607
Iz virni	znans tv eni	članek/ Article	(1.01)
Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly	84	(2024)	3,	607—618
Besedilo	pr eje t o/R eceiv ed:09/2024;	spr eje t o/ Accep t ed:12/2024
UDK/UDC:	82-141:27-34	
DOI:	10.34291/B V2024/03/P obe zin
©	2024	P obe žin,	CC	B Y	4.0
Gregor Pobežin
Vzorci kljubovanja in čustvovanja v Prudencijevem 
Mučeniškem vencu
Patterns of Spite and Emotion in Prudentius’ Peri-
stephanon
Povzetek:	 Besedilo	 obr a vna v a	 nek aj	 spev ov	 Prudencijev e 	 zbirk e	 pesnit ev	Mučeniški 
venec	(Peristephanon),	 pri	 čemer	 se	 osr edot oč a	 na	 nek a t er e	 v z or ce, 	 ki	 se	 k onsi-
s t entno	 poja vijo	 v 	 vsaki	 od	 posame znih	 pesnit ev .	 Mučeniški	 v enec 	 je	 namr eč	 k om-
binacija	 pog anskih	 pesniških	 metrumov	 in	 kr ščansk e	 vsebine,	 ki	 je	 nagov arjala	 z elo 	
specifično	 občins tv o	 pos tk ons t an tinsk eg a	 obdobja,	 t or ej	 v 	 č asu, 	 k o	 je	 z ačenjal 	
spomin	 na	 pr eg anjanje	 kris tjano v 	 v 	 Dioklecijano v em 	 obdobju	 blede ti.	 Gr o zljivi 	
priz ori	kr v a v eg a	 mučenja	 in	her ojsk o	v zneseno , 	malodane 	r ados tno	trpljenje	 K ri-
s tusovih	 v ojak ov	 –	 pričev alcev	 njegovih	 muk	 –	 so	 bili	 br alcem	 pr ed	 oči	 pos t a vljeni 	
v	 dodelanih,	 pisanih	 pesniških	 mer ah,	 ki	 jih	 je	 r az vilo	 pog ansk o	 pesniš tv o , 	 k ar	 ima 	
v	 t em	 k on t ek s tu	 pr a v	 posebno	 spor očilno	 vr ednos t, 	 odpir a	 pa	 tudi	 vpr ašanje	 na-
mena	 in	 učink a.	 P osame zne	 himne	 so	 oblik ov ane	 po	 pr edvidljiv em	 v sebinsk em 	
v z or cu, 	 ki	 deluje	 r et orično ,	 obenem	 pa	 znotr aj	 posame znih	 f az	 posame znih	 pasi-
jonov	naletimo	še	na	š t evilna	drug a	vsebinsk a	ujemanja	o zir oma	v z or ce. 	
Ključne besede :	 Prudencij, 	Mučeniški venec, 	 trpljenje 	 mučence v , 	 v z or ci	 čus tv o v anja 	
Abstract:	 This	 paper	 e x amines	 a	 handful	 of	 poems	 fr om	 Pruden tius’	 poe tic	 c ollec-
tion	Peristephanon (“Cr o wn	 of	 Martyr s”),	 with	 a	 particular	 f ocus	 on	 r ecurring	
pa tt erns	 tha t	 ar e	 c onsis t en tly 	 pr esen t	 acr oss	 the	 individual	 poems.	 The	Peri-
stephanon	 is	 a	 c ombina tion	 of	 pag an	 poe tic	 me tr es	 and	 Chris tian	 c on t en t,	 ad-
dr essing	 a	 v er y 	 specific 	 audience 	 in	 the	 pos t -Cons t an tinian	 period,	 a t	 a	 time 	
when	 the	 memor y	 of	 the	 per secution	 of	 Chris tians	 under 	 Diocle tian	 w as	 be-
ginning	 t o	 f ade.	 The	 horrific	 scenes	 of	 bloody	 t ortur e	 and	 the	 her oic ally	 e xhi-
lar a ting ,	 almos t	 jo y ful	 suff ering	 of	 Chris t ’ s	 soldier s	 –	 witnesses	 t o	 his	 t ormen t	
–	 w e r e	 br ough t	 be f or e	 the	 e y es	 of	 the	 r eader s	 in	 the	 elabor a t e,	 c olourful	 poe-
tic	 me t er s	 de v eloped	 b y	 pag an	 poe tr y ,	 which	 has	 a	 special	 c ommunic a tiv e	 v a-
lue , 	 but	 it	 also	 r aise s	 the 	 que s tion	 of	 pur pose 	 and	 e ff e ct.	 The	 indiv idual	 h y mns	
f ol l o w	 a	 p r ed i ct ab l e	 th ema tic	 p a tt ern	 th a t	 i n v ok es	 a	 rh e t o ri c al 	 i mp r essi on ,	 b ut 	
within	 the	 individual	 phases	 of	 the	 P assions	 w e	 also	 enc oun t er 	 a	 number 	 of 	
other	thema tic	c orr espondences	or	pa tt erns.
Keywords :	 Pruden tius,	Peristephanon ,	 the	 passion	 of	 martyr s,	 emotional	 pa tt erns

608 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
In loco prologi
»Pridi,	no ,	r abelj,	sek aj	in	ž gi! 
Ude	t e	moje	iz	gline	sce fr aj! 
Zlahk a	pot olčeš	t o	krhk o	r eč! 
Tis t eg a,	k ar	je	v	meni	–	duha, 
t eg a	pa	muk a	ne	pok onč a!
/…/
Glej,	k ak o	r ada,	o ,	moj	Gospod, 
š t ejem	v se	t e	vbode!	 
Rane	o znanjajo	K ris tusa	zmag e, 
r deče	pr eliti	škrla t	kr vi 
pr a v	t ak o	s v e t o	ime	g o v ori!« 
(Prud.	Pe. 	3,91–95;	136–140)
1
Besede	 zgornjeg a	 citata	 je	 kr ščanski	 pesnik	 Prudencij	 (Aurelius Prudentius 
Clemens)
2
	 polo žil	 v	 us t a	 pr ot ag onis tki	 tr e tje	 himne	 iz	 zbirk e	Mučeniški venec	(Pe-
ristephanon);	 v	 smrtnih	 muk ah	 jih	 junašk o	 sk andir a	 E vlalija	 (Butler	 1990,	 4:530–
531),	 deklic a	 in	 mučenk a	 iz	 Emerit e	 (danes	 Merida	 v	 Španiji),
3
	 k a t er e	 mučenišk a	
smrt	 je	 dobr o	 dok umen tir ana	 pr a v	 po	 Prudencije vi 	 z aslugi.
4
	 K r a t ek	 po v z e t ek	 z g od-
be	 naj	 nadomes ti	 uv od	 v	 pričujoč o	 r azpr a v o ,
5
	 obenem	 pa	 nam	 bo	 služil 	 tudi	 k ot 	
pr v a	pr o viz orična	ilus tr acija	 vzorcev ,	ki	se	jim	r azpr a v a	pos v eč a.	
1 
ergo age, tortor, adure, seca,
divide membra coacta luto.
Solvere rem fragilem facile est:
non penetrabitur interior
exagitante dolore animus.
/…/ 
scribens ecce mihi, Domine,
quam iuvat hos apices legere
qui tua, Christe, tropaea notant!
nomen et ipsa sacrum loquitur
purpura sanguinis eliciti.
V si	 pr e v odi	 so	 delo	 a v t orja 	 (nek aj	 delo v 	 Prudencije vih	 pesnit e v 	 je	 sicer	 iz šlo	 tudi	 v 	 iz daji	 z g odnjekr šč ans-
k e	 la tinsk e 	 poe zije	 [Špelič	 1997]).	 Za	 br alce, 	 ki	 ne	 r azumejo	 la tinsk o	 in	 niso	 v ešči	 la tinsk e 	 me trik e,	 posk uša 	
r azpr a v a	 ponuditi	 metrične	 pr ev ode, 	 kjer	 je	 t o	 smiselno; 	 E vlalijina	 himna,	 denimo ,	 je	 ses t a vljena	 v 	
br ahik a t alektičnem	 daktilsk em	 dime tru,	 čemur	 se	 sk uša	 pr ev od 	 približ a ti	 (čepr a v	 s	 t em	 tv eg a	 nek aj 	
ok ornos ti),	da	br alec	dobi	v saj	v tis,	k aj	z amuja	v	iz virnik u.
2 
Z a	 nek aj	 biogr a f skih	 notic	 (in	 z elo	 ob se ž en	 se znam	 lit er a tur e)	 gl.	 v on	 Albr ech t	 1997, 	 1076–1085; 	 sumar-
no	 Con t e	 2010,	 710–715;	 r azmer oma	 poglobljena	 biogr a fija	 s	 his t oričnim	 in	 g eogr a f skim	 k on t ek s t om 	
Her shk o witz	2017,	7–17;	iz črpna	š tudija	v	P almer	1989,	6–31.
3 
Gl.	 Hal icz e r	 2002,	 236	 z a	 leg endo	 o	 s v .	 E vlaliji	 iz	 Bar celone	 k ot	 amalg amu	 z g odbe	 o	 E vlaliji	 iz	 Emerit e	 in	
lok alnih	k ult o v .	
4 
E vlalijin 	pasijon	iz	ok.	880	je	mor da	n as t ajal	tudi	po	na v dihu	iz	Prudencija	(Be r g e r	2004,	66).	
5 
Razpr a v a 	 je	 nas t ala	 v 	 okviru	 r azisk ov alneg a	 pr ojekt a	 J6-50212	 „Moč	 čus t ev 	 in	 s t a tus	 ž enskih	 lik ov 	 v 	
r azličnih	 lit er arnih	 ž anrih	 St ar e	 z a v e z e “	 in	 r azisk o v alneg a 	 pr ogr ama	 P6-0440	 „(No v a)	 K ulturna 	 z g odo vina 	
in t elektualne	 dediščine:	 Slov enski 	 his t orični	 pr os t or	 v	 evr opsk em	 k on t ek s tu“ ,	 ki	 g a	 iz v aja	 Inš titut	 z a 	
k ulturno	 z g odo vino	 ZR C	 S AZU , 	 financir a	 pa	 ju	 Ja vna	 ag encija	 z a	 znans tv enor azisk o v alno	 in	 ino v acijsk o 	
deja vnos t	R epublik e	Slo v enije	(ARIS).

609 609 Gregor Pobežin - Vzorci kljubovanja in čustvovanja ...
Dv anajs tle tna	 de višk a	 her oina	 E vlalija,	 ki	 se	 je	 odr ekla	 r ados tim	 pos v e tneg a 	
življenja	 (Pe .	 3,	 18–20:	nec sua membra dicata toro	/ 	ipsa crepundia reppulerat	/ 	
ludere nescia pusiola),
6
	 se	 v	 ne znači l no	 odr asl i 	 drži 	 (23–25:	ore severa, modesta 
gradu	/ 	moribus et nimium teneris	/	canitiem meditata senum)	 hot é	 odloči	 z a	 mu-
čeniš tv o	 v	 tr enutk u	 z aos tr eneg a	 pr eg anjanja	kris tjano v	 (26–29:	ast ubi se furiata 
luis	/ 	excitat in famulos domini	/ 	christicolasque cruenta iubet	/ 	tura cremare …).
7
 
Ma ti 	 j o 	 ž el i 	 v	 s t ar š e v s ki 	 skrb i 	 (pia cura parentis ) 	 z aš či titi 	 p r ed 	 l as tn i m	 j u n aš tv o m	
in	 jo	 skrije	 na	 pode ž elje,	 od	 k oder	 E vlalija	 pobegne	 in	 se	 poda	 na	 ne v arno 	 pot	 (per 
inuia carpit iter).	 V	 gluhi	 noči	 ji	 pomag a	 zbor	 ang elo v	 in	 v odi	 jo	 luč	 (49–50:	licet 
horrida nox sileat	 /	lucis habet tamen illa ducem ).	 V	 mes tu	 se	 odkrit o	 z oper s t a vi	
oblas t em	 (64–65:	tribunal adit	 /	fascibus adstat et in mediis	 /	uociferans)	 in	 se 	
ja vno 	 odr eče	 č aščenju 	 pog anskih 	 bog o v ,	 ja vno 	 poniž a	 celo 	 sameg a	 cesarja	 Mak si-
mijana	 (74–77:	idola protero sub pedibus 	 /…/	Isis, Apollo, Venus nihil est	 /	Maxi-
mianus et ipse nihil ).	 Junašk o 	 izziv a	 pr eds t a vnik e	 oblas ti,	 naj	 jo	 le	 mučijo 	 (ergo 
age, tortor, adure, seca);	 pr e t orju,	 ki	 jo	 ob sodi 	 na	 mučenje,	 a	 jo	 v seeno	 sk uša	 pr e-
g o v o ri ti,	 n aj 	 r aj e	 i zb er e	 ži vl j en j e	 ( 101–103:	quam cuperem tamen ante necem / si 
potis est, reuocare tuam / … nequitiam!)	 –	 v	 s v oji 	 ar gumen t aciji 	 celo	 r ela tivizir a 	
pomen	 žrtv o v anja	 pog anskim	 bog o v om	 (122–123:	si modicum salis eminulis	/ 	tu-
ris et exiguum digitis	/ 	tangere … uelis )	 –	 pljune	 v	 obr az	 in	 pot ep t a	 malik e	 t er	 zbr-
c a	 k adilnic o.	 Rablja	 jo	 mučit a, 	 deklic a	 pa	 v zneseno	 »š t eje	 priz adejane	 r ane«	 (quam 
iuvat hos apices legere). 	 K ončno	 mučit elji 	 njeno	 r azmesarjeno	 t elo 	 še	 z až g ejo 	
(146–150:	ultima carnificina dehinc 	 /…/	flamma sed undique lampadibus 	 /	in la-
tera stomachumque furit), 	 a	 celo	 z daj	 de vic a	 ne	 iz gubi	 dos t ojans tv a: 	 lasje 	 z akriv a-
jo	 nje n	 sr am, 	 me dt e m	 k o	 sama	 ž e ljno	 »srk a	 plame ne 	 gr made «	 v 	 ž e lji	 po	 hitr i	 smr-
ti	 (159–160:	virgo citum cupiens obitum	 /	adpetit et bibit ore rogum).	 K o	 njena 	
duša	 z apus ti	 t elo ,	 iz	 njenih	 us t	 v zle ti	 bela	 g olobic a,	 t elo	 pa	 ji	 pr ekrije	 sneg;	 ob	 pri-
z oru	 se	 z gr o zit a	 celo	 r abelj	 in	 li k t or ,	 ki	 pobegne t a	 pr ed	 gr o z o	 las tnih	 dejanj	 (171–
175:	vidit et ipse satelles auem	/ 	feminae ab ore meare palam	/ 	… 	sua gesta fugit 
/	lictor et ipse fugit pavidus ).
1. Vzorci
Pru d en ci je v	 Mučen i ški 	 v en ec	 je	 mu čn o 	 b r an je:	 p l as tičn o	 i n	 p od r ob n o	 op i san i 	 p ri-
z ori	 nebrz daneg a	 nasilja
8
	 v	 očeh	 čus tv eno	 ot opeleg a,	 v seg a	 hudeg a	 v ajeneg a	 so-
dobneg a	 br alc a	 mor da	 r es	 dose ž ejo	 ž e	 sk or aj	 k omični	 učinek	 (Con t e	 2010,	 712; 	
T sartsidis	 2020,	 1036),	 v endar 	 v 	 r esnici	 os t ajajo	 po v sem 	 znotr aj	 an tičnih	 in	 po-
6 
T emeljni	 pris t op	 k 	 pr euče v ani	 ma t eriji	 je	 analiz a	 besedila	 Prudencije vih	 himn	 v 	 iz virnik u	 (v sa	 sklice v anja 	
na	 iz virno	 besedilo	 so	 iz	 Pruden tius	 1953).	 Kjer	 k on t ek s t	 t o	 posebej	 z ah t e v a, 	 so	 daljši	 odlomki	 pr e v edeni 	
(načeloma	 v	 ne v e z ani	 f ormi),	 cit a ti	 v	 iz virnik u	 so	 v	 opombah	 pod	 črt o;	 drug od	 so	 v	 oklepajih	 z g olj	 kr ajši	
odlomki	 besedil	 v	 iz virnik u,	 ki	 služijo	 z a	 ilus tr acijo	 gla vneg a	 besedila.	 Št e vilk a	 him ne	 je	 o značena	 le	 ob	
pr v em	cit a tu,	pri	v seh	nadaljnjih	pa	z g olj	š t.	v erz a.
7 
Tj.	po	s pr eje tju	Dioklecijano vih	edik t o v	v	le tih	303	in	304.
8 
L e	 en a	 (z el o	 kr a tk a	 –	 š t eje	 k omaj	 d e v e t	 d i s tih o v)	 h i mn a	 p o 	 v seb i n i 	 i z s t op a,	 i n 	 si cer	 h v al n i c a	 kr s til n i ci 	 v	
K alagurisu,	ki	jo	v sebinsk o	uv aja	pasijon	s v .	K virina.

610 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
znoan tičnih	 lit er arnih	 k on v encij	 (Riess	 2016,	 1–16;	 R oss	 1995 ,	 326;	 Witzk e	 2016;	
Dimundo	 2018; 	 K yle	 2001).	 K ot	 lit er arni	 dok umen t	 je	 Mučeniški	 v enec	 sicer	 z g o-
v or en	 primer	 ž anr sk e	 zmesi	 ob lik e	 in	 v sebine	 (T sartsidis	 2020 ,	 1035;	 Witk e	 1968,	
524–525):	 z druž uje 	 pesnišk e	 mer e	 in	 f orme,	 ki	 jih	 je	 r az vilo	 pog ansk o	 pesniš tv o 	
(P ucci	 1991; 	 Döpp	 1988),
9
	 a	 jih	 upor ablja	 z a	 izr azit o	 k r šč ansk o	 motivik o.	 Razlog	 je	
bil 	 med	 drugim	 mor ebiti	 r es	 t a,	 da	 je	 bilo	 tr eba	 v	 pos tk ons t an tinsk em	 ideološk em 	
ok olju, 	 v	 k a t er em	 je	 pričel	 spomin	 na	 pr eg anjanje	 kris tjano v	 v	 Dioklecijano v em 	
obdobju	 ž e	 blede ti,
10
	 oblik o v a ti	 no v	 k oncep t	 mučeniš tv a,	 ki	 se	 je	 po v sem	 r azlik o-
v al 	 od	 manj	 dr ama tičnih	 tr adicij	 drug eg a	 s t ole tja	 (Rab y	 1953,	 51),	 pr edv sem	 pa 	
k oncep t	 lit er a tur e,	 ki	 je	 lahk o	 zno v a	 prit egnil 	 lit er arno	 r az v ajeno	 občins tv o 	 (P al -
mer	1989,	227).	
K	učinkom	 posame znih	 himn	 –	 k ak or	 tudi	 celot e	 –	 Mučenišk eg a	 v enc a	 se	 bomo 	
vrnili	 v	 z aključk u, 	 kjer	 jih	 bomo	 pr edv sem	 sk ušali	 po v e z a ti	 s	 s trnjenimi	 opaž anji	 o 	
vzorcih,	 ki	 jih	 pesnitv e	 izk az ujejo	 v sak a	 z ase	 k ak or	 tudi	 na	 r a vni	 celotne	 zbirk e,	 z a-
čenši	 z	 njiho v o	 z gr adbo.	 Sk or aj	 v sak a	 himna	 namr eč	 sledi	 dok aj	 pr edvidljiv emu 	
v z or cu,	 ki	 mor da	 najjasneje	 ods tir a	 nek aj	 osebneg a	 iz	 pesnik o v eg a	 življenja	 (Cun-
ningham	 1971):	 z di	 se,	 da	 se	 v saj	 v	 f ormalnem	 pogledu	 ni	 mog el	 po v sem	 odtr g a ti 	
od	 s v oje	 g o v ornišk e	 pr e t eklos ti. 	 Sk ušajmo 	 z a t o	 uje ti	 z gr adbo	 posame znih	 himn	 v 	
shemo	 r e t orične	 t erminologije, 	 tudi	 če	 s	 t em	 tv eg amo	 nek aj	 an ti-poe tične	 banali-
z acije.	 S	 pomočjo	 r e t oričneg a	 apar a t a	 lahk o	 z gr adbo	 himn	 skicir amo	 k ot	 trif azne	
pripovedi: prooemium – tractatio – conclusio;	 vsak eg a	 od	 t eh	 delov	 lahk o	 r az delimo 	
še	 na	 posame zne	 sek cije,	 ki	 se	 po	 z gr adbi	 (z	 nek aj	 izjemami)	 od	 himne	 do	 himne 	
ujemajo.	 V	 primeru	 E vlalijine 	 himne	 pr edlag ajmo	 gr obo	 delit e v	 na	 naslednje	 dele: 	
prooemium	 v . 	 1–25	 (germine nobilis Eulalia	 /…/	canitiem meditata senum);	trac-
tatio	 v . 	 26–180	 (ast ubi se furiata luis	 /…/	pallioli vice linteoli );	conclusio v . 	 181–215 	
(cedat amor lacrimantum hominum /…/	carmine propitiata fovet). 	
Znotr aj	tractatio	 si	 sledijo	 –	 ne	 nujno	 po	 is t em	 vr s tnem	 r edu	 in	 k ak opak	 ne	 v e-
dno	 v	 enak em	 ob segu	 –	 posame zni	 v sebinski	 odseki,	 ki	 se	 sk o zi	 v so	 zbirk o	 pona-
vljajo	 do v olj	 v ztr ajno ,	da	jih	 lah k o	r az umemo	k ot	v z or ec	na	r a vni	 or g aniz acije	be-
sedila:
tractatio
iniuria – lex atrox
spiritus sacer – ingenium ferox
forum – carcer
mille poenae
(conversio)
mors lucrum
9 
Z a	vpli v	rimsk e	pesnišk e	tr adicije	v	d rugih	delih	gl.	npr .	Ho z eski	1982,	13.
10 
V endar	 pa	 se	 v si 	 pasijoni	 ne	 na v e z ujejo 	 na	 pr eg anjanje	 kris tjano v	 v	 Dioklecijano v em	 obdobju;	 r az en 	
p asi jo n a	 s v . 	 P e tr a	 i n 	 P a vl a	 (Pe . 	 12)	 se	 n an ašajo 	 tu d i 	 n a	 s t ar ejše	 p o ja v e	 p r eg an jan ja. 	 S v . 	 L o vr en c	 (Pe . 	 2)	
je	 s v oje	 mučeniš tv o	 dotrpel 	 l. 	 258	 v	 č asu	 pr eg anjanja	 cesarja	 V alerijana	 (vladal 	 253–256),	 pr a v	 t ak o 	
Fruk tuo z 	 (Pe .	 6)	 in	 s v .	 Ciprijan	 (Pe .	 13);	 s v .	 Hipolit 	 (Pe .	 11)	 je	 umrl	 mučenišk e 	 smrti	 l.	 235,	 t or ej	 v 	 ob-
dobju	 se v er sk eg a	 pr eg anjanja	 kris tjano v .	 S v .	 Ne ž a	 je	 bila	 mor da	 žrt e v	 pr eg anjanja	 l.	 304,	 v endar	 je	 mo ž en 	
tudi	z g odnejši	da tum	(Schlosser	2001,	24).

611 611 Gregor Pobežin - Vzorci kljubovanja in čustvovanja ...
V	 E vlalijini	 himni	topos de iniuria 	 uv ede	 kitic a	 o	 pr eg anjanju	 kris tjano v	 (furiata 
luis),	 ki	 se	 nanaša	 na	 k onkr e t en	 cesar ski	 edik t	 ob v e zneg a	 žrtv o v anja	 pog anskim 	
bog o v om	(Barnes	1981,	18–27;	de	Sain t e	Cr oix	1954):	
pr a v	k o	z ačel	je	divja ti	pogr om	 
pr oti	Gospodo vim	slug am,	k o	no v	 
z ak on	prišel	je,	da	mor a	v sak	 
člo v ek	kr šč anski	k adila	in	dr ob	 
ž g a ti	bog o v om	pogubnim	v	č as t	…
(P e.	26–27)
11
V	 v ečini 	 drugih	 himn
12
	 imamo	 podobno	 situacijo:	 v	 himni	 z a	 Eme t erija	 in	 Heli -
donija	 iz	 K alagurisa	 (Pe .	 1)	 najdemo	topos de iniuria	 v	 kitici 	 40–42,	 ki	 jo	 uv ede 	
fr az a	atrox ductor:	 »nek ak o	 t edaj	 je	 pot omcem	 Izr aela	 nečlo v eški 	 /	 vladar	 s v e t a 	
z auk az al	 s t opiti 	 do	 žrtv enik a,	 /	 se	 klanja ti	 črnim	 malik om	 in	 z apus titi	 K ris tusa	 /…/	
(Pe. 	 1, 	 40–41: 	Forte tunc atrox secundos Istrahelis posteros /	ductor aulae mundi-
alis ire ad aram iusserat,	 /	idolis litare nigris, esse Christi defugas …);	 podobno	 v	
pasijonu	 z a	 s v .	 Vincencija	 v	 šes ti	 kitici:	 »V rho vni	 kr alj,	 vladar	 v seg a	 /	 ki	 z	 ž e zlom	v	
r oki	 s v e t	 r a vna,	 /	 odločil	 je,	 da	 v sem	 bo	 v z or	 /	 poslej	 bog o v	 nek danjih	 zbor«	 (Pe. 
5,	 21–24: 	»Rex«, inquit, »orbis maximus,« /	qui sceptra gestat publica, /	servire 
sanxit omnia /	priscis deorum cultibus);	 v	 p asi jo n u 	 z a	 s v . 	 K asi jan a	 (Pe . 	 9)
13
	 v	 v erzi h 	
29–30:	 »glej,	 k ak o	 hudi	 so	 č asi 	 napočili	 v ernemu	 ljuds tvu,	 ki	 hoče	 biti	 v dano	 K ri-
s tuso vi	 sla vi«	 (ecce fidem quatiens tempestas saeva premebat 	/ 	plebem dicatam 
christianae gloriae ).	
V	 primeru	 himn,	 ki	 se	 jim	 v 	 nadalje v anju	 pos v eč amo	 nek olik o	 bolj	 podr obno , 	
se po uvodnem toposu de iniuria 	 r az vije	 v z or ec	 s v e tničineg a	 o zir oma	 s v e tnik o v e-
g a	 ju našk eg a	 kljubo v anja,	 ki	 ima	 (nehot e?)	 še	 pog os t o	 prisot en	 aspek t	 zmedene-
g a,	 o p o rtu n i s ti čn eg a	 o d zi v a	 p r ed s t a vn i k o v	 u r ad n e	 o b l as ti ,	 ki 	 ( l e	 n a	 p r vi 	 p o gl ed !) 	
deluje	 k ak or	 r acionalna	 kritik a	 t e	 junašk e	 drž e	 (Malamud	 198 9).	 V	 E vlalijini	 himni	
pr e t or	 t ak o	 r ek oč	 v 	 hipu	 r e vidir a	 s v oj	 edik t	 (Pe. 	 3,	 97–98:	rape praecipitem, 	 /	lictor, 
et obrue suppliciis ):
11 
ast ubi se furiata luis 
excitat in famulos domini 
christicolasque cruenta iubet 
tura cremare, iecur pecudis 
mortiferis adolere deis
12 
V endar	 je,	 denimo ,	 himna	 š t.	 4	 z a	 osemnajs t	 mučence v 	 iz	 Ce z ar a v gus t e 	 močno	 drug ačna: 	 v z or ce v , 	 o 	
k a t erih	 g o v orimo	 v	 pričujočem	 besedilu,	 v	 t ej	 himni	 ni,	 se	 pa	 osr edot oč a	 na	 pr os t or	 in	 z	 njim	 po v e z ano	
litur gijo.	
13 
V	 himni	 z a	 s v e t eg a	 K virina	 (Pe .	 7),	 ki	 je	 bil 	 pr a v	 t ak o	 žrt e v	 pr eg anjanja	 na	 podlagi	 Dioklecijano vih	 edik t o v , 	
t a	 v z or ec 	 deloma	 odpov e 	 –	 tudi	 sicer	 je	 himna	 v 	 mar sičem	 posebna	 t ak o	 po	 z gr adbi	 k ak or	 po	 izbiri 	
o b r a vn a v an e	 t eme	 –,	 v en d ar	 je	 al u zi j a	 n a	 kru t o s t	 vl ad ajo či h 	 j asn o 	 r az vi t a	 v	 d ru gi 	 ki tici 	 (Pe. 	 7,	 6–8:	Hic 
sub Galerio duce,	 /	qui tunc lllyricos sinus	/ 	urgebat dicionibus 	 …	 –	 »pod	 cesarjem 	 Galerijem,	 ki	 je	 t edaj	
obale	Ilirik a	močil	s	s v ojimi	r az glasi	…«).

612 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
Oh,	pa	k ak o	si	ž elim,	da	v endár , 
pr eden	umr eš,	si	pr emisliš	in	t o 
s v ojo	pr edrznos t	popr a viš,	dekle!	 
Glej	v se	v eselje,	ki	mečeš	g a	pr oč, 
k aj	bi	prinesel	ti	z ak onski	s t an!
(Pe .	3,	101–105)
14
In	 t ak o	 napr ej	 sk o zi	 v es	 dolgi	 odlomek	 3,	 101–125.	 Čepr a v	 ni	 br e z	 z g odo vinsk e	
podlag e 	 (Barnes	 1981,	 24;	 P obe žin	 2016),	 t a	 na vide zna	clementia,
15
	 ki	 v 	 v eč 	 hi-
mnah	 deluje	 k ot	 neek splicir an	 dv om	 v	 las tno	 pog ansk o-rimsk o	 iden tit e t o	 (P ott er	
2015,	 41),	 deluje	 k ot	 lit er arna	 hiperbola,	 ki	 r az g alja	 us tr e zno	 pr otislo vje:	 še	 t ak o	
blag	(pog anski)	sodnik	naz adnje	žrtvi	pr edpiše	mučenje	in	smrtne	muk e.	
Ja vno	 izk az anemu	 uporu	 pr oti	iniuria – lex atrox –	topos	smo	z a	r abo	analiz e	 poi-
menovali spiritus sacer / ingenium ferox	 –,	 sledi	 v 	 v ečini	 himn	 izprič an	 ‚ur aden ‘ 	 po-
s t opek,	 med	 k a t erim	 pride	 do	 dok aj	 tipične	 izmenja v e:	 na	 eni	 s tr ani	 ( junašk o) 	 muče-
nišk o	 kljubov anje, 	 na	 drugi	 pa	 pr a vni	 f ormaliz em	 rimsk eg a	 dos t ojans tv enik a, 	 ki	 pr e-
r as t e,	 k o	 g a	 mučenec	 r azkrink a	 k ot	 oportuniz em, 	 v	 tir ans tv o	 in	 mučenje.	 Raz vije	 se, 	
k ak or	 smo	 ž e	 omenili, 	 v z or ec:	 bodočeg a	 mučenc a	 priv edejo	 pr ed	 dos t ojans tv enik a	 z 	
z ah t e v o , 	 da	 spoš tuje 	 pog ansk e	 pos t a v e, 	 čemur 	 se	 mučenec 	 upr e, 	 da	 g a	 naposled 	
mučijo	 do	 smrti.	 Rimski	 dos t ojans tv enik	 je	 pog os t o	 dele ž en	 sk or aj	 iden tične	 k ar ak-
t eriz acije,	 ki	 namiguje	 na	 podivjano ,	 sk or aj	 zmešano	 (turbidus)	 nar a v o:	 Fruk tuo z a 	
odv edejo	 pr ed	»okrutneg a, 	divjeg a, 	pr ev z etneg a, 	pr os t ašk eg a«	(Pe .	6,	35:	atrox tur-
bidus insolens profanus)	 sodnik a,	 ki	 v ztr aja	 pri	 spoš t ov anju	 »demonskih	 žrtv enik ov« 	
(aras daemonicas coli iubebat);	 Lo vr encu	 gr o zi	 »pr e f ek t	 /…/	 divjeg a	 pogleda«	 (2, 	
82–84:	praefectus horrescit stupens, conversus in Laurentium oculisque turba tis mi-
nax);	 ob	 E vlalijinih	 besedah	 pr et or	 »pobesni«	 (Pe. 	 3,	 96–97:	talibus excitus in furias 
/	praetor	 …).	 In	 t ak o	 napr ej.	 Mučenec	 se	 v es	 č as	 junašk o	 drži	 in	 celot en	 pr oces	 spr e-
meni	 v 	 epski	 spopad,	 iz	 k a t er eg a	v smrti	 izide	 k ot	 zmag ov alec.	 Njeg ov 	 ali	 njen	 upor 	
je	 v es	 č as	 dosleden	 in	 neomajen,	 povsem	 samo z a v es t en, 	 v	 tr enutkih	 najhujših	 muk 	
pa	 pos t ane	 ž e	 malodane	 sark as tičen:	E vlalijin	 nagovor	 r ablju,	 naj	 jo	 le	 muči,	 saj	 »zlah-
k a	 pot olčeš	 t o	 krhk o	 r eč«	 (Pe .	 3,	 93:	solvere rem fragilem facile est),	 ima	 v edenjsk e 	
v zpor ednice 	 v 	 drugih	 primerih,	 mor da	 najsla vneje 	 v 	 besedah	 s v .	 Lovr enc a, 	 ki	 je	 k ak or 	
z a	šalo	(ludibundus)	izr ek el, 	k o	je	smrtne	muk e	trpel	na	ž erja vici, 	besede: 	
Obrni	v endar	mi	t elo:	 
na	t ej	sem	s tr ani	v es	pečen. 
P osk usi	in	pr esodi,	k aj	 
opr a vil	je	tv oj	bog	V ulk an. 
(Pe .	2,	401–404)
16
14 
Quam cuperem tamen ante necem,
si potis est, reuocare tuam,
torva puellula, nequitiam!
respice, gaudia quanta metas,
quae tibi fert genialis honor!
15 
Prim.	Pe. 	 2,	 63:	blande et quiete efflagito;	 v	 primeru	 s v .	 K virina	 gl.	 njeg o v	 pasijon	 pri	 Ruinart	 1713,	 499.
16 
Conuerte partem corporis

613 613 Gregor Pobežin - Vzorci kljubovanja in čustvovanja ...
Čep r a v	 p o n i ž an 	 i n 	 i zmu čen ,	 mu čen ec	 n i 	 p r emag an :	 r a vn o 	 n asp r o tn o ,	 n j eg o v a	
ali	njena	čus tv ena	zbr anos t	je	v	posmeh	pr e f ek t o vi	zmedenos ti	in	r azburjenju.	
Šele	 po	 s tr ahot nem	 mučenju	 sledi	 odr ešilna	 smrt	 –	mors lucrum	 –,	 k a t er e	 del	
je	 z adnji	 ak t	 klju bo v anja,	 ki	 je	 obenem	 kris t omorfni	 čude ž	 in	 k ot	 t ak	 pog oj	 z a	 z a-
dnji	 t opos	de conversione. 	 Lovr enc	 v	 z adnjih	 tr enutkih 	 pr ed	 smrtjo	 »iz dahne« 	
(congemescens)	 m olit e v 	 z a 	 »R om ulo v o	 m e s t o«; 	 E v lalija	 »z	 v e se lje m 	 š t e je 	 š t e v ilne 	
vbode«	 (quam iuvat hos apices legere );	 Vincencij,	 ki	 je	 dele ž en	 podobnih	 muk	 k ot 	
E vlalija	 –	 t elo	 mu	 tr g ajo	 z	 jeklenimi 	 k a vlji	 –,	 se	 mučit eljem	 smeje	 v	 obr az	 (Pe. 	 5 ,	
117:	ridebat haec miles dei),	 k e r	 pri	 delu	 niso	 do v olj	 t emeljiti;	 K virin,	 ki	 mu	 okr og	
vr a tu	 pr iv e ž e jo	 mlinsk i	 k ame n, 	 noče 	 in	 noče 	 pot oniti, 	 v oda	 si	 g a	 ne	 dr zne 	 v z e ti	 (7,	
48–50:	nec substrata profunditas	/ 	saxoque et laqueo et viro	/ 	audet sponte dehi-
scere);	 R oman,	 ki	 mu	 po	 dolg em	 mučenju	 (tudi 	 sicer	 je	 himna	 s	 1140	 v erzi	 najdalj-
ša)	 naz adnje 	 odr e ž ejo	 še	 je zik, 	 junaš tv o	 izprič a	 s	 sposobnos tjo , 	 da	 kljub	 kr v a v emu 	
ak tu	 mučenja,	 ki	 g a	 ob sodi	 na	 tišino ,	 še	 v edno	 na	 dolg o	 in	 šir ok o	 g o v ori	 (10,	 561:	
martyr fluentem fatur inter sanguinem)	pr oti	pog anskim	litur gijam.
V	 nek a t erih	 himnah	 pa	 nale timo	 še	 na	 en	 v z or čno	 prisot en,	 bolj	 ali	 manj	 ek s-
plicitno	 izr až en	 an tit e tični	 motiv ,	 in	 sicer	teme in luči ,	 ki	 poleg	 ž e	 omenjenih	 s tili -
s tičnih	 aluzij	 na	 pog ansk e	 pesnik e	 mor da	 najjasneje	 deluje	 k ot	 biblični 	 hipert ek s t.
17
 
Če	 se	 smemo	 vno vič	 vrniti	 k	 E vlalijini	 himni,	 najdemo	 t a	 motiv	 r az v e z an	 znotr aj 	
tractatio 	 v	 ‚podpogla vju‘	 spiritus sacer	 v	 kitic ah 	 od 	 41.	 do 	 60.	 v erz a,	 v	 k a t erih 	 je 	
motiv	 t eme	 podkr epljen	 še	 z	 bibličnim	 momen t om	 pot o v anja	 po	 neg ot o vih	 br e z-
potjih	(iter per invia):
Ona	pa	niti	hip	z a	ne	s trpi, 
njej	omahljiv os t	je	z oprna	r eč. 
K r adoma	noč	izk oris ti	z a	beg , 
čvr s ti	begunk a	odklene	z apah, 
ž e	se	poda	na	osamljeno	pot.	
St opa	in	v sak	je	k or ak	kr v a v eč, 
trno vi	grmi	ji	križ ajo	pot, 
t oda	v aruje	jo	ang elski	zbor; 
r esda	je	gluha	in	t emna	noč, 
njej	pa	je	v endar	s v e tloba	v odnik.
T udi	oč ak e	v odila	je	luč. 
P ot	jim	je	k az al	ž ar ek	s v e t ál, 
pr a v	k ak or	bakla	bleščeč a	je	noč 
mr ačno	r azpar al,	pok az al	jim,	k od, 
k o	sk o z	pušč a v o	so	merili	pot.
satis crematam iugiter
et fac periclum, quid tuus
Vulcanus ardens egerit.
17 
Himne	 je	 sev eda	 mog oče	 ali	 pr edvsem	treba	 br a ti	v 	 r azličnih	 k on t ek s tih; 	 če	 odmislimo	 neposr edni 	
pesniški	 učinek,	jih	 lahk o 	 najpr ej	 r azumemo 	 k ot	 dok ument	duhovne	 podobe	 po zneg a	 4.	 o zir oma 	
z g odnjeg a	5.	s t ole tja	(R oberts	1993,	5),	obenem	pa	tudi	k ot	z g odo vinsk o	priče v anje.

614 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
Pr a v	t ak o	deklic a	v es tna	je	pot 
merila	v	noči,	a	z anjo	je	dan 
s v e til,	da	ne	bi	udúšil	je	mr ak, 
v t em	k o	iz	Egip t a	jo	v odil	je	beg ,	 
z	njim	si	utrla	med	z v e z de	je	pot. 
(Pe .	3,	41–60)
18
Motiv 	 t eme	 in	 luči, 	 v 	 k a t er em	 v 	 E vlalijinem 	 primeru	 odmev a	 s v e t opisemsk a 	
epiz oda	 iz	 drug e	 Mojz eso v e	 knjig e,
19
	 najdemo	 v	 Lo vr enče v em 	 primeru	 napol	 ek-
splicir an	 v 	 v erzih	 361–380: 	 »njemu	 je	 obr az	 ž ar el	 od	 dos t ojans tv a	 /…/	 a	 slepot a 	
ne v ernik o v	 –	 noč	 jim	 z akriv a	 pod	 črno	 tunik o	 obr az	 –	 jim	 ne	 do v oli	 vide ti	 t e	 s v e-
tlobe«	 (illi os decore splenduit 	 /…/	ast inpiorum caecitas,	 /	os oblitum noctis situ 
/	nigrante sub velamine	/ 	obducta clarum non videt),	 še	 v elik o	 jasneje	 pa	 v	 himni	
z a	 Vincencija,	 ki	 g a	 po	 sur o v em	 mučenju	 vrž ejo	 v	 t emnic o ,	 posejano	 z	 os trimi	 čr e-
pinjami	 (Pe .	 5,	 257–268):	 »Mučilna	 or odja	 je	 z vijačno 	 z asnov al 	 (sc.	 pr et or ,	 op. 	
pr e v .), 	 a	 K ris tus	 je	 r azblinil	 Belcebubo v e 	 z amisli.	Slepoto temnice je namreč raz-
svetlila bleščeča svetloba,	 ok o vje	 se	 r azle ti	 in	 klada	 se	 r azpr e	 …«	 (5,	 265–272:	Haec 
ille versutus vafra	/ 	meditatus arte struxerat ,	 /	sed Belzebulis callida /	commenta 
Christus destruit.	 /	Nam carceralis caecitas /	splendore lucis fulgurat /	duplexque 
morsus stipitis /	ruptis cavernis dissilit.)	 V	 himni	 z a	 s v .	 R omana	 je 	 motiv 	 sub tilno 	
nak az an	 v	 njeg o v em	 čudodeln em	 g o v oru	 (10,	 591–595),	 z elo	 ek splicitno	 pa	 spe t	
r az vit	 v	 himni	 z a	 s v .	 Hipolit a	 (11,	 153–170),	 v	 k a t eri	 je	 sončna 	 luč,	 ki	 pr odir a	 v	 t e-
mn e	 gl o b i n e	 v o tl i n e	 (sic datur absentis per subterranea solis	 / 	cernere fulgorem 
luminibusque frui ),	 gla vni	 r azlo g	 z a	 pok op	 s v e tnik o v eg a	 t elesa	 pr a v	 poleg	 olt arja,	
pos v ečeneg a 	 Bogu	 (talibus Hippolyti corpus mandatur opertis, 	 /	propter ubi ad-
posita est ara dicata deo).	
18 
Illa perosa quietis opera
degeneri tolerare mora
nocte fores sine teste movet
saeptaque claustra fugax aperit,
inde per invia carpit iter.
Ingreditur pedibus laceris
per loca senta situ et vepribus
angelico comitata choro
et, licet horrida nox sileat,
lucis habet tamen illa ducem.
Sic habuit generosa patrum
turba columniferum radium,
scindere qui tenebrosa potens
nocte viam face perspicua
praestitit intereunte chao.
Non aliter pia uirgo uiam
nocte secuta diem meruit
nec tenebris adoperta fuit,
regna Canopica cum fugeret
et supra astra pararet iter.
19 
2	 Mz	 13,21:	 »Gospod	 pa	 je	 hodil 	 pr ed	 njimi	 podne vi 	 v	 oblačnem	 s t ebru,	 da	 jih	 je	 v odil 	 po	 poti,	 in	 ponoči 	
v	ognjenem	s t ebru,	da	jim	je	s v e til	in	so	lahk o	hodili	podne vi	in	ponoči.«

615 615 Gregor Pobežin - Vzorci kljubovanja in čustvovanja ...
V	 Ne žinem	 pasijonu	 je	 dihot omija	 t eme	 in	 luči 	 umeščena	 ž e	 v	 ak t	 njeneg a	 v s t a-
jenja	 po	 smrti,	 k o	 se	 njena	 duša	 ž e	 dvig a	 v	 nebo:	 »in	 zr e	 s v e t	 pod	 s v ojimi	 nog ami,	
z	 višine	 opaz uje	 t emine	 pod	 seboj,	 smeji	 se	 soncu	 v	 njeg o vi	 kr o žnici.«	 (14, 	 95–97:	
miratur orbem sub pedibus situm,	 /	spectat tenebras ardua subditas /	ridetque, 
solis quod rota circuit 	…)
20
In loco epilogi
Prudencije v a	 obr a vna v a	 Ne žineg a	 trpljenja, 	 kljubov anja	 in	 smrti	 je	 izjemno	 su-
g es tivna	 in	 na	 neki	 način	 –	 pod obno	 k ot	 v	 E vlalijinem	 primeru	 –	 sk or aj	 bolj	 k ak or	
d ru g e	 h i mn e	 si mb o l i zi r a	 p r ep ad 	 med 	 K ri s tu so vi m	 v o j ak o m	 i n	 n jeg o vi mi 	 mu či t el ji . 	
V	 t em	 pogledu	 E vlalija	 in	 še	 posebej	 Ne ž a	 iz s t opa t a:
21
	 njuno	 pripo v ed	 uv ede 	
poudar ek	nedolžnosti	 (E vlalija	 je	 v	 tr e tjem,	 Ne ž a	 pa	 v	 če trt em	 v erz u	 s v oje	 himne	
o značena	 k ot	(sacra) virgo),	 ki	 pos t ane	 r esnično	 očit en	 pr a v	 s	 pomočjo	 t ek s tualnih 	
v z or ce v ,	 o	 k a t er ih	 g o v orimo.	 Zb liž anje	 Ne žine	 himne	 z	 elegijo	 k ot	 f ormo	 er otične	
poe zije	 –	 o	 t em	 v eč	 spodaj	 –	 bi	 se	 z delo	 malodane	 pritične	 nar a v e,	 če	 nam	 ne	 bi	
bila	 v	 po moč	 naša	 shema.	 Er otična	 g o v oric a	 Ne žineg a	 spr ejemanja	 smrtne	 k azni,	
ki	 jo	 bomo	 r az v e z ali 	 v	 nadalje v anju,	 je	 umeščena	 v	 poudarjen 	 k on t ek s t	 kljubov anja 	
k ot	 odg o v or	 na	 sodnik o v o	 vulg arno	 pr edpisano	 k az en:	 »›če	 r es	 zlahk a,‹	 pr a vi, 	 pr e-
ne se 	 mučno	 k az e n	 in	 ji	 živ lje nje 	 ne 	 pome ni	 nič, 	 pa	 ji	 v e ndar 	 ne k aj	 pome ni	 dar 	 de-
višk os ti.	 ›Vt aknimo	 jo	 v 	 ja vno	 hišo‹,	 če	 ne	 polo ži	 gla v e 	 na	 olt ar 	 in	 pr osi	 odpušč anja 	
de višk o	 Miner v o , 	 ki	 jo	 –	 sama	 de vic a	 –	 z aničuje.«	 (Pe .	 14,	 21–28:	»si facile est,« 
ait,	 /	»poenam subactis ferre doloribus 	 /	et vita vilis spernitur, at pudor	 /	carus 
dicatae virginitatis est.	/	hanc in lupanar trudere publicum	/ 	certum est, ad aram 
ni caput applicat	/ 	ac de Minerva iam veniam rogat,	/ 	quam virgo pergit temnere 
virginem.)	 Prisotni	 so	 v si 	 v z or ci 	 iz	 popr ejšnjih	 himn:	 sodnik	 –	 krut	 tir an	 (trux tyran-
nus)	 –	 je 	 spr v a	 pr ijaz e n	 (1 4 , 	 1 5 –1 6 : 	temptata multis nam prius artibus, 	 /	nunc ore 
blandi iudicis inlice
22
),	 na t o	 gr o zi	 z	 mučenjem	 (nunc saevientis carnificis minis) ,	
Ne ž a	pa	kljubuje	( stabat feroci robore pertinax).
V rhunec	 Ne žine	 mučne	 k azni	 je	 pr a v z apr a v	 njena	 pr o v ok acija:	 k o	 pr v a	 k az en	 –	
p o n i ž an j e	 n a	 s r amo ti l n em	 s t eb ru 	 –	 n e	 u či n k u j e,	 j o	 s o d n i k	 o b s o d i 	 n a	 smrt	 z	 o b gl a-
20 
Smisel no	 se	 je	 sice r	 vpr aša ti,	 k olik o	 je	 motiv	 t eme	 in	 s v e tlobe	 iz virna	 pesnišk a	 in t er v encija	 in	 k olik o	 je	 v	
t em	 motivu	 vpliv a	 pr edhodnih	 lok alnih	 k ult ov ,	 ki	 so	 pesnik u 	 služili 	 k ot	 pr edlog a,	 o zir oma	 s t ar ejših 	
pasijonsk ih	 be se dil, 	 č e 	 so	 ob s t ajala.	 V	 pr im e r u	 him ne 	 z a	 s v e t e g a	 K v ir ina	 nam r e č 	 P r ude nc ij	 m otiv a	 t e m e	
in	 luči 	 ne	 t ema tizir a,	 medt em	 k o	 je	 v	 K virino v em	 pasijonu 	 (P obe žin 	 2019,	 104;	 106)	 podr obno	 r az v e z an: 	
»Sr edi	 noči	 se	 je	 iz	 celice	 r azlila	 slepeč a	 s v e tloba.	 K o	 jo	 je	 ječ ar	 Mar cel	 opazil,	 je	 odklenil	 vr a t a	 in	 padel	
pr ed	 nog e	 blaž enem u	 K virinu	 t er	 v	 solz ah	 dejal:	 ›Moli	 z ame	 k	 Bogu,	 k ajti	 v erjam em	 le	 v	 tis t eg a	 bog a,	 v	
k a t er eg a	 v erjameš	 tudi	 ti.‹	 Blaž eni 	 šk of	 g a	 je	 na	 v se	 pr e t eg e	 bodril 	 in	 g a	 v	 imenu	 našeg a	 Gospoda	 Je z usa 	
K ris tusa	 kr s til.«	 (Media	 aut em	 noct e	 apparuit	 splendor	 magnus	 in	 c ar cer e.	 quem	 cum	 vidisse t	 Mar cellus 	
cus t os	 per sonarum,	 aperuit	 c ar cer em,	 et	 pr os tr a vit	 se	 ad	 pedes	 bea ti	 Quirini 	 episc opi,	 dicens	 cum 	
lacr ymis: 	 Or a	 pr o	 me	 Dominum, 	 quia	 cr edo	 non	 esse	 alium	 deum, 	 nisi	 quem	 tu	 c olis.	 Multum	 aut em 	
hort a tus	 es t	 eum	 bea tus	 Episc opus,	 e t	 c onsigna vit	 eum	 in	 nomine	 Domini	 nos tri	 Jesu	 Chris ti)	 (Ruinart	
1713,	499).
21 
O	pose bni h	oblik ah	priz adejane	bolečine 	ž enskim	mučenk am	gl.	Clark e	2021.
22 
Gl.	op. 	16.

616 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
vljenjem.	 Ne ž a	 se	 r ablja	 t ak o	 r ek oč	 r az v eseli	 z	 g o v oric o ,	 ki	 se	 na	 vide z	 spogleduje	
z	besednjak om	er otične	elegije:
V esela	sem,	da	r aje	t ak	je	tu:	 
br e z umen,	blaz en,	nor	in	z	mečem,	 
k ot	da	prišel	bi	k ak	mehak	in	mlačen, 
mehk už en	deček,	od	pomad	dišeč, 
ki	bi	mi	uničil	č as t	in	pogubil.	 
T a	ljubimec,	t a,	priznam,	mi	ug aja.	 
Napr oti	s t ečem,	k o	bo	na v alil,	 
ne	bom	odr ekla	vr očih	mu	ž elja. 
Jekleno	os t	v so	med	pr si	v z amem,	 
v so	silo	meč a	naj	v	nedr a	mi	z adr e.
(Pe .	14,	69–78)
23
Obgla vljenje,	 ki	 sledi,	 je	 an tiklim ak s:	 r abelj	 ji	 z	 enim	 udar cem 	 odsek a	 gla v o ,	 da	
deklic a 	 niti	 ne	 z ačuti	 bolečine 	 (Pe. 	 14,	 89–90:	uno sub ictu nam caput amputat; 
sensum doloris mors cita praevenit).	 V	 t e m 	 smislu	 je 	 tudi	 odlome k , 	 nabit	 z	 e r otič-
nimi	 aluzijami,	 v	 bis tvu 	 an ti-er otičen;	 spogledo v anje	 z	 er otično	 elegijo 	 br e z	 dv oma 	
ni	 naključno	 (T sartsidis	 2020;	 Uden	 2009),	 a	 ima	 tu	 globljo	 vlog o ,	 ki	 pos t ane	 t em	
očitnejša,	 če	 g a	 ber emo	 v	 t esni	 po v e z a vi	 z	 epiz odo	 na	 tr gu,	 k o	edinega mošk eg a,	
ki	si	Ne ž o	drzne	ogledo v a ti	na	lasciv en	način,	udari	s tr ela.	
P ot ok 	 k r v i, 	 v 	 k a t e r e m 	 se 	 muče nk i	 ok opa t a, 	 ju	 ne 	 umije 	 njunih	 g r e ho v , 	 pač 	 pa	 ju 	
r eši	 hujše	 usode.	 T o	 je	 spo znan je,	 ki	 izhaja	 iz	 opisanih	 v z or ce v	 tudi	 v	 v seh	 drugih	
primerih,	 k o	 s v e tniki	radi	 gr edo	 v 	 smrt	 (Str oumsa	 2008,	 149;	 St abriła	 1998/99): 	
smrt	 ni	 k az en,	 k az en	 in	 pr ekle ts tv o	 bi	 bilo	 popušč anje	 sk ušnja vi,	 ki	 jo	 simbolizir a	
t ema	 in	 pooseblja	 Belcebub	 v	 pe ti	 himni	 (5,	 267).	 V	 t em	 smislu	 nas	 v z or ci	 kljubo -
v anja,	 t eme	 in	 luči	 napotujejo	 na	 sklep	 o	 zmagi	 dobr eg a	 nad	 zlim,	 luči	 nad	 t emo ,	
miru	 nad	 v znemirjenjem, 	 s v e t eg a	 pr eprič anja	 nad	 črk obr alskim	 oportunizmom. 	
Mučenec	premaga	 s v oje	 mučit elje,	 k ar	 je	 v	 Ne žini	 himni	 tudi 	 izpos t a vljeno ,	 k o 	
sodnik	 obupan	 prizna:	 »por až en	 sem«	 (14,	 64–65:	»vincor,« ait gemens); 	 mučenje 	
in	smrt	s t a	del	t eg a	por az a	in	mučenče v e	zmag e	(mors lucrum ).
Vlog a	 k ljubo v anja	 in	 tr plje nja	 je 	 k ljučna.	 De janje	 muče nče v e 	 o zir oma	 muče n-
kine	 smrti	 je	 odr ešilno 	 in 	 očišče v alno 	 obenem	 (P e truccione	 1995,	 248),	 pri 	 čemer 	
je	način	 smr ti	 se k undarne g a	 pome na.
24
	 N e ž a	 in	 E v lalija	 lahk o	 še le 	 po	 junašk i	 smr-
23 
Exulto talis quod potius venit
vesanus, atrox, turbidus armiger,
quam si veniret languidus ac tener
mollisque ephebus tinctus aromate,
qui me pudoris funere perderet.
hic, hic amator iam, fateor, placet
ibo inruentis gressibus obviam, 
nec demorabor vota calentia
ferrum in papillas omne recepero
pectusque ad imum vim gladii traham.
24 
Pe. 	 7,	 16–20:	nil refert, vitreo aequore 	/ 	an de flumine sanguinis	/	tingat passio martyrem ,	 /	aeque gloria 
provenit	/	fluctu quolibet uvida .

617 617 Gregor Pobežin - Vzorci kljubovanja in čustvovanja ...
ti	vnovič 	 pos t ane t a,	 k ar	 s t a	 bili	 pr ed	 z ače tk om	 s v oje 	 ag onije,	 namr eč	 simbol	 in 	
vi zi j a	 o tr o šk e	 n ed o l žn o s ti,	 ki 	 j o 	 n a	 g an l ji v	 n ači n 	 u j amejo 	 p o v sem	 n asp r o tn o 	 i zr a-
ž ena,	 otr ošk o	 nedolžna	 čus tv a, 	 k o	 se	 Ne žina	 duša	 ž e	 v zpenja	 v	 nebo	 in	 gleda	 s tv ar-
s tv o	okr og	sebe	podobno ,	k ot	otr ok	gleda	igr ače	v	otr oški	sobi:
Iz vije	z daj	se	duša	iz	t elesa, 
s v obodna	gr e	v	nebo	in	v se	kr og	nje 
po	beli	s t e zi	gr e	z a	njo	zbor	ang elo v . 
P od	njenimi	nog ami,	glej,	t a	čuden	s v e t, 
pa	v sa	mr ačnina,	daleč	ž e	z a	njo , 
smejé	se	gleda	sončno	oblo 
in	s v e t,	ki	se	vrti	in	kr o ži	… 
(Pe .	14,	91–99)
25
Kratica
Pe. –	Pruden tius	1953	[Peristephanon].
Reference
25 
exutus inde spiritus emicat
liberque in auras exilit. angeli
saepsere euntem tramite candido.
miratur orbem sub pedibus situm,
spectat tenebras ardua subditas
ridetque solis quod rota circuit,
quod mundus omnis volvit et inplicat …
Barnes, Timothy David .	1 9 8 1 .	Constantine and 
Eusebius. 	C a m b r i d ge ,	M A :	H a r v a r d	U n i v e r s i t y 	
Pr e s s .
Berger, Roger, in Annette Brasseur .	20 0 4 .	Les 
séquences de Sainte Eulalie .	Ž e n e v a :	L i b r a i r i e 	
D r oz .
Butler, Alban.	1 9 9 0 .	Lives of the Saints. London: 
B u r n s	&	O a t e s .
Clarke, Jacqueline.	2021 .	F e m a l e 	P a i n	i n	Pr u d e n ti-
u s ’ 	Pe r i s t e p h a n o n .	The Classical Quarterly	 71, 	
š t .	1 :3 8 6 – 4 01 .	h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 101 7 /
s 0009 8 3 88 2 1 000 2 5 2
Conte, Gian Biagio .	2010 .	Zgodovina latinske 
književnosti .	L j u b l j a n a : 	M o d r i j a n .
Cunningham, Maurice P. 	1 97 6 .	C o n t e x t s	o f	Pr u-
d e n ti u s ’ 	Po e m s .	Classical Philology 	7 1,	š t . 	
1 :5 6 – 6 6 .	h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 10 8 6/ 3 6 62 3 3
de Sainte Croix, Geoffrey E. M.	1 9 5 4 .	A s p e c t s	o f 	
t h e	‚ G r ea t ‘	Pe r s e c u ti o n .	The Harvard Theologi-
cal Review	4 7 , 	š t .	2 : 75 – 11 3 .	h tt p s: / / d o i .
o r g/ 1 0 . 1 0 1 7 / s 00 1 7 8 1 60000 2 7 5 04
Dimundo, Rosalba.	201 8 .	T h e	M o ti f	o f	V e r b e r a r e 	
P u e l l a m	i n	L a ti n	El e g i a c	Po e t r y .	V :	M a r i a	C r i s ti -
n a	Pi m e n t e l	i n	N u n o	S i m õ e s	R o d r i g u e s , 	u r . 
Violence in the Ancient and Medieval Worlds ,	
11 7 – 3 8 .	L e u v e n :	Pe e t e r s	P u b l i s h e r s .
Döpp, Siegmar .	1 9 8 8 .	V e r g i l i s c h e 	El e m e n t e	i n 	
P r u d e n tiu s ’ 	Contra Symmachum .	Hermes	116 , 	
š t .	3 :3 3 7 – 3 4 2.
Haliczer, Stephen.	20 02.	Between Exaltation and 
Infamy: Female Mystics in the Golden Age of 
Spain .	O x f o r d :	O x f o r d	U n i v e r s i t y	Pr e s s .
Hershkowitz, Paula.	201 7 .	Prudentius, Spain, and 
Late Antique Christianity: Poetry, Visual Cultu-
re, and the Cult of Martyrs .	C a m b r i d ge :	C a m-
b r i d ge	U n i v e r s i t y	Pr e s s .
Hozeski, Bruce W.	1 9 8 2.	P a r a l l e l	P a tt e r n s	i n	Pr u -
d e n ti u s '	P s y c h o m a c h i a	a n d	H i l d e g a r d	o f 	
B i n ge n 's	O r d o	V i r t u t u m .	14th Century English 
Mystics Newsletter 	8 ,	š t .	1 :8 – 20 .
Kyle, Donald G.	20 01	Spectacles of Death in Anci-
ent Rome .	L o n d o n :	R o u t l e d ge.

618 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
Malamud, Martha A.	1 9 8 9 .	Poetics of Transforma-
tion: Prudentius and Classical Mythology .	
I t h a c a :	C o r n e l l	U n i v e r s i t y	Pr e s s , 	Y ea r .
Palmer, Ann Marie .	1 9 8 9 .	Prudentius on the Mar-
tyrs.	O x f o r d :	O x f o r d	U n i v e r s i t y	Pr e s s .
Pelttari, Aaron .	201 9 .	T h e	r ea d e r	a n d	t h e	r e s u r-
r e c ti o n	i n	Pr u d e n ti u s .	The Journal of Roman 
Studies	10 9:20 5 – 2 39 .	h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 101 7 /
s 00 7 54 3 5 8 1 90008 9 3
Petruccione, John.	1 9 9 5.	T h e	M a r t y r	D ea t h	a s 	
S ac ri fi ce : 	 P r ude n ti us , 	Peristephanon	 4 . 9 ‒7 2 . 	
Vigiliae Christianae 	49 ,	š t .	3 :2 45 – 2 5 7 .	h tt p s: / /
d o i . o r g /10 . 2 3 0 7 /1 5 8 4 1 97
Pobežin, Gregor .	201 9 .	M a r t y r o l o g y , 	a	(p s e u d o - )
h i s t o r i c a l	s o u r c e :	t h e	c a s e 	o f	Pr u d e n ti u s '	H y m n 	
i n	H o n o u r	o f	t h e	M a r t y r	Q u i r i n u s .	V :	A d r i a n a 	
Gr z e l ak - K r z y m ian o w sk a 	 i n 	 Mar ia 	 Ju d y t a 	
W o ź n i a k ,	u r .	Rzym a Półwysep Iberyjski: różno-
rodność relacji od starożytności po współcze-
sność,	101 – 11 6 .	Ł ó d ź:	W y d aw n i c t wo	U n i we r-
s y t e t u	Ł ó dzk i e go.
Potter, David .	201 5.	M ea s u r i n g	t h e 	Po we r	o f	t h e 	
R o m a n	Em p i r e.	V :	S a n n e	R o a l d	D i j k s t r a	i n 	
D a n i ë l l e	S l o o tj e s	v a n	Po p p e l , 	u r .	East and West 
in the Roman Empire of the Fourth Century ,	
2 6 – 4 8 .	L e i d e n :	B r i l l . 	
Prudentius Clemens, Aurelius.	1 9 53 .	Prudentius .	
Z v .	2. 	C a m b r i d ge ,	M A :	H a r v a r d	U n i v e r s i t y 	
Pr e s s .
Pucci, Joseph.	1 9 91 .	P r u d e n ti u s , 	R ea d i n g s	o f	H o r a-
ce in the Cathemerinon .	Latomus 	5 0,	š t .	3 : 6 7 7 –
69 0.
Raby, Frederic James Edward .	1 9 53 .	A History of 
Christian Latin Poetry: From the Beginnings to 
the Close of the Middle Ages .	O x f o r d :	C l a r e n -
d o n	Pr e s s .
Reames, Sherry L.	1 9 8 5.	The Legenda aurea: A 
Reexamination of Its Paradoxical History .	
M a d i s o n :	U n i v e r s i t y	o f	W i s c o n s i n	Pr e s s .
Riess, Werner, in Garrett G. Fagan, ur.	201 6 .	The 
Topography of Violence in the Greco-Roman 
World.	A n n	A r b o r :	U n i v e r s i t y	o f	M i c h i g a n	Pr e s s
Roberts, Michael.	1 9 93 .	Poetry and the Cult of the 
Martyrs: the Liber Peristephanon of Prudentius .	
A n n	A r b o r :	U n i v e r s i t y	o f	M i c h i g a n	Pr e s s .
Ross, Jill.	1 9 9 5.	D y n a m i c	W r i ti n g	a n d	M a r t y r s ' 	
B o d i e s	i n	Pr u d e n ti u s '	Pe r i s t e p h a n o n .	Journal of 
Early Christian Studies 3, 	š t .	3 :32 5 – 355.	h tt p s: / /
d o i .o r g / 1 0 . 1 353 / ea r l . 0 . 0 07 2
Ruinart, Thierry .	1 7 1 3 .	Acta primorum martyrum 
sincera et selecta ex libris cum editis, tum 
manuscriptis collecta, eruta vel emendata, 
notisque & observationibus illustrata .	A m s t e r-
d a m :	O ff .	W e t s t e n i a n a .
Schlosser, Marianne.	20 01 .	A g n e s .	V :	M a n f r e d 	
H e i m ,	u r .	Theologen, Ketzer, Heilige .	M ü n c h e n : 	
B eck .
Špelič, Miran.	1 9 97 .	Zgodnjekrščanska latinska 
poezija .	L j u b l j a n a :	M i h e l a č .
Stabriła, Stanisław .	1 9 9 8/ 9 9 .	T h e	C o n c e p t	o f 	
M a r t y r d o m	i n	Pr u d e n ti u s '	Peristephanon .	
Analecta Cracoviensia 	3 0/ 3 1: 5 6 1 – 5 6 9.
Stroumsa, Guy G.	20 0 8 .	S a c r i fi c e 	a n d	M a r t y r d o m 	
i n	t h e	R o m a n	Em p i r e.	Archivio di Filosofia 	76 , 	
š t .	1 / 2 : 1 45 – 1 5 4 .
Tsartsidis, Thomas.	2020 .	Pr u d e n ti u s ’ 	A g n e s	a n d 	
t h e	El e g i a c	p u e l l a : 	G e n e r i c	I n t e r a c ti o n s	i n	L a t e 	
A n ti q u e 	C h r i s ti a n	Po e t r y .	Mnemosyne 
7 4 : 10 3 4 – 10 5 4 .	h tt p s: / / d o i .
o r g /10 .116 3/1 5 6 8 52 5x - b j a10 011
Uden, James.	20 0 9 .	T h e	El e g i a c	‚ P u e l l a ‘ 	a s	V i r g i n 	
Mar t y r . 	Transactions of the American Philologi-
cal Association	1 39 , 	š t .	1 :207 – 2 2.	h tt p s: / / d o i .
o r g / 1 0 . 13 5 3 / a pa .0 .0 0 23
von Albrecht, Michael .	1 9 97 .	Geschichte der Römi-
schen Literatur .	Z v .	2. M ü n c h e n :	DT V .
Witke, Charles.	1 9 6 8 .	Pr u d e n ti u s	a n d	t h e	T r a d i ti-
o n	o f	L a ti n	Po e t r y .	Transactions and Proceedin-
gs of the American Philological Association 
9 9 : 5 0 9 – 5 2 5 . 	 h tt p s : / / d o i. o r g / 1 0 . 2 3 0 7 /29 3 5 8 6 0
Witzke, Serena S.	201 6 .	V i o l e n c e	a g a i n s t	W o m e n 	
i n	A n c i e n t	R o m e :	I d e o l o g y	v e r s u s	Rea l i t y .	V : 	
W e r n e r	R i e s s	i n	G a r r e tt	G .	F a g a n , 	u r .	The Topo-
graphy of Violence in the Greco-Roman World ,	
2 4 8 – 2 7 4 .	A n n	A r b o r :	U n i v e r s i t y	o f	M i c h i g a n 	
Pr e s s .