interesa zadobi 1. namen. ki <ra navaiaš. stnisel. 2. se ohraniio ideic sRosobne in kult potreben za iz.mirieiiie priroiene relieiiozne poIrpbe udov 'n 3. se ohrani s tem cerfkev ?ama. Zato tudi prva točka v poglaviiu o veri v katekizmu ni nič druefe?a neero doMudna formula bistveneca interesa ceiv kve. Namena. ki ea navaiaš. nikakor torei ne moremo postaviti prj razmotrivaniu i>rednieta moie raznrave namesto tesra bistveneea intere?a r.erkve. VIL Vedno Ra cksistiraio in vznikaio sociialne tvorbe posebno pa razna stanovsika udružeiiia. k,i so. flede zasledovauia svov:h ciHev na bistvenem interesu cerkve že proi?ramat:čno desinteresirane. Desinteresirane na so no svolem Dro^ramm. ker zasleduieio cilie. k po svoii naravi nimato nč skupneea z bistvenim interesom cer- kve in zahtevaii; za udružcue čiane reali^aciio izkilučno na tem svetu. Vendar cerkev zahteva tudi v takem slučaiu odločno. M se ta'ka oreanizaciia iziavi. kako stali?če hoče zavzemati spram interesu cerkve. Socitalna tvorba ali Rodreia svoie cilie iitteresu cerk\ e in s tem sebe tudi ali pa <xa. odlklania. V posledniem slučaiu pride do borbe za urvenstvo interesov saino po sebii torei do nasprotstev. Ne ukloni li se areanizaoiia zahtevam cerkve. potem osnure voiskuioča cerkev protioreanizad;o. ki oilie svoieea udruženia podreia cerkverrm interesom in postaue nesvobcxina. ta ie udiniena cerkveni politični stranki. 'lako sROznavamo oolitično borbo v vsakdaniem živl'entu in časowsie za tn skrbi da ie iavnost vsak č:is dobro »ou6ena. Cerkev seveda ne išče nasprotstva; ali dealnt&resiranost stramk stanovskih m clrueih orcanizacii suram cerikveneinu bistveneniu interesu in s tem tudi si>ram aznačenem namenu. vsebuie ro sebd za voiskuioičo cerkcv izzivaioči raoirient. Ako cerkev današničh dni po svctovni voiski oopušča v agresivnasti. ie temu menda vzrok deistvo. da ima nasprotnikov v vsaki diržavi že dovoli in tudi pireveč. Morda potrebuie cerkcv današniih dni boli priiateliev neeo nasRrotnikov. Sicer pa cerkev 7. boiem za svoii bi« stveni interes nikakor ne more postati nezvesta namenu. ki ca navaiaš. Sai dobi namen smsel šc !c potem. ako cerkev svoi bastveni interes pa brezpoeoinem verovaniu v vse niene nauke v istini med človeštvom uveliavi. Namenu. kakor ea navaiaš -ie uveliavlienie zahteve po verovaniu nuini Riedpotroi. Brez,DO?oinr) verovanie na ukaz se pa »>rez borbe in silp nikakor ne da dosečd. odnosno snloh ne. Zato vidimo cerkev vedno voiskuiočo za svoi bistven interes Rroti vsakemu sociialnemu stvoru. ki mu e cerkveni interes izven procrama in ki cilje svoieoa urocrania noče podreievati !wstvenemu intcresu cerkve. ker le spram iteirni des-nteresiran. No. ako pa ni treba. -a se zdi soloh komu ta i>oložai voisku'¦iče cerkve tratričen. mi ie na vse zadnie tudi vse enn (Dalie prihodnMč.) \I\1>I!I!I:I-;;i