6t. 139 torek dne .6. decembra 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ,—!/s-;.>.?.. \ \ 10 "._ Posamične številke"sfahefo 10 vhi. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0(/Au ima naslednje izredne J priloge: Ob novem letu ,.Kažipot po Goriškem in- Gradiščanskem" in dvakrat v letu Jozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. TafiaJ JUL »Vse za narod, svobodo in napredek I« Dr. K. Lavrič. Uredništvo ¦ i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadštr. na desno. Upraviiistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-kral 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon it. 83. — »Gor» Tiskarna" A. GabrgSek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Klerikalni grehi iz deželnega zbora. Skoda ulnogradnikorn V soboto smo povedali, da je stavil klerikalni državni poslanec Fon — prisiljen, ker se klerikalci bojijo novih dežel-nozborskili volitev •— interpelacijo radi nameravanega zvišanja državnega prispevka k brezobrestnim ""posojilom za vinogradnike, katerim je trtna uš uničila vinograde. Torej vlada je tako prijazna, da hoče znižati državni prispevek v pomoč potrebnim vinogradnikom! To ima svojo posebno ozadje. Vlada je v stiskah. Državni proračun za leto 1911. izkazuje sicer majhen prebitek, ali je le fiktiven; lani je kazal proračun velik primanjkljaj. Pozna se, da smo izdali milijone za aneksijo ter da rastejo troški zlasti za oboroževanje. Zato pa ščipije vlada, kjer le more. In ščiplje celo pri podpori za vinogradnike.. Ščiplje pa v prvi vrsti tam, kjer sluti, da nekako sme kaj odščipniti, videč, da "prave uneme za ono, čemur hoče kaj odvzeti, ni že tam, kjer bi morala biti v prvi vrsti. V prvi vrsti pa bi se -moral zavzemati za nase trpeče vinogradnike naš deželni zbor. Ali odkar vladata v njem dr. Pajer in dr. Gregorčič, tesno združena, radi ba-gatelizirajo nujne potrebe, denar pa je na razpolago za kake druge manj nujne ali pa nepotrebne reči. Vinogradnike bagatelizirajo v deželnem zboru odkar obstoji slovita zveza; no, ker pomoči so potrebni v glavnem slovenski vinogradniki! Da bi se pa kaj izdatnega storilo za slovenske vinogradnike, ko slučajno ni povoda dati furlanskim vsaj jednakega zneska, to pa ne gre. To bi bil kardinalen pregrešek proti paragrafom Pajer - Gregorčičeve zveze. Markerjevi zapiski. Povest. — Spisail L, X. TOLSTOJ. (Dalje.) »Poglej,« pravi »kakšno nožico da ima ona tam. Ne, kaj nožiea? Ali njene kite, kako so krasne,« Na igro seveda ne gledata, le med seboj se vedno pogovarjata. Le Fedotka pazi na igro in igra, ne oziraje se nani-koga, ta dva pa igrata napačno, ali pa iia popolnoma zase. In od vsakega dobi po šest rubljev. S knezom ima Bog zna kake račune, nikdar ne plačata drug drugemu denarja, a Nehljudov je vzel dva zelena bankovca in mu jih je dal. »Ne«, pravi, »od tebe nočem denarja vzeti. Nastavi, ,igrala gledč Štajerske, da jej daje vlada velike, celo izredne podpore. Takratni poslanec dr. T r c o je povdarjal prav umestno, d a ko bo vlada videl a, da je dala dežela večji znesek, stori t u d i o n a i sto. Nazadnje se je bil oglasil še ranjki ri o I z e r, ki je predlagal po višek od 20.000 na 25.000. Njegov predlog je bil tudi sprejet. — KI e r i k a 1 e i so ve s č a s m o Ič a I i. Toliko se hrupijo, kako koristno za kmeta da je njihovo delovanje, ali ob ta-kih-le prilikah pokažejo, kako v resnici ni prav nič koristno njihovo delovanje za kmeta! Letos so zborovali zavezniki sami med seboj ter delali, kar so hoteli. In kaj slišimo sedaj? Da hoče vlada, katera že tako po mačehovsko skrbi za naše vinogradnike, celo znižati prispevek za obrestna posojila. Seveda! Vlada vidi, da v deželnem zboru goriškem se hagatelizira vprašanje o pomoči vinogradnikom, vidi, da dovoljuje deželni zbor kar najmanjše zneske za vinogradnike, prav kakor da bi se bal, da bi potem država ne dala preveč, zato pa si misli vlada, da sme znižati prispevek našim vinogradnikom. Skopost deželnega zbora nasproti vinogradnikom škoduje v glavnem na to stran, da vlada postopa nasproti našemu vinogradniku drugače kakor po drugih krajih. Če bi bilo v deželnem zboru pravo zanimanje za pov-zdigo vinogradništva ter bi se potem tudi pri vladi od strani deželnega odbora interveniralo za potrebne prispevke, pa bi Zopet je priigral. »Iz malenkosti se je začelo,« pravi; »nočem od tebe mnogo dobiti. Ali pojde za vse?« «Pojde.« Naj bo, kakor hoče, petdeset rubljev je bilo škoda; a Nehljudov že sam prosi: »•daj za vse«. Igra se je nadaljevala, čim dalje, tem više, dvestoosemdeset rubljev je že priigral od njega. Fedotka pozna zvijačo: navadno partijo zaigra, a ogel dobi. In knez sedi in vidi, da je postala stvar resna. »Assez«, pravi, assez!« Ta, da bi nehal! ... vedno povišata stavek. Konečno je prišlo tako daleč, da je moral plačati Nehljudov pet sto in še ne« kaj irubljev. Fedotka je položil kij, rekoč: »Ali še ni dosti? .laz sem že utrujen.« Ali pripravljen je igrati do zore, da bi le denar dobil: politika seveda. Temu pa se še bolj ljubi: »nastavi, nastavi.« »Ne«, pravi, »Bog mi je priča, da sem utrujen. Pojdimo gor, tam se lahko revan-žiraš.« Na vrhu namreč je pri nas gospoda igrala karte. Od tega dneva naprej ga je Fedotka tako ujel v mrežo, .da je začel Vsak dan k ne Culi tega, da se namerava zadati nov občuten udarec našemu vinogradništvu. Kaj pomaga sedaj Fonova interpelacija? Nič! Vlada se lahko sklicuje na deželni zbor in odstriže velik kos podpore, katero ima dobiti vinogradnik. Delovanje deželnega zbora pod slovito zvezo je škodljivo na vse strani, zlasti pa za našega kmetovalca. Grehi klerikalcev so veliki in rodijo le zlo in zopet zlo. Nedolžna Fonova interpelacija jih ne more izbrisati. Vinogradniki pa naj sodijo prav: kje s o p r a v i k r i v c i, da se z našimi vinogradniki pošto a še slabše kot po mačehovsko. Papež Pij X. in Avstrija. Razkritja rimskega policijskega komisarja. Pod tem naslovom prinaša dunajska »Zeit« od soberte sledeči članek: Rim, 2. dec. (priv. brz.) . »Tribuna« prinaša izvleček iz senzaci-jonalne knjige, katero v kratkem priobči dosedanji milanski policijski ravnatelj Bondi o svojem prejšnjem delovanju kot rimski policijski komisar. Knjiga vsebuje zelo zanimiva razkritja, ki so tem bolj avtentična, ker je imel Bondi v Rimu špecijalno naiogo, nadzorovati vatikanske palače in ker je prišel radi te svoje službe vsak dati v dotiko z vatikanskimi krogi. O potovanju nemškega cesarja Viljema 11. pravi komisar, da so smatrali ne-katerniki v Vatikanu dejstvo, da je pripeljal cesar s seboj svojo lastno ekvipažo, kot nekako počaščenje, drugi so pa videli v tem fino ironijo nemškega cesarja. Bondi omenja tudi znane dogod!jaje, ko je izrekel kardinal Puszina veto od strani Avstrije proti izvolitvi Rampolle papežem in zauikuje trditev, da bi bila Italija pri tem vetu udeležena. Iz gotovega vira lahko zatrjuje, da se ni mnogo brigala italijanska vlada za osebo novega papeža. nam zahajati. Igra dve partiji, potem pa gor, brž gor. . Kaj da se je tam pri njih godilo, sam Bog vedi, le toliko je gotovo, da je postal popolnoma drugačen človek in je bil s Fedotka vedno skupaj. Prej je hodil moderno, čedno oblečen, z nakodranimi lasmi, sedaj je le še zjutraj v redu; kakor hitro je bil na vrhu, pride nazaj — in ni več sebi podoben! ' ? Nekoč pride tak od tam s knezom, bled, ustne mu trepečejo in nekaj se prepira ž njim. »Ne trpim, da bi on govoril o meni (kako je že rekel?) — da sern »nedelika-ieti« in da ne bo z menoj igral. Plačai sem mu deset tisoč, torej bi moral biti on vpričo drugih previdnejši!« »E, pusti«, reče knez, »ali je vredno jeziti se na Fedotko.« »Ne«, pravi, »jaz tega tako ne pustim.« »Nehaj«, odvrne knez, »kako je možno, se tako daleč ponižati, da bi imel s Fedotko afero?« »Ali navzoči so bili tujci.« »Kaj, tujci? Torej, če hočeš, ga takoj prisilim, da te prosi odpuščanja? »Ne,i' odvrne ta. In zagodrnjala sta nekaj po francoske, nisem jih'razumel, hr kaj se je zgo-lilo? — še tisti večer so s. Fedotko sku- Globok utis napravlja Bondi-jevo pripovedovanje o neznanski duševni razr-burjenosti, v katero je spravila papeža Pija X. vest o opustošenju Messine o priliki potresa. Papež je vskiiknil: »Jaz moram v to nesrečno mesto, in, če treba, ineognito (nepoznan). V kolikor morem, hočem pomagati in tolažiti!« Pri teh besedah je bil cel Vatikan raziburjcn. Drž. tajnik, monsignorji in dvorjaniki, sploh cela papeževa okolica je morala uporabiti vsa sredstva od prisrčnega prigovarjanja do prepričevalnih prošenj, da je odvrnila papeža od njegovega namena. (Ako bi šel namreč papež iz v ikana, potem ne bi mogli več njegovi podložniki govoriti o »vatikanskem jetniku,« in na ta način bi bil okrajšan papež in njegova blagajna za velike svote, katere nabira zanj preprosto ljudstvo, ker misli res, da je papež jetnik.) Zanimiva je nadalje vest, kako si je 'znal vzgojiti komisar Bondi med vojaki Švicarske garde uslužne prijatelje in informatorje. Večkrat se je zgodilo, da je policija prišla v dotiko s papeškimi Švicarji, ki so bili v civilti, ko so se napili zunaj Vatikana in se napiti vračali v Vatikan. Mesto, da bi zaprl komisar Švicarje; jim je pregledal vse kazni, kar je na Tcl-love un.uke tako učinkovalo, da so prostovoljno povedali komisarju vse, kar se je godilo v Vatikanu in da so postali na ta način zelo sposobni informatorji italijanske policije. Drugo mesto teh razkritij kaže papeža Pija X. kot p r i j a t e 1 ja i r r e d en -t e. Kakor poroča Bondi, je naprosil avstrijski cesar svoj čas papeža, naj vpliva na škofe in župnike neodrešenih dežel vstevši Dalmacijo in Istro, da bodo delovali v blaženje irredente in da ne bodo agitirali s prižnice. Isto tako je naprosil cesar papeža, naj ukaže benečanski duhovščini, da konča svojo agitacijo v Tri-dentu in Trstu. Napež je na to odgovoril z: »Ne!« Vkljub tej odklonitvi je cesar ponovil prošnjo in slednjič odpoklical Svojega poslanika pri Vatikanu, grofa paj večerjali in zopet je nastala tesna prijateljska zveza. Prav. Drugič pride sam. »Kaj,« vpraša, »ali igram dobro?« V našem poklicu je kajpada treba, se po vsakem ravnati, pa rečeš: »Dobro.« A kakšen »dobro!« Udari slepo, o prera-čunjenju ni govora. In od tistega časa dalje, ko se je spustil s Fedotko V igro, je začel igrati vedno za denar. Prej ni hotel za nič — ne za jed, ne za šampanjec. Zgodilo se je, da je irekei knez: »Igrajva za butiijko šampanjca.« »Ne,« odgovori, »ukažeiti ga rajše tako prinesti. Hej! prinesi butiljko.« A sedaj je začel igrati vedno na dobiček. Včasih je prišel in je ostal cel božji dan pri nas. Ali igra s kom biljard, -'i pa gre gor. Mislim si: zakaj bi vzeli d-raigi vse, a jaz ničesar? »Gospod«, pravimi »? menoj že dolgo niste igrali?« ' Začelat,sva igrati. Ko sem dobil od njega že deset rubljev, rečem: »Izvolite gospod, na quitte?« Molči. Ni me imenoval »neunineža« kakor prej. In začela sva. igra ti na quitte in na quitte; dobil sem od njega osemde-' set rubljev. In posledica je bila, da je začel vsak dan z menoj igirati. Čafeil je vedno, da ni nikogar bilo, sicer se 'je seveda sramoval z markerjem igrati vpričo dru-' 34 67 24 B4B Papež je ostal trden. Policijskil direktor pripoveduje še drug drastičen slučaj, s Merim označuje italijanSteo mišljenje papeža. Nekoč mu je bilo povedano, Bovidi-ju : namreč, da je skušala Avstrija vplivati na papeža v tem smislu, da bodi v slučaj« vojne med Avstrijo in Italijo papež ne samo neutralen, marveč naj pripravi ibenečansko duhovščino do prorj.italijattskega stališča. »Jaz sem«, nadaljuje Bondi, »poizvedoval na pristojnem mestu, če je stvar resnična, dobil sem pa nejasen odgovor.« Nekaj dni popreje sem peljal neko tržaško družino k papežu: »O d k o d ste?« — »Iz Trsta, Svetost!« — »Rešenega ali nerešenega? (Rederrta o rnredenta?)« — »Nerešene g a.« — »škoda,« je odgovoril na to papež in je postal naenkrat tih in otožen. Tako dunajska »Zeit«, oziroma rimska »Tribu»a«. K temu nimamo mnogo pristaviti. Čudno, da se kaže papež tako slabega prijatelja Avstrije, s čije pomočjo je pravzaprav postal, kar je. Ali vkljub temu prirejajo kranjski klerikalci shode in zborovanja za papeža, katerega bi veselilo, če bi odpadle od Avstrije »nerešene dežele«, kakor se vidi iz razkritij Bondi-jevih. Razkritja bivšega rimskega komisar--ja so zares zanimiva in vzbudijo gotovo mnogo senzacije v diplomatičnih krogih. DOPISI. Iz goriške okolice. Dolenja Vrtojba. — Društveno delovanje je pri nas nekaj časa sem popolnoma zaspalo. Mnogi rodoljubi iz Vrtojbe, kako, tudi od drugod nas povprašujejo, kaj je vzrok našemu narodnemu spanju in sploh mrtvilu, ki je zavladalo v naši občini. — Vzroka bi bilo iskati in tudi najti marsikje. V prvi vrsti je kriv nedelavnosti in spanju »Čitalnice«, one »Čitalnice«, ki je že mnogo naredila potom svoje knjižnice in časopisja, kakor tudi svojih veselic in zabavnih koncertov, odbor ksam. Dalje vlada med člani, ki se še nahajajo v društvu in je hočejo vzdrževati, sebičnost, katere bi se morali na vsak način pri narodno izobraževalnem delu popolnoma otresti. Le kdor nesebično dela na društvenem polju, le ta v resnici dela za izobrazbo ljudstva potom društev. So pa tudi ljudje v društvu druge politične barve. »Čitalnica« pa je i z o b r a-ževalno društvo in ne pozna ne politike, ne strankarstva. — Najdejo se pa tudi taki ljudje— ki se sicer kaj rudi hvalijo, da so veliki delavci na narodnem polju —, ki pa naši »Čitalnici« direktno in indirektno nasprotujejo, so ji veliki nasprotniki in bi jo radi videli vničeno. Zato tudi ovirajo vsako javno , izobraževalno delo ali sredstvo k istemu. — Le poglejmo socialno demokracijo s svojim — >t*4 gih. Nekoč se je razvnel, izgubil je že šestdeset rabljev. »Ali hočeš za vse ?« »Velja,« rečem. Jaz sem dobil. »Stokidvajset na stoindvajset?« »Velja«, rečem. »Dvestoštirideset na dvestoinštiri-deset?« , »Ali ne..bode preveč?« pravim. Molči. Začela sva igrati; zopet je moja partija. Jaz pravim: »Nočem vas žaliti, gospod. Izvolite mi dati sto rubljev, a drugo naj bode.« Kako se je zadri nad menoj! Sicer pa je bil tih človek. »Igraj ali ne igraj!« Vidim torej, da se ne da nič opraviti. »Izvolite li za tristoosemdeset?« pravim. Hotel sem, ??veda izgubiti. Dal sem štirideset naprej. Imel je an dvainpetdeset, jaz šestintrideset. Hotel je rumeno rezati, a je izgubil osemnajst pik, a moja je stala na meji. Sunil sem tako, da *bi kroglja ven skočila. A to se ni zgodilo, (napravila je double. Zopet je bila partija moja. »Poslušaj«, pravi, »Peter (ni me na-zival Petruško), vsega ti ne morem takoj dati; a črez dva meseca lahko plačam' tri tisoč.«. jx, iakliučpp stenski vasi. — laškim petjem! Ali ni to škandal! Da, pa še kak!! In nikogar ni, ki bi jih znat poučiti,;da to njih počenjanje ni lepo in da re tO velik naroden *greh, katerega grešijo taki mladeniči.*) ^~ fea vrtojbenska intelfgeaea pa vse to gleda in — molčr, ~ Kje so nekdanji narodmi prvoboritelji : vrtojfocnsfci? Vsak gre svojo pot, do narodno izobraževalnega dela jim ni mar. — Ali se res še ne spremene razmere, ki so zavladale tekom nekaj časa v Vrtojbi? Delati je treba in delati, da spopolnimo pri »Čitalnici« in v Vrtojibi sploh, kar Je zaostalega! Zato na delo, narodni delavci vrtojben-ski! Na delo pri »Čitalnici«! Na dek> za izobrazbo našega dobrega kmečkega in delavskega ljudstva!! j Osek, 3. XII. 10. — Podivjani čuki kamenjajo mirne ljudi. Kadar so se Oseški Čuki vračati domu z nekega čukuladarskega shoda, je bila že trda noč. Prirujoveli so v vas in brez uz-roka napadli naše Sokole. Začeli so metati kot pest debelo kamenje proti njim in pri tem je priletel V a kg težak kamen v hrbet vrlemu našemu somišljeniku Mirkotu C i g o j u. Do k r vi sta bila ranjena na roki in na glavi s kamenjem brata Leopold in Ivan TopHkar. Našemu t roben- , taču, ki se je hotel mirnim potom vrniti ' domu, so iztrgali trobento iz rok, ukradli so mu ustnik in trak in z naporom se mu je posrečilo rešiti rog iz rok Čukov. Na to so Čuki žvižgajoč in rujoveč skozi vas prodajali svojo klerikalno oliko, da se je studilo vsem in so celo treznejši nasprotniki naši majali z glavami in se uprašali: »Kam,pr id;emo, kam pridemo, če poj de tako h a prej?« Seveda nekdo ni mogel držati;jezika za zobmi. Namesto da bi svoje podrep-nike posvaril naj mir dajo jih je hujskal: »Le dajte - jih, le dajte ji h,, doli s Sokoli!« To je čukarska vzgoja! Proč od takih ljudi, ki delajo le prepir in izgrede v vasi, ki so sramota za celo občino! Takih prizorov še ni bilo v naši vasi. Zagotovo doleti pretepače in čukarske nasilnike zaslužena kazen, kajti celo zadevo ima orožništvo v rokah. Da se ni kaj hujšega primerilo, se je le zahvaliti hladnokrvnosti naših fantov. Sram naj ibo čuke, njih privržence naj bo sram! To je izobraževalno? D? še človek ni varen hoditi po cesti. Sramota! Iz ajdouskega okraja. Iz Črnič, — (S m r t n a ik o s a.) — Umrl je v Črničah v četrtek L t. m. po kratki in mučni bolezni dobro znani posestnik in trgovec z usnjem Franc K5o s o-vel. Trgoval je 41 let in do konca vstraj-no in pošteno. Dosegel je starost 69 let. Bil je blaga duša. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! *) Morda jih poduči dr. Turna? Opazka, stavca. Postal je ves rdeč in glas se mu je skoraj tresel. »Prav, gospod,« pravim. Postavil sem kij na svoj prostor. On pa je hodil sem in tja, gor in dol in pot je tekla po njem. »Peter«, pravi, »igrava za vse. « A sam, toliko, da se ne joče. Jaz pravim: - »Kaj, gospod, še igrati ...« »No, nastavi, prosim!« ' j '¦»a sani mi poda kij. Vzel sem ga, pa sem vrgel kroglje s tako silo na biljard, da so padle na tla, — treba je seveda pretiravati — in pravim: »Začni, gospod!« Tako se mu je mudilo* da je sam krogljo pobral. Mislim si: »sedemsto rubljev itak ne dobim; vse eno, če za* igram.« Začel sem nalašč slabo igrati. No, in potem? »čemu,« pravi, »igraš nalašč slabo?« In roke se mu tresejo; a kakor hitro prileti kroglja proti mreži, razprostre w-ste, skrivi usta in vleče z glavo in rokami proti mreži. Jaz mu rečem: »S tem ji ne pomagaš, gospod.« Prav. Ko je to partijo dobil, pravim: »Vi plačate stoosemdeset rubljev in bilardnino za poldrugisto partij; a jaz poj-dem južinat.« ,.- • Postavil sem kij in odšel, a Sedel sem k mizici nasproti vratom Iz komenskega okraja. Temnica, dne 4. dec. 1910. — Dopisnik v listu »Gorica« od torka 22. nov. 1.1. se neopravičeno zgraža nad več spoštovanja vrednimi osebami in nad menoj, radi občinskih volitev v Temnici. Volilni imeniki za občinske volitve v Temnici so bili pravilno razpoloženi vsakemu v pregled skozi 4 tedne po oglasu od dne 25. okt. t. 1. od c. kr. okr. glavarstva v Sežani, po vladnem volilnem komisarju g. Josipu Žnidarčiču. Laže, da se ljudstvo nad tem početjem opravičeno zgraža, pa je ravno nasprotno, ker je 99'/ volilcev s tem zadovoljnih. Laže, da je c. kr. glavarstvo podpisanemu obljubilo 3 K na dan, česar nisem niti zahteval. Zahteval pa sem le nekaj odškodnine glede na moje stroške. Je li to kaj krivičnega? Zato je tudi laž, da se ljudstvo zgraža nad mtr.oj, da sem sprejel na škodo občine volilne imenike, kar je pa ravno nasprotno: jaz sem sprejel po nalogu g. volilnega komisarja imenike občinskih volilcev za občino ne na škodo, ampak na korist, kajti v nasprotnem slučaju bi bili v rokah g. volilnega komisarja, kar bi stalo občino nekaj več. Dopisnik se zgraža tudi nad g. gla-v arjeni, dasi nima za to nobenega vzroka. Ali klerikalci vidijo le same sebe. Kdo je zakrivil, da župan omahuje na županskem stolu? Kratko: sami Vi vsled reklamacij.. Ne odgovarjam na zahrbtne napade, g. dopisnik, ker imam mirno vest. Ivan T r a in p u ž. Temnica. — Občinske volitve se bodo vršile dne 12. in 13. dec. t. 1. Vodil jih bo vladni volilni komisar g. Josip Žn:i-darčič. Volitev župana v Škrbini. — V soboto se je vršila volitev župana in podžupanov v Škrbini. Navzoč je bil pri volitvi g. okrajni glavar in namestništveni svetnik Rebek. Županom je izvoljen Martin Lože j št. 69; prvim podžupanom Vineenc F a k i n št. 27, drugim podžupanom Alojzij B u n c št. 19, tretjim podžupanom Josip Colja št. 24. V s i so pristaši naše n a r o d n o - n a p r e d n e str a n-ke.— Družba sv. Cirila in Metoda. Z Brji. — Dne 1. t. m. je nabral mlad gosp. Šempasec iz Ajdovščine v mali veseli družbi na vozu vipavske polževke 6.20 K za dr-ižbo sv. C. in M., kateri znesek je vročil podružnici sv. CM. na Brjah Hvala darovalcem in darovalki! Družba sv. Cirila in Metoda ima še dokaj božičnih razglednic v zalogi. Cena je nizka. Prosimo naročil. : Kaj naj delajo C. in M. podružnice po zimi? — Minil je ugodni čas za večje pri- in opazujem, kaj da napravi. Hodi sem in tja in misli, da nihče nanj ne gleda, — pa si puli lase! — in zopet hodi gor in dol, mrmra vedno nekaj zase, pa si zopet puli lase! Po-tem dogodku ga ni bilo videti osem dnij. Enkrat je prišel v obedno sobo jako mračen, a ni šel v biljardno sobo. Zagledal ga je knez: »Pojdiva igrat,« pravi. »Ne,« odvrne, »ne bom več igral.« »Pusti vendar tisto, pojdiva,« »Ne,« reče, »ne ~rem. Ti nimaš koristi, če jaz grem, a meni bo to v škodo.« Tako ni prišel kakih deset dnij, potem se je pripeljal na neki praznik v fraku — očividno je bil kje na obisku, — ter je ostal pri nas cel dan in je vedno igral. Prišel je tudi drugi, tretji dan — šlo je zopet po starem. Hotel sem še z njim igrati. »Tako ne», 'pravi, »s stetooj ne bom igral; toda stosemdeset rubljev, ki sem ti jih dolžen, dobiš, pridi k meni črez en mesec« Prav. Prišel sern k njemu črez en mesec. »Bogme«, pravi, »nimam, a pridi v Četrtek.« Prišel sem v četrtek; imel je jako lepo stati o vanje. I »Ali fedoma?« vprašam. reditve, toda vedno misleči odbori delavnih CM;•ptfdrožnic store tudi po zimi marsikaj družbi na korist. Prirejajo se lahko manjše domače veselice, kakor miklavže-vanje, tombola, predavanja itd. Posebno naj bi na ta način nadomestile zamude v jubilejnem letu tiste podružnice, ki niso mogle iz kateregakoli vzroka prirediti poleti večje veselice. Nadalje bi se naj podružnični odbori posebno v zimskem času zavzeli za razširjevanje družbenih stvari, kakor razglednic, korkov in blaga sploh, ki se prodaja družbi na korist. Istotako naj bi odbori skrbeli, da pridobe čimveč novih članov. V ta namen se lahko pritegne v odbor poseben agitacijski odsek. Na delo torej! Koliko je CM. podružnic? — V oceni družbenega koledarja v nekem časopisu se je vrinila pomota, iker je rečeno, da šteje družba 168 podružnic. Toliko podružnic je res bilo —- a še teh tretjina spečih — dO leta 1908. Od takrat pa je podružnična ustrojba napredovala z velikimi koralci, tako da smo šteli letos m. velikega1 srpana že 221 podružnic. V po-s'ednjih treh mesecih se je ustanovilo, oziroma zagotovilo zopet 10 novih podružnic, tako da jih štejemo danes 231. Seveda je tudi to število Še vedno skromno v primeri z Nemci, ki imajo že nad 2000 podružnic Schulvereina. Pri nas je še mnogo krajev, kjer bi se dobilo vsaj 20 letnikov za novo podružnico. Velikodušni dar družbi sv. Cirila in Metoda. — Gospod Fran Gregorič iz Pr-vačine, posestnik in asistent južne železnice se je zavaroval na korist družbe sv. Cir. in Metoda pri »Prvi češki zavarovalnici na življenje« za 1.000 K ob priliki svoje poroke z gospodično Štefanijo Zor-novo. Zavednemu novoporočenemu paru kličemo: bilo srečno in drugim pa, da bi ga posnemali z ednakimi zavarovanji pri »Prvi češki zavarovalnici na življenje«, katera je ena najboljših zavarovalnic in vživa obče zaupanje. Domače vesti Miklavžev večer '— za odrastie bo jutri, dne 7. t. m. ob 8V2 pri Jelenu. Pred nastopom so še druge točke na vsporedu. Po razdelitvi daril prosta zabava ob sviranju vojaške g 6 d b e. Vstopnina 50 vin. za osebo. Gospodje se naprošajo, da se vzdržijo kolikor mogoče kadenja z ozirom na dame. Darila se sprejemajo pri Jelenu od 4. ure naprej. Za prej prineseno ali drugim izročeno' se ne jamči. Darila moralo to i ti k o 1 e-k o v a n a z narodni m k o le k o m. Na veselo svidenje! (Dalje v prilogi). »Spi,« dobim za odgovor. Prav, čakam. Za slugo je imel jednega izmed svojih ljudij; sivolas, priprost starček, ki mu ni bila politika znana. In začela sva se po-govarati. .»Čemu,« pravi, »živimo tu z gospodom? Popolnoma smo zabredli v dolgove in ne uživamo niti časti niti dobička od tega Petrograda. Prišli smo \z vasi in smo mislili, da toodemo, kakor za časa pokoj- . nega gospoda —Bog mu daj nebesa! —h knezom, grofom, generalom v poset hodili; mislili smo, da si bomo vzeli kako lepotico grofovske rodbine z doto in da bomo živeli kakor na dvoru; a naposled je prišlo, da begamo samo po gostilnah — jako slabo! Kneginja Rtiščeva nam je rodna teta in knez Borotincev krstni boter. Samo na Božič je bil enkrat tu in se ne prikaže več. Že njegovi ljudje se mi smejijo: vaš gospod, tako se nam zdi, ni svojemu ateku podoben? Nekoč mu rečem: »Čemu ne obiščete, gospod, tetke? Dolgočasi se, ker vas že dolgo ni videla.« »Dolgočasno je tam,« pravi, »Dem-janič.« »Na, tu ga imaš. Le v gostilnah je našel jedino zabavo. Ko bi vsaj opravljal kako službo, a še tega ne. Peča se samo s kartami in podobnimi stvarmi; a kaj takega nikoli ne vede k dobremu ... Joj, mi propademo, za nič in za nič* propade- Priloga „Soče" št. 139. z dn* 6. decembra 1910. Volitve v zavarovalnico proti ne- I zKodain so razpisane na 29. t. m. Opravi- I čenči naj pazijo, da ne izročijo glasovnic I nepravim in nepoklicanim osebam. Po- I šiijati jih je, prav lno podpisane, predsed- I iiiku volilnega odbora, dr. Slaviku, odvet- I niku v Trstu. Glasovnice delodajalcev I podpiše dotični vohlec - delodajalec sam. I ..Glasovnice delavcev mora podpisati de- I '""*1odajale"b*'Sf*!e^kilelavceL: kaWr-nlirroT| zaupniik. Kandidatje se proglasijo pravo- I časno v sporazumi z »dotičnimi.opFavi- I čenci. '\ I Manif estacijski shod • za slovensko I vseučilišče se b*o VfšilTLjnbljani dne 18. I t. m., in sicer po dogovoru akad. fer. dru- I štva »Save« iii »Prosvete«. Sliod se pri- I redi v večjem slogu; shod bo velika ma-J niiestaeija za našo največjo kulturno zah- j tevo. I Laška pravna fakulteta in Slovenci. I — Danes je važen dan za usodo sloven- I skega vseučilišča in laške pravne fakul- I tete. K ministerskemu predsedniku so po- I vabljeni danes dr. Ploj, Povše in dr. Šu- I stei šič* v ta namen, da se vlada dogovori I ž njimi glede rešitve vladne predloge o I laški pravni fakulteti. | Ministerski predsednik želi hitro re- I šitev predloge o laški fakulteti. Torej je I bila današnja konferenca gotovo name- I njena kompromisu, po katerem bi bila ta- I ka hitra rešitev omogočena! Ali pa je I vlada pripravljena, ponuditi toliko, da 1110- J rejo slov. poslaaci privoliti ustanovitev j laške pravne fakultete? j Vseučiliški klub je določil sejo za I danes popoldne gledč na dopoldanji po- I govor z ministerskirn predsednikom. I Nekateri list poročajo, da v prora- I čunskem odseku se rešijo skupno z laško I pravno 'nkuketo tudi zahteve Slovencev I in Malorusov gledč visokošolskega vpra- I sanja: da bi se gledč Slovencev ustanovi- I le doeenture na Vseučilišču v Pragi ali v I Krakovu ter pripoznala reciprociteta za- j grebškega vseučilišča. — No, naša zah- I teva glede vseučilišča je ta, da se mora I ustanoviti na slovenskih tleh! I Koncert »Pevskega in glasbenega I društva« (podružnica »Glasbene Matice« | v Ljubljani), ki se je vršii v soboto zvečer I v Trgovskem Domu, je število dobro us- I pelih koncertov omenjenega društva po- I množil za jedno. To pot smo imeli na I vsporedu 6 točk s .češkimi, slovenskimi j in jedno srbsko skladbo. Nastopil je isajpr- 1 vo moški zbor. Dobro izvežban moški I zbor je zapel z uspehom Tatransko vijo- I lico, sledil je ženski zbor z moravskiini I pesmimi; tudi ta zbor, dasi manj številen, j je pokazal vso spretnost, katero, da vstraj- I no vežhanie, glasovi so se lepo skladali in j utis-zapetih pešmij je 'bil prav ugoden. I Pred sabo smo imeli moški in ženski zbor I in sodbo smo si lahko.napravili o vežba- I ¦nju in izvežbanju obeh zborov. Sodba je I povoljna. Vsakdo se je mogel prepričati, j da je inogo5e._doseči tudi pri manjšem šte- J vilu pevcev in pevk prave uspehe, seveda I mo! ... Za pokojno gospo, — Bog ji daj I nebesa! — nam j e ostalo jako bogato I imetje: Vse je sedaj zastavil, les je pro- I dal, imetje je razdejal, in sedaj ni takore- I koč ničesar. Ce ni gospoda, je naravno I oskrbnik več kot gospod. Kaj je njemu na I tem? Da si le namaši žep, potem naj vse I propade. Oni dan sta prišla dva kmeta in j sta prinesla pritožbe od cele občine.« I >Pravitef da je imetje popolnoma raz- I dejal.« ; . .1 »Fn'kaj je napravil? Prečital je i.ri- J tožbe in je dal vsakemu kmetu po :iesct I rubljev.« | »Kmalu pridem sam,« pravi. »Ko d<> I biin denar, poplačam dolgove, in potem I odpotujem." I »A kako naj plača, ko defamo vedno j dolgove. To zimo, ki smo jo prebili, smo j izdali vsega skupaj osemdesettisoč rub- I Ijev, a sedaj ga ni srebrnega rublja v hiši. I In vse zaradi njegove dobrotljivosti. Ta- I ko priprost gospod je, da si ne da dopove- I dati. In samo radi tega propada, za nič in I za nič propada.« I In starček se skoro sam 'zjoče. I Proti jednajsti uri se je prebudil in I me je poklical. I »Niso ini še poslali denarja,' pravi, »a I tega nisem jaz kriv. Zapri vrata.« I Zaprl sem jih, J »Vzemi uro a i briljantno iglo in jih I zastavi. Dobiš za nje več kot stoosemde- ' I pod spretnim vodstvom in znanjem: 1 I vstvariti iz glasov, ki so na razpolago, J I zbore, s katerimi se lahko nastopi. V os- I I predje je stopil v prvi pesmi Tatranska I vijolica zopet nam priljubljeni tenorist g. I V. C r n k o, katerega melodijozni, zvonki | I glas vedno radi slišimo. Pel je krasno »V j I srce, golobica«..,, poslušali bi bili nje-I gov šolo radi še v daljšem predavanju. — iTa' ženšlcim* zborom je nastopila gospa I Berta J a \v u r k o v a. Pela je pesem I »Pro hubinku«, arijo iz opere »Hubička« I in »Pastariea«. Gospa Jawurkova je na-I stopila letos prvič 4. maja pri takratnem I koncertu Pevskega in glasbenega dru I štva. Že takrat se je povdarjalo, da je tre-j ba društvu lč čestitati na izborni akvizi-I ciji. Gospa Ja\vurkova razpolaga s polnim 'I glasom, ki kaže pravo umetniško šolo. I Gospa je absolventinja kouservatorija v I Pragi. Njen nastop je pokazal vso resnost, I ki jo vodi pri petju, zato tudi ni izostal I uspeh. Občinstvo jo je živahno pozdravilo I že pri nastopu, ko je pa odpela, se vihar I aplavza ni hotel poleči, da je morala še I dalje očaravati nas s svojim ubranim pe- | I tjem. Zlasti se je odlikoval njen glas v I ariji iz opere »Hubička«; prestavila nas | I je v operno gledališče. I ' Sledil je zopet moški zbor, ki je za-I pel dve Devovi skladbi po Župančičevih I besedah, nato je nastopila zopet gospa Ja-I vvurkova z dvema točkama, istotakopre-I cizno in fino izvedenima kot prejšnje, j skončal pa je vspored z nastopom poiae-I ga zbora, ki je zapel srbsko narodno I »Dekle«. I V celoti upoštevano, je vspel koncert I zadovoljivo. Seveda smo zopet slišali: I Preveč češkega, premalo slovenskega! I Nekaterim so bile moravsk.e predolgo-I časne. No, prav na vse strani ni mogoče I ustreči nikdar. — Vsa čast in hvala za lep I večer pevovodji mojstru Michlu, gospej I .lawurkovi.ter ^bproma, ki sta se toli tru-| dila s pridnim vežbaujcm. Na klavirju je I spremljal nekatere točke g. Krzen z znano I spretnostjo, za kar mu gre priznanje. I Udeležba je bila topot povoljna. Seve-I da jih je manjkalo dosti, dosti! Vendar se I je obrnilo na bolje. Naj se obrne še bolj, da I pridemo do tega, da bo.dvorana docela I polna, kar tudi zaslužijo koncerti »Pev-I skega in glasbenega društva. I H koncu omenjamo še, da je vendarle 1 dobil stavo (glej podlistek od torka 29. I novembra!) »pisatelj« in ne »prija-I tel j«, ki je sodil jako pesimistično o I obisku koncerta. Na koncu onega podlist-I ka je izrečena želja: »na' vsak način bi I bilo dobro, ko bi ledenega medveda mo-I ral kupiti prijatelj.«. Ker je stavo I zgubil, naj ga kupi! I Delovanje goriškega deželnega zbora I je omenil v poslanski zbornici na Dunaju I furlanski poslanec dr. Bugatto, rekoč, da I deluje ta deželni zbor jako počasno. I Ob jednem je rekel, da je upati, da v b o-I d o č e bo deloval goriški deželni zbor re-I dno v korist prebivalstva. — Dokler bo- I set rubljev, in ko dobim denar, jih odku- I pim.« I »Seveda, gospod,« rečem, »če nimate I denarja, se ne da ničesar opraviti, izvolite I mi dati vsaj uro. Vam že lahko popustim.« I Sam vidim, da stane ura tristo I rubljev. I Prav. Zastavil sem uro. za sto rubljev I in sem mu prinesel listek. J. ; »Osemdeset rubljev,« pravim, »mi še I ostanete dolžni; a uro izvolite sami od- J ";-upitU I In še do današnjega dne mi je dolžan I osemdeset uubljev. I Tako je začel zopet vsak dan k nam I zahajati. Ne vem, kako so napravili ra- I čune med seboj, toliko vem, da se je vozil j vedno s knezom. Ali pa gre s Fedotko na I vrh igrat, in tudi ne vem, kakšne, čudne I račune so imeli vsi trije med seboj: ta da I temu, oni da drugemu; toda kdo da je I komu dolžan, tega ne razbereš. I in na tak način je bival pri nas dve I leti, skoraj vsak dan. Le svojo zunanjost I je. že izgubil: postal je živahen in včasih I je prišlo tako daleč, da si je od mene izpo- I sodil rubelj, da ga je dal izvoščeku; a s I knezom je igral partijo po sto rubljev. I Postal je dolgočasen, suh in rmen- I kast. Včasih pride in si ukaze prinesti ta- I koj kozarček absiuta, prigrizne »kanape« I in pije navrli port-vino; no in potem po- • stane dobre volje. sta v deželnem zboru gospodarila Gre- • gorčic in Pajer, nt misliti na dobro redno j delovanje goriškega deželnega zbora v korist prebivalstva. S sedanjim predsed- j stvom dežemega zbora proč! | Imenovanje. — Kancelijski oficijal I Anton Maks R en č e 1 v Trstu je imeno- j van višjim kaiieelijskim oficijalom. j Popis-živine-o priliki ljudskega štetja. — Okrožnica vsem občinskim zastopom I dežele. — Kakor se je že naglasilo v dr- I žavnem zakoniku št. 148, iz leta 1910 se I bo vršil v tem letu o priliki ljudskega šte- I .tja tudi natančen popis živine po stanju I z dne 31. decembra 1910. I i Popolno poznanje stanja živine je ne- I obhodno potreben predpogoj, da se bo I lahko racijonelno in primerno razpravlja- 1 lo vprašanje glede pospeševanja živino- I | reje, izkoriščanja živine in zalaganja ve- I čjih mest z mesom. I Naravno je torej, da javni činitelji in I deželni odbor smatrajo vseskozi natan- I čno štetje živine kot stvar največje važ- I nosti. I Kmečkemu ljudstvu se torej priporo- j ča, naj uvažuje da je v prvi vrsti v nje- I govem lastnem interesu, ako poda orga-1 nom, ki so jim naročena poizvedovanja, I natančne in obširne informacije o stanju I živine zlasti ker c. kr. poljedelsko minis-1 terstvo v svojem odloku z dne 8. oktobra I 1910 Št. 39532/1091 formalno in izrecno I izjavlja, da v. tem pogledu podane napo- I vedbe ne bodo mogle nikdar kot se od I nekaterih strani krivo domneva, služiti za 1 podlago kateremukoli si bodi zvišanju I davka. j Nalaga se.torej občinam,,da pojasne I na najprimernejši "način kmečkemu ljud- I stvu pričujočo okrožnico, ki jo je kar naj- I obširnejše objaviti. Deželni odbor. I Trg sv. Andreja včeraj je privabil v I Gorico, kakor vsako leto mnogo ljudij. I I .Prihajajo po opravkih, prihajajo pa tudi I gledat »komedije«. Letos je bil Hagen- I I beek privlačna sila. Jako dosti jih je pri- I I šlo le radi cirkusa. Posebno živo je bilo I 1 na Travniku ob stojnicah, kjer prodajajo I slabo robo za drag denar. Tam pri »ko- I I inedijah« so namazali marsikoga, da je I I šel gledat »morsko deklico«, ki je zunaj I I naslikana, notri pa vidiš navadnega mor- I I skega levjča. Gostilne so bile polne, torej I I dober dan za krčmarje! Vreme je bilo I I slabo. J I Cksekucije brez opominov. -— Iz pri- I I proste kmečke roke smo dobili dopis, v I I katerem poroča dopisnik, da so bile izvr- I j šene po. občinah i^rvačina, Vogrsko in I I Renče eksekucije brez vsakih prejšnjih I I opominov. Davčni eksekutorji so prišli in 1 I izvršili svoj posel. Ljudje so debelo gle- j I dali. Večina bi jih bila najbrže plačala I I davke na opomine in ne imeli bi nepotreb- I nili troškov, tako pa je rubežen vzročila j j marsikateremu čisto nepotrebne troške. j I Doslej je bila vendar vedno navada, da so I I zamudniki dobili opomine v ravnanje, da I I naj plačajo, če ne pride eksekutor rubit! I Nekoč je prišel pred obedom — bilo je v predpustu, — in je začel igrati z nekim huzarjem. »Ali hočete,« pravi, »igrati partijo za kako vrednost?« »Izvolite,« odvrne. »Za koliko?« »Za toutilko Claude Voujeaua? Ali hočete?«- ¦" »Velja.« Pn v. \izar je dobil in šla sta kosit. Sedla sta k mizi in Nehljudov pravi:, A »Simon! Butiijko Claude Voiijeau-aV a pazi, da bo dobro segreta.« ; Simon je odšel, prinesel kosilo, a bu-tiljke. ne. »No, kaj je pa z vinom?« vpraša ta. Simon je qdše>.urslov- Br- Zgled narodnim natakaricam in na-takariem. —, Nemški, časopisi,. poročajo, da je priprost* natakar razprodal v enem letu za 1000 K plačilnih listkov za'Sud-marko. Nevarno ranjen. — V neki gostilni v ulici Vetturini v,Qorici je prišlo v nedeljo zvečer okoli &K do prerekanja med 42 letnim Josipom Rijavcem in nekim Matevžem Collazio. Posegel je vmes Colla-zijev sin, ki je z nožem ranil Rijavea na desno stran, telesa; baje sta Rijavea tepla oče in sin Collazio. Rijavea so morali prepeljati takoj v bolnišnico, oba Collazia so peljali pa v zapor. Opozarjamo na dopis iz Oseka iz »goriške okolice«, ikako so divji Čuki. kamenjali mirne ljudi! Strašna je podivjanost, ki se širi med ljudstvo iz »Slov. krščanske soc. zveze«!! Prepoved finančnih opravil od strani klera. — Papež je te dneve hsdal že napovedan motu proprro, po kterem je duhovnikom prepovedano, sodelovati pri trgovskih in finančnih družbah, sploh se pečati s takimi posli, iki so tuji naši veri. Tatvina. — 56 letni Anton Komel*je , prišel na trg sv. Andreja včeraj v Gorico. S seboj je imel 650 K. Ko j« nekaj kupoval, je zapazil, da nima več denarnice s 650 UCIliUlULC 5 U.JU j K. Prijokai je na policijo ter povedal, kaj , Ju"fa m 1 se mu je pripetilo. O tatu ni ne duha ne sluha. .Blato. — Stara resnica je, da če imamo le malo dežja v Gorici, pa so naše ceste polne blata. Takega blata kakor je sedaj, zlasti včeraj, pa že ni bilo z lepa. Ljudje so »kar občudovali goriško blato. V Gosposko ulico so pripeljali kamenje celo iz južne laške Tirolske ter jo prekame-njalt; mislili smo, da blata ne bo ali vsaj toliko ne kot navadno, toda prav po starem je tudi Gosposka ulka kot druge polna blata. Seveda^ če pade dež na polno prahu, je blato tu. Da bi magistrat skrbel za to, da bi ne bilo toliko blata ter za primerne prehode čez ulice, kakor je po drugih mestih, na to pa še misliti ni. Kdor stopi iz hiše na ulico, se mora udati v božjo voljo, da pride umazan, kamor je namenjen in še bolj umazan domov. Vsa čast goriškemu magistratu! Ker bo v četrtek 8. t. m. praznik, izide prihodnja številka »Soče« 10. t. m. Nujnejše reči priobčimo v petek v »Primorcu«. Odprt! lekarni. — V četrtek na praznik bosta, odprti v Gorici lekarni Pontoni-Liberi. kmetijah, je skoraj nekaj nemogočega. Zato, so prišli na Moravskem naMejo:po-skusiti rešitev;tega vprašanja na »zadružni, podlagi. V Zdouneckem okraju je ta-mošnje gospodarsko društvo osnovalo zadrugo, ki ima nalogo ,akordno obdelovanje zemljišč svojih.članov. Zadruga.si bo oskrbela v to svrho slovaške delavce, katerim bo plačevala akordne mezde. Delavci bodo dobivali skupno hrano jn glavni del mezde se bo izplačal šele po dovršenem delu. Člani zadruge oddajo en J del svojih posestev zadrugi v,obdelovanje, ostali del pa si obdrže za-se in za svojo družino. Radovedni smo, kako se bo ta poskus posrečil. »Zadr.« Kako dolgo s« morajo ohraniti potrjeni računi? — Mnogokrat se zgodi,, da se zahteva plačilo'že plačane in potrjene J terjatve. Vzrok je v napačnem vpisu ali če se pozabi izbrisati. Ako v takem slučaju nimaš pobotnice pri roki, se ti lahko zgodi, da moraš zopet plačati. Vprašanje je, kako dolgo treba pobotnice oziroma potrjene račune shranjevati. Račune od trgovcev, ki morajo po postavi voditi trgovske knjige, je treba shranjevati 10 let, ker morajo tudi trgovci svoje knjige 10 ' let shranjevati. Sicer še po 10 letih terjatev trgovčeva ne ugasne vendar je težko verjetno, da bi kateri trgovec po preteku 10 let terjal. Za vse druge račune, tudi za ( pošt. oddajnice itd. je pa postavna doba zastaranja 30 let. Davčne terjatve države zastarajo v 6 letih. »Zadr.« I Peti svetovni mlekarski kongres se bo vršil v Štokholmu Od. 28. junija do 1. Politični pregled. Sveža narodnih društev. »l3ralno in pevsko društvo« na Slapu naznanja, da sklicuje, svoj redni letni občni zbor na dan 11. decembra tega leta. Na dnevnem redu je: 1. Volitev novega odbora. 2. Predložitev računa ;; leto 1910. 3. Prememba nekaterih tr.jk. društvenih pravil. 4) Morebiini predlogi ali nasveti. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti Kmečka posojilnica in hranilnica -za'| Kojščanskp županijo v Šmartnem sklicuje-dne 11./12. t. 1. izvanredni občni zbor ob 11 uri.predp. v prostorih g. Josipa Mari-niča, krčmarja v Šmartnem. Dnevni red: 1. Volitev načelnika, tajnika in blagajnika. 2. Sprememba pravil.'3. Slučajnosti. Na-čelstvo. . . Zanimiv zadružni poskus, — Kakor pri nas na Slovenskem, tako trpi kmetijstvo tudi drugod na vedno večjem pomanjkanju delavski' . toči. Ljudje se izseljujejo, in najboljši delavci gredo v tujino. Nekoliko časa se je dalo temu od-pomoči z nakupom strojev, a izseljevanje se je ponekod tako razvilo, da je pomanj-. kanje kmetijskega delavstva grozilo postati za kmetijstvo naravnost kritično. Zanimivo je bilo tozadevno opazovati razmere v deželah, kjer je jako mnogo veleposestev, na katerih je bilo upeljano akordno delo. Opazilo se je tam, da ljudstvo ne uhaja v takih množicah v tujino. Poslanska zbornica. — Finančni minister B Minski jovedal v soboto za davkoplačevalce lepo novico, da bo treba misliti ;na nove davke v prihodnjem letu; naši ljudski-poslanci bodo »sklepali o monopolu, na vžigalice, o zvišanju davka na žganje, in dedščine; nameravani vinski davek je izginil. — Glede monopola na vžigalice je izjavil minister, da je rešitev tega„ vprašanja, tehnično insocijahio zelo težavna, L. J9J2,stopi, namreč prepoved .fosforja..za rabo v tovarnah v veljavo in tedaj se bo treba odločiti zato, ali se pusti manjše tovarne za vžigalice poginiti ali pa jim omogočiti eksistenco z njihovimi delavci vred. Dohodki iz višjih dohodkov davka na, žganje, pa.fbi se naj porabili za sanacijo deželnih financ.... . ¦ , Poslanec Svlvester. je povedal med drugim, da hočejo imeti Nemci v Avstriji tako pozicijo, kakorsno so imeli nekdaj v dobi, avstrijskega: patriotizma- v predma-čni debi. Govoril, je tudi dalmatinski Tia-prednjak Smodlaka. Seja danes. , Hrvatski narodni svet v Bosni je sklenila, osnovati skupščina »Hrvatske Nar. Zajednice« v S arajevu. »Narodni svet za Bosno in Hercegovino« bo dajal direktivo poslancem ter bo imel odločilno besedo v vseh, narodnih vprašanjih; :. Volitve v portugalski državni zbor. — Po sklepu ministersk^ga. sveta se.bodo vršile volitve v državni zbor na Portugalskem v marcu prihodnjega leta. Finančni minister tožen. — Sedanja portugalska vlada toži bivšega finančnega ministra Espregueira. in finančnega direktorja Aranjo. Dase je olajšalo kraljici materi, Mariji Piji izposojilo, sta oba toženca sklenila z depozitno blagajno pogodbo, s katero je pa postal državni zaklad porok. Na Angleškem se vršijo volitve v parlament. Bije se .Hud boj med strankami; gre za to, da se zastavi pot uničevalcem ustave. Razne vesti. Tržaški mazinijanci pred graško poroto. — Včeraj se je začela vi Gradcu" razprava. proti onim 13 tržaškim mazzi-nijancem, ki so obdolženi veleizdaje, oziroma žaljenja veličanstva. Obtoženi eperis^a, ki stanuje v Go-' rici, bivajo vsi obdolženi v Trstu. • ' . Obtoženci soobdolženi. da so bili v zvezne -iredentiškimi krogi v Italiji nabirali prostovoljce^ ki naj bi v zvezi z ita-Ijanskimi prostovoljci, ki bodo vdrli v ta-kozvane italjanske dežele v Avstriji, jih odtrgali od Avstrije rn pridružile Italiji. Deperis je- poleg tega obdolžen tudi ža-ljenja veličanstva, zakri vifeno z neko razglednico, katero je oddal'v Gorici na pošto in naslovil na svojo: ljubico, 15Ietho Ano Brandolin v Trstu. Ana Brandolin je bila aretirana v hipu, ko je dvignila na pošti ona poste -• restante razglednico; Vršila se je preiskava na stanovanju Deperisa in pri tem se je našlo več* pisem, ki so dovedia do razkritja cele zarote. Osnovati bi se "bilo imelo razna športna društva, ki bi bila v resnici zveze prostovoljcev. Taki društvi sta bili »Giovine Irieste« in »Associazione Triestrna«, ki bi trnela služiti-kakor podlaga za nameravano prostovoljsko četo. ¦• - ¦ • Na predlog drž. pravdnika je sodni dvor sklenil obravnavati pri zaprtih vratih. Proti tržaškemu županu Valeriu je uvedena sodna-preiskava; ker je »posredoval« o priliki znanih protislovenskih izgredov v Trstu dnč 4. septembrr t. 1. Župan je bil tudi že zaslišan kot obdolženec. »Piccolu« to seveda ni prav nič [* všeč. ..,<-¦ # Hrvatska zmaga v Pulju. — F>ri volitvah v- bolniško blagajno c. kr. vojne mornarice so zmagali Hrvatje. Italijanski i" listi kričijo, kakor »da bi se bila zgodila Italijanom kaka krivica! Nesreča dveh zrakoplovcev. — Inženir Cammarota 'm ženijski vojak Ca-stellani sta se vzdignila v Centecelle blizu Rima v zrak s svojim letalnim strojem, ki se je pa v zraku pokvaril tako, da sta pačila oba s precejšnje višine na tla. Vojak je bil takoj mrtev, inženirja so pa prinesli umirajočega v bolnišnico. Tolstojev sin — oproščen. — Tolstojev sin Lev je bil obtožen, češ; da je zagrešil z izdajanjem očetovih razprav: »Bog ni v moči, temveč v resnici« in »Zo-petna ustvaritev pekla« bogokletstvo. Pri razpravi je bil oproščen. Upor kaznjencev. — V Harkovu na Ruslkem so se uprli trije kaznjenci v prisilni delavnici, ubili z železnimi drogi dva paznika, vzeli jima revolverje in ključe, ustrelili na dvorišču tretjega paznika, tri druge pa smrtno ranili, ter skušali uteči čez zid, kjer so bili pa ustreljeni. Dvajseti umor v Moravski Ostravi tekom letošnjega leta. — V vasi Mihalko-vie blizu Moravske Ostra ve sta umorila dva rudarja svojega tovariša Rega z železnim drogom. Oba zločinca sta že zaprta. To je v tem sodnem okraju že 20. umor tekom tega leta. Nemški cesar Viljem — zopet doktor. — Klausenburško vseučilišče je podelilo cesarju Viljemu naslov častnega doktorja. Sedaj je postal nemški cesar že v tretje doktor, zato pa tudi misli, da mora pri vsaki priliki; bodi že ugodna, ali neugodna, »predavati«. S cesarjem se je rešil. — Na Lipskem so imeli dijaki zborovanje, na katero so povabili mnogo političnih voditeljev. Nekdanji docent na trgovski šoli dr. Hendrici je napadal pri tej priliki svojega predgo-vornika, soc. demokrata Bernsteina, ko je pa videl, da so naletela njegova izvajanja na nezadovoljne poslušalce, si je pomagal z »živio« klicem na nemškega cesarja. In vsi so mu morali ploskati. Oblastveno koncesijonirana vedeže-valka iz kvart. ~ V Ogrski Subotict je razglašala neka dama po časopisih, da ima za svoje vedeževanje iz kvart posebno dovoljenje od ministerstva za notranje zadeve. Preiskava je dognala, da ima dama res v rokah že deset let dovoljenje od ministerstva, podpisano od ministra in s pečatom. — Kdo ji je napravil to dovolilo, je uganjka. Dama vedeževai-ka je svakinja svetovnoznane zastruplje-valke Julije Ebergenyi, koje proces je razburjal 1866. 1. celo Evropo. h Pefzijie na Francosko v sedlu. — I. H. BiH, angleški konzul v Schiras-u v Perziji, je prepotoval 3700 km dolgo pot ižr{Južne''Perzije v Francijo na kohjii. Potoval je'skbz'1 celo Perzijo, boril se celo z'Oboroženimi roparji, skozi Turčijo, A1-, bani jo, Cftiogoro, Bosni jo, Hercegovino, Hrvaško in potem je šel čez Alpe in Vo-•geze iia Tifofsko. Učenjak.in pevka. — V nedeljo se je poročila znamenita pevka Selrna Kurz z dunajskim učenjakom ginehologom, profesorjem dr. Josipom Halbanom. Drage gosli. — Neki dunajski mecen je kupil gosli, ki so znane pod imenom »Kreutzer-Stradivarius« za 60.000 mark. Zopet evropeski arlstokrat in ameri-kanska hiilijonarka. ~ Miss Vivien Goiiid, InlaUa, lepa; bogata Ne\v - Yorčanka se je zaročila z lordom Decies Horsley-Beres-ford. Zaročenka ima sestro Anthonv Dre-tel, koje poroka se je praznovala pred nedavnim časom z največjim pompom. Zaročenec je služil prej pri huzarjih. Njegovi trije brati so poročeni z igralkami. Roparski moritec aretiran. — V Šop-nicu na Gorenje Šleskem so aretirali roparskega morilca Dombrovskega, ki je pred nekaterimi meseci v Oderiurtu umoril in oropal blagajnika Trupko in direktorja tovarne za špirit v Moravski Ostravi. Od plazu pokopan. — Gozdni komisar iz inomosta, * Wolfram pl. Kummer, sin deželnega šolskega nadzornika na Dunaju, je šel na lov na divje kozle na Madlon, kjer ga je vlovil leteč plaz in ga pokopal globoko v prepadih. Rešilne eks-pedicije so bile sedaj brezuspešne. Solidna tvrdka. — Zadnjič smo že poročali, koliko ljudij je zbolelo v Hamburgu, ke je zaužilo povarjeno margarino (neko nadomestilo za maslo). Sedaj se je število slučajev podvojilo. 200 oseb je zastrupljenih. Štiri osebe so že umrle. Proti firmi Mohr & Comp., ki izdeluje v Altoni rriargarino, je uvedena preiskava. 85letnica »strica Evrope«. — Pod imenom »Strte Kvrope« je znan princ Hans Schlesvvig - Hclsteinski Sonderburg Glucksburg, ki je včeraj obhajal 85. rojstni dan. Njegov brat je bil kralj Kristjan IX. danemarški. On sam je pa stari stric angleškega kralja Jurija V. in ruskega carja Nikolaja II. in norveškega kralja Haakona, je stric danemarškega kralja Friderika VIII. in grškega kralja Jurija 1. •V daljšem sorodstvu je pa še z drugimi e\fropejskimi dvori, tako, da mu pristoji ime »stric Evrope,« vsaj kar se tiče vladajočih hiš. Odda se u najem, aH pa proda np nooo zgrajen^ h!Sa w Dol. UrtolbJ M. 184 100 metrov oddaljena od glavne ceste. Ista oblega: v pritličju "kuhinjo, 1 sobo in shmmbo ter dva hleva za prešiče. V prvem nadstropju 2 veliki sobi in podstrtšje. -Zriven hiše je lepo dvorišče z na novo ograjenim vrtom in nasadi. K hiši spada še?l njiva zemljišča, ki jd oddaljeno 10 f * miriut od hiše. Natanjčneje se izve v našem upravništvu. Ai|ton Pota^vCiipjci, N« iredl RaitelJ« 7. , TRS0VINA NA DROBNO IN 0EBEL0. Ka)oAiie]e kuptvalič« ilraberikegi li drtbiaga ' blaga tef 'fKfill,* prej« li alllj.' " ' " potrbbS.Oisib za pitarnice, fcaiiilctt in popotnike, NajboljSe Siva: ke za Šivalne,stroje. POTREBŠČINE ia krojaU in ševljana. ^retlnjfce, - Rožni t^i?oI - »rfir kuj I lice. tišna obuvala za vse letne zase. %mn za i$0y$m rt totalji. Ntjhnjje oskrbljena zatona za kramarje, kro farje, prodajalce po flejmib in trjrib ' ter rin deftelf. Boj proti draginji! Bori se že vs,e. zdaj za svoje življenje, ko.-ttotta. tlr^gtnja -aas.tlač^^neznosuri^ -^^...^ v okolici, v mestu se* ^tft-^rvenje,*,'i-"- " vse gleda draginji v oko neizprosno. Hud udarec zadel je deželo* in mesto zares, to čuti vže kmet in gospod '— in revež bo vržen iz hiše na cesto, ..¦¦j če kmalu pOtncč JHU-fle pjr&le od kod. Pomoč pa le pride, vsakomur tedaj, če hitro draginji naznani bojkot . . . vže zima je tu, prilike sedaj ne sme te zamudit' ne kmet, ne gospod! Boj proti draginji odločno veli, da kupite žensko in moško blago pritvrdki: JVANČIČ & KUBINČIČ" pač vs',. zalogo naj tam si ogleda vsakdo! Domača fa tvrdka v Gorici stoji, v Gosposki ulici — tam blizu treh kron, lev to trgovino naj vsakdo hiti, ne bo se kosal . . . postrežen bo „on"! Po znižanih cenah proda se blago, pa . . , pa samo do novega leta, te ugodne prilike zamudi naj nikdo . . . Čujte! le tam se Vam sreča obeta ! r' Valerij Silit t Dobrovo pekouski mojster priporoča ceuj. gg. obmejnim gostilničarjem sn»j Izvrsten kruli in razno drugo pecivo. Cene konkurenčne- Izdelek Čist in dober Postrežba strogo slovanska. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulic« s«. 7, I. nadstr.) - TaUfon it. 78. BaCun poštne hranilnice Štev. 837.315. Na^pjjfinem zboru dne 30. aprila 1910. se!-je-določilo: *™i*?n?n!?,?a V,°J?e 8Q °5restuiei° P? 4V,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojil« Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. **- Po*°.H,a se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6 V.*, na varščino oh zastave m na menjice po Q%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. as^ff*"81, d*c'190?r Zadružnikov 1891 z deleži v znesku iL ^^^ ^ 28 I ff I" «w«w mtmtmmfM ¦ #»^#-»»-»»^JjM»: t*t Poživlja tok krvi, delovanje živcev, utrjuje kožo proti prehlajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza. Izborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE ..DIANA Daš zdraunik vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinfeiranje usl in osvežujočega upl.jiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola, (»lavna snov IVanc. žganja f,l)iana", je dvakrat destilirano vinsko žg.mje. Pri nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žgabje ,,Diana" in to vsltd svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosli. CKiNE : 1 mala steklenica . K — '50 t srednja „ . . ,, 1*!20 t velika „ . . . „ 2-40 Prodajn se v vseli trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „L)iana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, .L, Hobenslan|ifeng %. „Dopust je bil letos pokvarjen, kaj ne, saj je lilo grozno". ,Ti motiš so, dragi prijatoij, jaz nosil sem vedno Ravnokar je izšel velik cenik ur, zlatnine in Za one, ki trpijo na želodcu! V?em onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjcm ali s preobloženem želo'1'«, z zaužit jem slabih, za prebav« težkih, premrzlih aH pnvročili jedi ali z ne zmernim življenje •> kakor: želodčni kata-% krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebav« ;li lasliženje, se'priporoča tem potom dobro domače sredstvo, čegar bla^di-jni vpliv se je preiskusil že več let. In to je jjHP* Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. ""^HJ To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerodnosti pri prenavljanju in pospe Sitje tvoritev zdrave krvi. H pravočasno porabo še udtišijo želodčne bolezni že v kitlu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: irluvoltolj. kolonijo, žganje, napiliiijenost. bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Z-prtjO in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. 7 "i' no vino odstrani neprebuvljivost in vse nepotrebne! stvari iz želodca i it čreves s tem, rta pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, n Ihdm >zlovoIjene. Ijenemii življenju Istega pošljem na željo osafcomnr - brezplačno. Rudolf Rus, urar v Kranju. Uslan. 1.1885. Ilajuečja trgouina na Gorenjskem. Edina slovenska kisla veda je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdraoilo za katarje v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri (»skrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim ! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino I Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.. dftlirict so po nuViU'i posledico slabe prebave, pomanjkljive krvotv jlUl/UDl stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo Zeliščno vino daje oslab novo moč. Zeliščno vino jovzdisjne tek. pospeši prebavo in hrano. o/.iv.Ija po-peši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mitoua priznavanja in zahvale spričnjejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev :< orica, Kormin, Gradišče, Rotnans, Ajel, Caropoiorgn. Ronke, Tržič, •Ajdovščina, Gor. idrij«, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Cervinjan, Og ej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vsi h drugih manjših in večjih krajih Goriško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. ===== Svari se pred ponarejanjem! ======= Zahtevajte izrecno &r- epr @llrkb*o$o ""•«¦ Zeliščno vino. Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. Carte «1* O«', Ca rte hlanehe, A«ti sniuiiaute, ISakarska vodica, Gennaro Ossoinack odlikovana klet šampanjca G rica, Dia Q. Carducci št. 6. Na zali levo se pošlje cenike Globin S N ca C-Vnajboljse^ o n Moje zeliSčino vino ni nobeno rajno sredstvo: njeirov štrkljaj 100.0, glicerina 100.0. črno vino ii40.0. aniž. razne rtistliimkc korenine itd. Te sestavini: 1 sestavine so sok jerebike se zmešjijo. vino iiuilaga :»0.0. vinski ; sok 32'\0. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij Knjigarna A, Gabršček - Gorica. Največjo zalogo puliišt« a na Goriškem z lastno mizarsko in ta^etarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (» lastni hiši). Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene honburenčne, ker prodaja blago lastnega izdelka. Oglejte si zaloga in prepričajte se! Redka prilika! Neka tovarna, ki je trpela vsled po-vodnji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepili barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerne za vsako gospodinjstvo. Dolžina 190 cm, širina 135 cm Razpošiljam po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje modnih barv in uzorcev za K 9, 4 odeje (konjske) za K 10. — Kdor bere io ponudbo, naj takoj naroči — in ne bo se kesal. OTON BEKERA, c. kr. f tnanč. nadstr. v. p. Hachod (CeSkol. ITstiutovIjeita tvrdka l8(Sfi. . Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zalojja usnja ter potrebščin za čevljarje. — Usnje za sedlarje in knjigoveze i. t. «1. i,a$ftia sirrojarna v dernieaii. 04 51