48 Književna i>oroCila.
Književna poročila.
Dr. Kari Gross, Lehrbuch des kath. Kirchenrechts mit besonderer Be~ riicksichtigung der partikularen Gestaltung desselben in Oesterreich. Achte Auflage, mf Grund des neuen Codex juris canonici durchgreifend umge-arbeitet \on Dr. Heinrich Schueller, Hofrat des Verwaltungsgerichlshofe& Wien /922.
Književna poročila. 49
Vsem bivšim avstrijslcim juristom dobro znana Orossova luijiga je izšla spomladi prošlega leta v osmi izdaji. Knjiga, ki je doživela tekom 30 let osem izdanj, pač ne rabi več posebne ocene, za njene vrline govori dovolj živahen interes, s katerim je akademska mladina, pa tudi praksa segala "po nji. Pri praktikih je bilo Orossovo delo priljubljeno sosebno radi teaa, ker je avtor pri vsaki snovi vestno opozoril na predpise v bivši Avstriji veljavnega partikularnega prava. Sedanji izdajatelj pa je storil pri predzadnji, t. j. sedmi izdaji v tem oziru še korak dalje ter je v posebnem (tretjem) poglavju drugega dela podal v pregledni obliki vse bistvene določbe avstrijskega državnega cerkvenega prava, s čimer je praktično vrednost učbenika še bistveno povzdign(il. To posebno poglavje je po pravici pridržano tudi v najnovejši izdaji.
Izdajatelj dr. Schueller se je potrudil ohraniti knjigi po možnosti prvotno od umrlega avtorja ji dano obliko. Zato je ostala tudi razpo-redba snovi napram prejšnjim izdajam v bistvu nespremenjena. Posledica tega je, da so določbe najcbširneiše tretje knjige kodeksa upoštevane le deloma; obdelano je namreč samo cerkvenoimovinsko in nadarbinsko pravo vštevši patronat, ter bračno pravo, dočim so predpisi o prvih petih zakramentih, o zakramentalih, o sv. časih in sv. krajih o bogočastju, ter o cerkveni učni oblasti izpuščeni. Samo cerkveni pogreb se omenja prilič-no v zvezi z drugimi cerkvenopravnimi institucijami. Popolnoma neupoštevano je ostalo tudi cerkveno procesno pravo, (četrta knjiga kodeksa), ker je »izgubiloi dandanes svoj neposredno praktičen pomen« (str. 244). Ta argument pač velja za katolike-laike v Avstriji in Nemčiji, za klerike pa tudi ondi ne. Isto bi z enako omejitvijo lahko rekli o cerkvenem kazenskem pravu, a navzlic temu bi bilo vsako delo o modernem cerkvenem pravu brez dvoma nepopolno, ako bi se ne oziralo na peto knjigo kodeksa. V nekaterih delih naše države (Hrvatska-Slavonija, Bosna-Hercegovina. Srbija-Črnagora) pa se morajo upoznati s cerkvenim procesnim pravom tudi praktični juristi (odvetniki).
Navzlic temu pa, da nam Oross-Schueller ne nudi celotne slike novodobnega, s kodifikacijo iz 1. 1917 ustvarjenega sistema veljavnega prava rimske cerkve, je treba brez pridržka šteti izdajatelju v zaslugo, da je on opremil prvi že dolgo vrsto let obstoječi, tako pri akademski mladini m mu tako zasigural uspešno uporabo tudi za bodoče. To delo ni bilo kakor v administrativi dobro vpeljani učbenik s sedanjo juristično vsebino lahka stvar, vendar pa je gosp. Schuelleru dobro uspelo; znal je ohraniti Orossovemu učbeniku vse njegove vrline, juristično Izklesanost in preglednost, a ob enem na vseh merodainih mestih z učinkom postaviti v ospredje sedanje pravo in. njegovo različnost napram prejšnjemu. Nazornost pomena in vsebine novega prava je s tem mnogo pridobila. Oross -Schuellerjevi knjigi bodo gotovo sledile druge (pripravlja se n. pr. nova izdaja Haringovih Ornndziige des kath. K. R.) a dosedaj so dela o celotnem modernemi cerkvenem pravu tudi še v nemški literaturi redka. Vendar bi g. Schueller ne bil smel v pregledu o literatiu-i (§ 3) prezreti
4
50 Književna poročila.
knjig M. Liiitner Mandbucli der i«atli. K. R. 1919 ss ia A. Peratlio-n e r, das kirclil. Gesetzbiich (Codex juris can), ki je izšla v prošlem letu žc v 3. izdaji.
Na drugi strani pa ima strogo varovanje prvotnega besedila tudi svoje senčne strani. Tako so n. pr. privilegiji in dispenze, ki jim posveča novi zakonik v prvi knjigi povsebne titule (V. In VI.), samo mimogrede omenjeni (str. 4 in 5); v § 38. je v odkritem nasprotju s c. 232 § 1 in c. 404 § 1 rečeno, da ne zahteva pravo za dosego dostojanstva kardinala ali kanonika nikake stopnje hierarhiae ordinis; na str. 277 se trdi, da sega zadržek krvnega sorodstva po kanonskem pravu še danes do četrtega člena stranske črte, dočim je nekaj vrstic kasneje pravilno navedeno, da vključuje zadržek po kodeksu samo še tretji člen stranskega sorodstva; o nedopustnosti »pendente conditione« z drugo osebo sklenjenega zakona (str. 268) s stališča obstoječega prava gotovo ne more biti govora, ker še ne obstoji nikaka bračna vez; za zadržek, ustvarjen s hudodelstvom umora soproga po sedanjem pravu ni potreben namen, da se sklene med zločincema zakon (str. 281), temveč je zadržek podan že s hudodelst\'Om kot takim brez ozira na motive. Mesta, na kojih bi bilo; besedilo z ozirom na novi zakon revizije potrebno, bi se dala še pomnožiti. Tako n. pr. na str. 290 lit. b) zadnji stavek kjer bo sedanji čas (kann) zavajal vsakega začetnika do zaključka, da more tudi Izobčen, interdiciran ali suspendiran župnik veljavno vršiti poroko, kar je v očitnem nasprostvu z določilom C. 1095 § 1 št. 1; na str. 253 se je vrinila tudi moteča tiskovna napaka, ker so kot vir za bračno pravo navedeni canones mesto Causae 27 -36 Oratianovcga dekreta.
Vse priznanje zasluži izdajatelj zato, da je v bračnem^ pravu posebno skrbno podial razlike med predpisi dekreta »Tametsi« ter dekreta »Ne te-mere«, ki tvori podlago določilom kodeksa. Vendar pa pripada sedaj tudi že dekret »Ne temere« pravni zg(xiovini in bi bil vsled tega njegov ponatis v nemškem prevodu lahko izostal. Na njegovo mesto pa naj bi se uvrstil tabelarični pregled zakonskih zadržkov po ikanonskem ,in avstrijskem pravu, kakor ga je nudila sedma izdaja, in sicer prvih po razpredelbi kodeksa, kar bi svrham učbenika tem bolj ustrezalo, ker sicer v knjigi niso oviralni in razdiralni zadržki nikjer ločeno našteti, ampak so obravnavani skupno po vidikih, ki jih je postavil že umrli prof. Oross.
V celoti izrazimo svojo oceno o Grossovem učbeniku lahko sledeče: Knjiga je ohranila vse svoje prejšnje vrline, sosebno vso svojo preglednost snovi in jasno opredelbo pojmov, a nam nudi v svojem prvotnem okviru in vsebinskem obsegu hkratu nazorno sliko modernega cerkvenega prava.
Dr. Rado Ktišej.
Zakon o taksah In pristojbinah.
Taksni in pristojbinski pravilnik. Novi zakon kakor tudi pravilnik o taksah In pristojbinah je izdala v priročni knjigi Tiskovna zadruga v LJubljani. Obe knjigi sta nujno potrebni in ju zato priporočamo vsem.