PRIMORSKI DHEVHIK T - GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naropa za tržaško ozemlje aoVK Stev. 131 (1819) fpl&R^.VtTgr! Prispevajte za Kulturni dom TRST, torek 5. junija 1951 Cena 15 lir ČE RAZŠIRJENI PLENUM CK KP jUGOSLAVI J E Krepitev socialistične demokracije H trn H_z__ m ■■ o načelih ljudske revolucile toočili Aleksandra Rankoviča urnam* v:;-jn ^i°nvJna ^ilasa.' Želja P° socializmu je med množicami v svetu močnejša kot kdaj koli, ( s socialistične ideologije v ZSSR pa ustvarja ideološko zmedo in resno krizo v mednarodnem delavskem in naprednem gibanju BEOGRAD dOPi5Rpni Z* “nel P°ročilo o nadaljnji tev zakonitosti in za odločno T ' • rtazsiijeni itremimn rvrfl\mcnHio ir> -»-iVnim- preprečevanje vsake JV ‘~umu 4 — Razširjeni •estaf j ? KPJ, ki se je j v nedeljo in ponedeljek, Ran vi? ..bratih Aleksandra »koV1ca_ in Milovana Dlilasa ' %?. ,slrni diskusiji sprejel ki se nanašata ive vn^oretično delo v KPJ m na travosnrii nadal^e krepitve tem L ,]a m zakonitosti. S ^elu ilr-P Po dvodnevnem ! Resni, ■•Ucil sv°ie zasedanje. V Kpt Ja ° teoretičnem delu ftovih“ Pondarja, da se razvoj ‘ Part u teoretičnih pogledov v mhn;= rsi na osnovi diskusije eraj^^E.na te) osnpvi iz. tetttJ i olani KPI svoje teo-I viCo 5 Spanje. Vsi imajo pra. Uiih’- se ° teoretičnih mne-^ Bip5sameznih članov partije, jo, I be "a funkcijo, ki jo ima-Wce Sedanju teoretičnih de. jo jnv sPf°h, svobodno izraža. Ustr>?tem diskutirajo, bodisi Hem°ttoiSi V partiJskem in obveS?r^ski^ organizacijah je sllerJ»° ■ samo proučevanje k°agreTrJ“ b'avodil Partijskih '»v V? forumov, ter govo. ^tačai rl ? • «’e imajo tak DiR J' uela posameznih vodil. tPzito Part'ie. ki imajo iz. ueuieii značaj, se pro. °rganiin ??vezno v partijskih, Htbiro ruo)allr1s'amo’ kadar p°-j\‘ro CK KPJ to izrecno do- tiiltat ?ma kadar gre za re-»W • .?,■ izvršenega boja tosrpjfcv diskusije, ki ima neti; n ani i-deološki in praktič-^Zvr,; 611 Za. nadaljnje delo in Ore{j«i .Partije. V partijskih te-ti irpT orsanih imajo vri čla. V 70j>1?ravico do diskusije. cjja "ključku poudarja resolu.. t^rtii??.,se morajo učni načrti talci•, .kih Š°1 prilagoditi tem vprg.vkom, vštevši temeljna ti{^, . Ja marksizma (dialekte^1 ,*n zgodovinski materiali-tjr 1J1. politična ekonomija) iz joj!!!130!} splošna vprašanja lavstjuvine mednarodnega de. Spj 8a gibanja in zgodovine Vj 'Solucija O nadaljnji krepit. Pgofa 1Y0S°d)a in zakonitosti tgroJf ’ da s° ljudska sodišča %erv?° PrisPevala v boju za "io i zakonitosti, za izgrad m okrepitev socialističnega v Jugoslaviji. Resolucija Vjn ■_ nato, da mora jugoslo-tapra Pravosodje še nadalje ts ta vati v svojem delu in li9n Praviti v sklad s splošnimi *ke t{. delovnih množic in ljud-»ociajPia^ti za nadaljnji razvoj botrov! ® demokracije. Ta ra' .“a )e toliko večja, ker mo. V,*, Ugoslavija danes ponovno "ost ■ P°rbo za svojo neodvis. tje i"1 Pa, ker pomeni izročale s(v(v?rn delavcev in vse več-\ rien! an5e delovnih množic ‘avn,|?Srednem opravljanju dr. f5ke Pnslov zgodovinske ko-to a® P^ti k izgradnji resnič-tosnuClaiističnih družbenih od. Si vič imel poročilo o nadaljnji krepitvi pravosodja in zakoni-testi, v katerem je prikazal položaj v jugoslovanskem sodstvu, poudaril njegove pozitivne rezultate, pa tudi njegove slabosti in pomanjkljivosti in nakazal potrebo nadaljnje krepitve vloge in pomena pravosodja in zakonitosti, ter izpo-polnitve načel, na katerih slonita. Poudaril je posebej, da ne gre za iskanje novih načel, po katerih nad hi se ravnala pravosodje in zakonitost, kajlti njuna načelna osnova je bila ustvarjena v ljudski revoluciji; pokazala je, da je pravilna in resnično demokratična, io da tu ni treba ničesar spreminjati. Pravosodje mora le stalno spremljati razvoj vsega' jugoslovanskega družbenega življenja v smeri nadaljnje izgradnje socialistične demokracije. Gre za tako organizacijo pravosodja, ki bo pravice državljanov še bolj Okrepila in popolnoma zajamčila; gre za ukinitev nekaterih omejitev, ki ne odgovarjajo več sojanji stopnji družbenega razvoja, za okrepi- _ samovolje in nezakonitega postopanja. Ramkovič je nato govoril o Vlogi sodišč v borbi proti sovražnikom socialistične domovine, proti ustvarjanju «pete kolone in navedel, da so od resolucije kominforma do danes jugoslovanske oblasti aretirale 8403 osebe zaradi sovražnega delovanja y korist kominforma. Vse te osebe so bile po administrativnem postopku obsojene na družbeno koristno delo. Doslej je*od tega števila bilo izpuščenih 3718 oseb; zaradi ponovnega sovražnega delova-nja po izpustitvi je bilo spel aretiranih 1,2 odstotka izpuščenih. Nato je član Politbiroja in minister Milovan Djilas govoril o nekaterih vprašanjih teoretičnega dela v partiji. V uvodu je Djilas poudaril, da delavsko in napredno gibanje sploh danes preživlja resno ideološko krizo, ki je nastala zaradi sprememb v mednarodnem razvoju kot celoti kakor tudi zaradi še vedno močnega delovanja raznih preživelih in revizionističnih pojmovanj, predvsem onih iz ZSSR. «Mogli bi reči, je dejal Djilas, da je ideološka zmeda sila velika, čeprav je želja po socializmu zaradi objektivnega razvoja močnejša in globlje ukoreninjena y množicah kol kdaj koli. Vzroke za to ideološko zmedo je treba iskati predvsem v popolni reviziji in v zapuščanju socialistične ideologije v ZSSR, katere vrhovi so že prešli v fazo ustvarjanja nove reakcionarne ideologije in v fazo reakcionarne, osvajalne jn izkoriščevalske prakse, potem pa v političnem oportunizmu in revizionizmu, katerega korenine so v vplivu reakcionarne buržuazije na delavski razred in njegova politična gibanja. Ta dva procesa, čeprav sita si nasprotna, vplivata drug na drugega v smislu nadaljnjega poglabljanja omenjena krize, pa tudi nadaljnje diferenciacije v delavskem in naprednem gibanju na novih temeljih, v novih pogojih». Djilas je dodal, da kažejo SOVJETSKI ODGOVOR UTA NOTO TREH ZAVRMIIIUIZAUODIVII PRCDLOGI fa hnnlemicn zunanjih ministrov Sovjetska vlada še vedno vztraja, naj se razpravlja tudi o atlantskem paktu in o ameriških oporiščih - Prihodnja seja namestnikov bo jutri tpiok Do, Na in resnične socialistične facije. i' :?tavfjTl3u teh ugotovitev trešnp’13 resolucija nalogo a 9?vetmštvu bo po. ?°slpi večja pozornost kot W"- ■■ . večja 'ačjj •,Okrepljeno, bo z novimi I^Va* l? zavarovana bosta nje Vaj kvaliteta in socialistični 'Je organizacijski >Pint,pPr0,litbiroia CK KPJ Aleksander Ranko- PARIZ, 4. — Na današnji seji namestnikov je Gromiko izročil trem zahodnim namestnikom odgovor sovjetske vlade na njihovo noto. Sporočil je, da so prepis te r.ote izročili tudi trem poslanikom v Moskvi. Besedilo note je sledeče: «So. vjetska vlada je mnenja, kakor je vedno bila mnenja, da je potrebno in koristno čimprej sklicati svet zunanjih ministrov štirih držav, da prouči najvažnejša vprašanja, da se odpravi evropska napetost in da se o-krepj mir. _ Sovjetska vlada je mnenja, da ne bi bilo umestno prekiniti delo konference namestnikov v Parizu in da bi bilo dobro omogočiti konferenci nadaljevanje dela, da se sporazume o dnevnem redu sveta zunanjih ministrov in o vpisu na dnevni red sporno točke o atlantskem paktu in ameriških oporiščih. Sovjetska vlada je mnenja, da bi odkrito razpravljanje o ameriških oporiščih in o atlantskem paktu, ki je glavni vzrok poslabšanja odnosov med Sovjetsko zvezo in tremi zahodni, mi državami, znatno izboljšalo ozračje napetosti v Evropi in bi olajšalo delo sveta zunanjih ministrov. Zaradi tega je sovjetska vlada pripravljena brez odlašanja poslati svojega predstavnika na zasedanje sveta zunanjih ministrov, takoj ko bo pariško zasedanje namestnikov zunanjih ministrov v kolikor mogoče kratkem času rešilo vprašanje vpisa na dnevni red .atlantskega pakta in ameriških oporišč. Po četrturni prekinitvi seje je Parodi vprašal, ali je potreben za nadaljevanje dela namestnikov predhoden sporazum o vključitvi atlantskega pakta v dnevni red, je Gromiko izjavil, da ne razume in je zopet prečital besedilo note. Angleški delegat Davies je nato poudaril, da ne misli prejudicirati mnenja svoje vlade, da pa ima osebni vtis, da pomeni sovjetski odgovor zavrnitev predloga treh za sklicanje konference zunanjih ministrov na podlagi dnevnega reda zahodnih delegatov. Samo pod pogojem, da se sprejme vključitev atlantskega pakta v dnevni red, pristane sovjetska vlada na konferenco štirih, je izjavil Davies, ki je pripomnil, da nima pomena, nadaljevati seje, da pa je mnenja, da dosedanji sporazum opravičuje sestanek štirih ministrov. Jessup je vprašal Gromika, ali pomeni besedilo note, da se Sovjetska zveza ne bo udeležila sestanka štirih, če se prej ne sporazumejo o vključitvi atlantskega pakta v dnevni red. Gromiko je odgovoril, da je sovejtsko stališče dovolj jasno označeno v noti. Parodi je ugotovil, da ni mogoče od Gromika dobiti jasnega odgovora in je pripomnil: ((Hočemo samo vedeti, ali smo prav razumeli. Morda Gromiko ne more komentirati note svoje vlade. Tedaj ne bomo vztrajali«. Seja je bila nato odložena na sredo. V krogih treh zahodnih delegacij so mnenja, da sovjetska nota pomeni negativen odgovor, v kolikor vztraja naj se v dnevni red vključi tudi a-tlantski pakt, čeprav so tri zahodne delegacije jasno povedale svoje stališče. Pripominja se tudi, da so vse točke, ki jih je zahtevala Sovjetska zveza, konec koncev vključili v dnevni red, ki so ga predlagale zahodne delegacije. Zato se sprašu- jejo, ali ne gre sedaj za sovjetski manever, . ki naj povzroči neuspeh konference. BORDEUX, 4. — Nemca Bott-gerja in Fiennemanna bodo pričeli soditi v Bordeauxu. Bila sta člana gestapovskega SD in kriva številnih zločinov. Duliesovi razgovori v Londonu LONDON, 4. — V angleško prestolnico je prispel ameriški strokovnjak za zadeve Daljnega izhoda, John Foster Dulles. Začel je razgovore z državnim ministrom Kennethom Youn-gerjem. Razgovori se bodo na. daljevali ves teden. Danes ga je sprejel tudi Morrison jutri ga bo sprejel Clement Attlee. Na sedanjih razgovorih sku. sajo ublažiti nasprotja med Londonom in Washingtonom glede japonske mirovne pogodbe. Anglija želi, da bi bil na j. P°Sajsnjih navzoč bil zaradi Formoze tudi Maocetungov zastopnik, ZDA pa podpirajo Cangkajška. Ker hočejo pohite ti z japonsko mirovno pogodbo’, bodo ta vprašanja odložili na čas, ko bo na Daljnem vzhodu vzpostavljen mir. V dobro obveščenih krogih mislijo, da se bosta stališči Dul lesa in Youngerja zbližali glede bodoče japonske trgovske mornarice in tudi oborožitve. Anglija se je pred časom bala nasprotovanja Nov« Zelandije in Avstralije, če bi Japonsko skega spora in zagotovil ZDA tema dvema dominionoma pa se je angleško stališče glede japonske oborožitve že znatno približalo ameriškemu. dejstva, da ono gibanje, ki ga že dalj časa lažno prikazujejo kot socialistično oziroma komunistično jn marksistično, in nh katerega čelu stoji VKR(b), dejansko že davno v svojem notranjem življenju, po svoji teorija in praksi, ni več mar-ksistično gibanje. VKP(b), po njenem vzgledu pa tudi ostale komunistične partije, ni več partija marksističnega tipa, je poudaril Djilas. ker sta bila v njej uničena dva bistvena elementa take partije: svoboda boja mnenj in na tem temelju dejanska notranja partijska demokracija, v nasprotju s tem, kar bi moralo veljati v marksistični partiji, ima v VKP(b) en sam forum in niti en sam forum temveč ena sama oseba, monopol v skoraj vseh ideoloških vprašanjih. S takim monopolom se v socialističnem gibanju še nikoli nihče ni okoriščal; v zgodovini se je pojavljal samo tam, kjer so verska gibanja prehajala v fazo reakcionarnega absolutističnega razvoja. Djilas je nato govoril o originalnosti današnjega mednarodnega razvoja, ki je v tem, da je ekonomika glavnih dežel, kot ZDA, Anglije fn drugih, že začela preraščati in v mnogo-čem_celo že prerasla iz kapitalističnih v državinokapitalisltične oblike, kar že samo po sebi kaže na objektivno možnost in neizbežnost socializma, obenem pa, da samo še stari reakcionarni odnosi zadržujejo in ovirajo spreminjanje te gospodarske nujnosti v družbeno stvarnost. Nato je Djilas opozoril na dve važni vprašanji: na vprašanje razvoja marksističnega nauka oziroma socialistične teorije in na vprašanje vskladitve načela gvobo^ boja mnenj in obveznega izvrševanja sklepov. Razvoj v Grčiji ATENE, 4 — Giški ministrski prfedsedhik, liberalec Veni-zelos je izjavili, da je izkoristil vsa sredstva, dd bi prepričal maršala Papagosa, naj ne odstopi kot vrhovni vojaški poveljnik. Pri temi ni uspet in meni, da bi ga ne mogel prepričati raai novem sestanku niti a-meriški poslanik v Atenah, Peurifoy. Venizeios je odbil obtožbe opozicije, češ da vlada ni bila kos tej zaidtevi. Dobro obveščeni krogi menijo, da je namen, ameriške diplomacije počakati sedaj na razvoj dogodkov y Grčiji po zadnjem razgovoru Peurifoya s kraljem Pavlom Venizelosom in Paipagcsom. Zdi se, da je kralj že delno sprejeij Papagosove zahteve in' s tem skoraj zaklju-cITspor med njima. Zanimivo je stališče grških strank ob tem sporu. Populisti zahtevajo sklicanje parlamenta,. Izkoristiti hočejo namreč obotavljajoče stališče nekaterih strank in to uveljaviti na volitvah. Parlament se Eo vrnil s počitnic šele 25. junija. Papandreu, ki je v vladini koaliciji, bi hotel spior z Venizelosom še povečati, zlasti kbr mu ne ugaija načrt novega volilnega zakona, Sel bi v Jugoslavija zapustila delo Donavske komisije Beograd, 4. — jugoslovanska delegacija -je zapudtila delo sedanjega zasedanja Donavske komisije. Voditelj delegacije je poudaril, da novi pravilnik pomeni revizijo donavskega sporazuma iz leta 1948 in krši pravice in zakonite interese obrežnih držav. V zvezi s potekom dela Donavske komisije poudarja ((Politika«, da je to delo popolnoma v nasprotju z interesi obrežnih držav. Donavska komisija je postala zaradi pritiska Moskve na države Vzhodne Evrope orodje za vsiljevanje sovjetske politike na Donavi. List poudarja nato, napore jugoslovanske delegacije, da izboljša nenormalni položaj v komisiji in da doseže spoštovanje suverenih pravic obrežnih držav. Danes se je v Zagrebu začel proces proti Šestim študentom in profesorjem teološke šole v Zagrebu. Člani organizacije so pozivali prebivalstvo, naj se ne udeleži volitev za ljudsko skupščino, naj ne pristopa v zadruge itd.. Obtoženci so vodili obširno propagando proti državi ob podpori voditeljev šole. v isti šoli je bilo tudi več sestankov. Predsednik gospodarskega in socialnega sveta OZN Heman Santa Cruz je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da gleda maršal Tito na mednarodni položaj z večjim optimizmom kakor pred enim letom. NA SICILIJI SO IZVOLILI novo pokrajinsko skupščino Prejcejšnja okrepitev demokristjanov, ki so prišli od 20 na 30 sedežev, malenkostna okrepitev kominformistov, upadanje liberalcev in republikancev • Pella proti »sebičnim nasvetom od zunaj" RIM, 4. — Notranje ministrstvo je izdalo poročilo o rezultatih včerajšnjih pokrajinskih volitev na Siciliji, kjer je glasovalo 2.198.866 volivcev od 2.680.400 vpisanih, ali 82 odst. Po teh rezultatih je slika naslednja: Demokristjani 666.128 ali 31.2 odst. (na zadnjih pokrajinskih volitvah 20. aprila 1947 — 399.182); Blocco del popolo (KPI in PSI) 644.752 ali 30.2 odst. (590.881); MSI 273.504 ali 12.8 odst. (leta 1947 MSI in in-dipenderjtisti 170.872); Monarhi, sti in liberalci 204.056 ali 9.6 odst. (leta 1947 monarhisti 184.844, liberalci in kvalunkvi-sti 317.139); Socialni demokrati (PSLI in združene liste) 92.647 ali 4.3 odst. (82.251); Unione democratica siciHana 53.853 ali 2.3 odst.; Umior.e siciliana indi-pendentista 48.709 ali 2.3 odst.; Concentrazione auitonomista siciliana 35.730 ali 1.7 odst.; limone democratica 27.851 ali 1.3 odst.; Sicilia italiana 18.433 ali 0.9 odst.; Republikanci 35.562 ali 1.7 odst.; Druge liste 32.153 ali 1.5 odst. Skupno veljavnih glasov 2.133.378. V skladu z rezultati menijo, da bodo sedeži v novi pokrajinski skupščini tako razdeljeni: demokristjani 30 (leta 1947 20), Blocco del popolo 30 (leta 1947 29), MSI 11 (leta 1947 9 skup- no z monarhisti in indipenden-tisti), monarhisti in liberalci 9 (leta 1947 liberalci skupno s kvalunkvisti 17), socialnidemo-krati 3 (leta 1947 4), Unione democratica siciliana 2, Cor,-centrazione autonomista siciliana 1, Unione siciliana liberale indipendentista 2, Concerjtra-zione autonomista siciliana 1, Unione democratica 1, Sicilia italiana 1. Poročilo, ki navaja te številke, ne omenja republikancev, vendar je soditi po šte. vilu glasov, ki so jih nabrali, da jim pritiče vsaj en sedež. Volilni rezultati kažejo precejšnjo okrepitev demokristjan skih glasov in manjšo okrepi, tev kominformistov, ki gre v glavnem na račun večje volilne udeležbe (leta 1947 je volilo približno 350.000 ljudi manj). Okrepili so se tudi socialni de. mokrati in sicilski indipenden. tisti, čeprav so imeli ti v dosedanji skupščini zaradi spre. memb v politični pripadnosti poslancev 8 sedežev. Na skrajni desnici je precej pridobil MSI, ki je verjetno pobral tu. di dokaj nekdanjih kvalunkvi. stičnih glasov, kolikor jih ni šlo v prilog demokristjanov. Jutri bodo komentarji tiska o volilnih rezultatih verjetno podobni onim po upravnih volitvah prejšnje nedelje: tako demokristjani kot kominformi. sti bodo razglašali svojo zmago PRED POGAJANJI V TEHERANU PREDSTAVNIKI PETROLEJSKE DRUZDE *** nvoncuijic, LC Ul udUUilblvU • .. v* . , ,, znova oborožili. Zaradi korej- °Pozlcll°. Po katerih vesteh pa celo namerava kralj v najkrajšem času razpustiti parlament in razpisati volitve. Dvovni svetniki so danes odstopili. Morrisonove izjave v spodnji zbornici - Podaljšanje obsednega stanja v Kuzistanu - Aretirali so voditelja organizacije "Bratje muslimani" TEHERAN, 4. — Uradno javljajo, da je ((Anglo-Irandan Oil Comipany» ugodino odgovorila na noto iranskega finančnega ministra, v kateri se dovoljuje rolk pet dni za predloge v okviru podržavljenja. Odgovor petrolejske družbe pravi med drugim, da bo družba skušala v skladu z Morrisonovimi izjavami od 29. maja prijateljsko rešiti vsa nerešena vprašanja z iransko vlado. Pismo irandkega finančnega ministra vsebuje dve točki, ki sta pritegnili pozornost družbe: 1. iranska vlada želi izkoristiti izkušnje in kompetenco «Anglo-Iranian«; 2. iranska vlada za-hteva od družbe, naj v petih dneh stavi morebitne predloge. Zato je družba sklenila poslati čimprej v Teheran uradno delegacijo, ki naj prijateljsko prouči nerešena vprašanja z iransko vlado. V zvezi s Trumanovo poslanico in z noto petrolejske družbe, ki javlja, da bo poslala svojo delegacijo, je bilo danes v Teheranu več važnih diplomatskih razgovorov. Sah -je sprejel Mossadegha, ameriški poslanik Grady pa se je razgovarjal najprej s šahom potem pa z Mc®-sadeghom. Angleški poslanik se je tudi razgovarjal z Mossa-deghom. Ta pa je izjavil: «Zelo nam je všeč. da bodo v kratkem prišli v Teheran na pogajanja predstavniki petrolejske družbe. Prepričan sem, da bomo našli pravično in zadovoljivo rešitev za obe strani«. V Teheranu pripravljajo tudi odgovor na Trumanovo poslanico. V londonski spodnji zbornici je zunanji minister Morrison na vprašanje Edena izjavil, da upa, da se bo perzijska vlada pri razgovorih z delegacijo petrolejske družbe prepričala o številnih vprašanjih, ki nastajajo z nacionalizacijo. Mor- rison je nato poudaril, da britanska vlada, ki ima večino delnic petrolejske družbe, ne bi mogla ostati ob strani v primeri ureditve vprašanja iranskega petroleja. Po Morrisonovih navodilih je angleški posla-nik v Teheranu sporočil iranskemu finančnemu ministru, da angleška vlada ne more sprejeti teze, da sedanji spor zadeva izključno teheransko vlado in petrolejsko družbo. Dalje je Morrison poudaril, da bo britanska vlada pri pogajanjih med iransko vlado in petrolejsko družbo ostala kakor do sedaj v tesnih stikih s petrolejsko družbo. Danes zjutraj se je Morrison razgovarjal z ameriškim poslanikom v Lonr donu Giffordom. Ameriški vodilni krogi so z zadoščenjem sprejeli na znanje, da so Angleži pristali na priznanje načela podržavljenja iranskega petroleja in na začetek pogajanj na tej podlagi. V pričakovanju londonskega in teheranskega odgovora so v teh krogih prepričani, da bo prišlo do sporazuma. Nekateri opazovalci pa se kljub temu bojijo, da je petrolejska družba pristala na pogajanja, samo da pridobi na času z upanjem, da bo med tem Mossadeghova. vlada padla zaradi gospodarskih težkoč. Ti opazovalci so mnenja, da London upa na nov sporazum samo «z močno iransko vlado«, ki naj bi jo na pr. sestavil šah in ki bi se opirala na sedanjo vojsko, ki šteje 130.(500 mož. Naj bo kar koli, v Washingto-nu so mnenja, da bo dokončna rešitev tega vprašanja težka. Danes je prišlo do manjših incidentov v Abadanu. Ni bilo pa nobenih žrtev. Senat ‘je z veliko večino izglasoval podaljšanje obsedinega stanja za dva meseca v pokrajini Kuzi-stan. Sinoči so aretirali voditelja organizacije ((Muslimanski bratje« Navaba Safatija. Qbdolžuje-jo ga. da je organiziral več političnih zločinov, med katerimi tudi umor bivšega ministrskega predsednika Razmare. že poročali v nedeljski v bila v soboto in nede- J JC l zoli, HI. partijska konfeta Istrsko okrožje. Kon- «•- - ir Dobi , Je bila v soboto zve-^edejjpijeca. se je nadaljevala tfj ^edeljo se je konferenca, kalij' i„ Prisostvovalo 331 delega-S^Preko 170 gostov, začela s l|. tov porpnizacijskega liča, refera-nakar je sledi- III. konferenca KP STO za Istrsko okrožje Politično In organizacijsko poročilo ter Izvolitev glavnega okrožnega komiteja KP it liars.cn JC aicvi«- f.aiaia 'n Plodna debata, ki je ?r. Ldrtob« del dneva x------------------------ ^d debato i in še zve-ojfdravi? debato so konferenco razne delegacije, tako L?čjoi v3 kolektiva rudnika iz Sh s Jzcačllnih delovnih obleti, 'tinsi??'"'' in lučjo na njih, ti'Jev Sl.itelegaclja iz Kort. pio-tf Sole ■ l?nsko-slovenske osnov- if ene, } Kopra in druge. Kon-Angelcu nadalje pozdravili in l?01! n rujveč uspehov major o aevsček v imenu odreda Niu, 2avcar v imenu CK ip.Jcvšček v Nn!e' 2avcat ......... ... - R i k°la Sekulič v imenu CK v imenu za Istro in trtnega ^ J°rdaš l!jVegaebaiL.s? bi*e volitve članov i6 Ce!Ja vomve CI okrožnega komiteja, na-- la sprejeta zaključna re- Titu j Popravna bržojavka | Y 'n Ck kpj: Vbljeni ?k.rPzPi komite so bili okr0 ............ sledeči tovariši: Beltram, 4. Narcis Bilo. S.1) S.' »i° ttTr?'rn'č• 7. R:ma. ttL ' Keopoid A i?mano Benus' l?Fmetin' 11 FvarijaAl0' An' t)niklla Crolitni c Cetmvin, >5. ^ar. 14. Vjeko«! 13‘ r.A]icriz le ^lVa Belil« av Etiminič. fe°neBfe £°™azar'f. n kiS«4 GTorian 2T p'bbo’ N : r??' Ldlgi Grassi, Pietro 23. Vrte/25'Tan Tn2^ Vaierlj ^ Kozlovič? 27,nrFdrrcJeR tek Kralj, 28. Ivan Knez, 29. Kristina Lovrečič, 30. Erminio Medica, 31. Jure Makovac, 32. Rado - Sokol pišot, 33. Karlo Prijon, 34. Anton Pavlinič, 35. Guerrino Perič, 36. Pietro Potička, 37. Antonio Parenzan, 38. Aldo Petronio, 39. Joakim Ster. le, 40. Mario - Valter Santin, 41. Fani - Nataša Štraus, 42. Lucija Buzdakin Stor, 43. Viljem Turk, 44. Plinio Tomasin, 45. Vittorio Tinelli, 46. Danilo Ribarič, 47, Mario Vuk, 48. Ernest Vatovec, 49. Fabijan Valentič, 50. Alfonz Vizentin, 51. Anton Vok. Člani revizijske komisijie: 1. Leopold Caharija, 2. An. ton Ilič, 3. Clemente Sabac, 4. Joško Sajn, 5, Katarina - Jura Bole Vehar, Poročilo tov. J* Beltrama V svojem političnem poročilu 1 notnost, za bratsko sožiitje med * - Slovenci, Italijani in Hrvati«. Nato je tov. Beltram podal obširno poročilo o mednarodnem položaju, pri čemer je poudaril vlogo Jugoslavije, ki se je kljub vsem težavam uprla kominformovski zasužnjevalni politiki Kremlja, da bi tako branila svojo neodvisnost. Po. udaril je; «Vsak pristaš socializma pri nas in v svetu mora vedeti, da je pripravljenost na obrambo pred agresorjem iz ZS ne samo v interesu neodvisnosti, temveč tudi v interesu obrambe idej socializma«. Ko je govoril o odnosih med Jugoslavijo in Italijo v zvezi z Istrskim okrožjem, je tov. Beltram dejal: «Kot je v svoji notranji po- je tov. Beltram najprej poudaril, da je najvažnejša zmaga, ki jo je istrdko delovno ljudstvo pod vodstvom svoje Komunistične partije izbojevalo v dobi od druge partijske konference pa do danes, brez dvoma prevzem gospodarskih podjetij in tovarn, ki jih sedaj upravljajo sami delavci po svojih delavskih svetih. «Te zmage delovnega ljudstva«, je dejal tov. Beltram, «so rezultat pravilne politike naše partije, ki je po vzgledu KP Jugoslavije ostala zvesta marksističnim načelom in delavskemu razredu. One so rezultat visoke zavesti in politične zrelosti naših* delovnih ljudi, ki se na vseh področjih borijo za zmago socializma, za boljše življenje, za mir, za e- litiki dosledna v izgradnji socializma ir.- socialističnih odnosov med ljudmi, je Jugoslavija prav tako dosledna v svojih odnosih do drugih narodov. Spoštovanje enakopravnosti in mirnega sožitja med narodi, medsebojno spoznavanje ir; poglabljanje kulturnih vezi itd., dosledno stoječ na stališču, da se morajo sporna vprašanja med narodi reševati na miren način, je načelo, ki vodi zunanjo politiko socialistične Jugoslavije. Prav zaradi doslednosti take politike uživa Jugoslavija v mednarodnem svetu veliko popu. lamost in ugled. Ne gre za politiko deklaracij, ki se v praksi kaže drugače ir; dokazuje drugačne namene. Jugoslavija tudi praktično tako dela kot izjavlja in so prav dokazi tisti, ki so osvojili široko mnenje svetovne javnosti. Na žalost naletijo ta politika in te iskrene težnje večkrat na gluha ušesa pri naših najbližjih sodeih. Mislimo tu na Italijo, na del vrhov vladajočega razreda, ki kljub temu, da je Jugoslavija prav zaradi svoje iskrene želje po mirnem sožitju marsikaj pozabila, imajo za potrebno neprestano oživljati svo. je imperialistične težnje in pohlepe po izgubljenih pozicijah zloglasnega rimskega imperija. Naravno je, da nima italijanski narod, da nimajo delovni ljud- je Italije nobenega interesa podpirati taka imperialistična strernljenja, ki imajo za cilj za-sužnjevanje tujih narodov, kajti narod, ki druge zatira, ni svoboden. Italijanski -•mperialistična reakcija skuša očitno izkoristiti težak položaj Jugoslavije, ki je nastal zaradi stalnih groženj vojnih hujskačev Sovjetske zveze in njenih trabantov, misleč da je prišel trenutek, ko lahko izsili zase ugodno rešitev. Za italijanski imperializem ni to nič novega, to je vedno delal in vedino tehtal sile ter se odločil za močnejšega. Naj si vendar italijanska šovinistična in informbirojevska reakcija vtepe v glavo, da niti pedi zemlje r.-e damo! Taka politika italijanske reakcije ne doživlja samo obsojanja pri nas, temveč tudi povsod drugje. Ni slučaj, da je, recimo v Trstu, velika večina prebivalstva, ki note nikakor slišati o Italiji, kateremu se upira vsaka misel in vsaka rešitev, ki bi pripeljala karabinjerje v Trst. Nič čudnega ni, če te demokratične sile iščejo izhodišča iz takega položaja, tako da bi bili rešeni karabinjerjev in bede. Prevelik je bil namreč račun, ki so ga Tržačani in sploh pri- morski Slovenci plačali v 25 le. tih. 2e vsaka misel na povratek vzbuja grozo in strah in prikliče v spomiln črne dni pre-preteklostla. Tov. Beltram je nato orisal notranje . politični položaj v Istrskem okrožju, označil je vlogo reakcije z delovanjem CLN, ki se oslanja v glavnem na intelektualce, ki jih deloma terorizira, deloma pa podkupuje, da bi si obdržal še zadnje postojanke. Nato je govoril o napakah in nepravilnem delu na raznih področjih javnega življenja. Pri tem je poudaril, da je najboljši način za medsebojno spoznavanje in sporazumevanje delo: v tovarni, v ura. du in na prostovoljnem delu. Dejal je, da se ne smejo zapostavljati tudi druge oblike druženja kot so izleti, športne zabavne prireditve, medsebojna pomoč Itd. «Poleg političnega in vzgoj. nega dela na vasi je preganjanje kominformizma, ki je simbol vsega kar je negativno, na. še najvažnejše in najodgovor. nejše politično delo«, je poudaril tov. Beltram. Ko je govoril o nadaljnjem razvijanju in poglabljanju socialistične demokracije ter dviganju politične zavesti, je označil za glavno nalogo pritegovanje množic k upravljanju oblasti po raznih oblikah demokratičnega u- pravljanja kot so: zbori volivcev, sveti državljanov, komisi, je itd., ki jim mora partijska organizacija posvetiti posebno skrb. V sedmih letih obstoja ljudske oblasti so imele množice priložnost spoznati, kako je naša oblast ljudska in demokra-ne zanika ogromnih uspehov, tična. Nihče ne more in tudi ki jih je ljudstvo doseglo na vseh področjih političnega, so. cialnega in gospodarskega življenja. Daleč za nami so časi, ko so Šmarčani in drugi hodili z osliči na Kozin0 po gradbeni material za obnovo svoje vasi. Danes ima vsaka zadruga motorna sredstva in kmalu bo imela sleherna vas napeljano električno strujo. Pred nami pa stojijo težke odgovorne naloge, ki jdh mora partija obvladati. Pri tem pa se moramo izogibati vsega, kar je praksa pokazala kot negativno in tudi tistega, kar je preži velo. Tov. Beltram je posebej poudaril, da je treba preprečiti vsakršno kršitev zakonitosti. Prav zato dobivajo javno tožil, stvo in sodišča vedno večjo vlogo. V skladu s potrebami družbenega razvoja, se vršijo pravkar priprave za prehod na tak sistem trgovanja, ki normalizira ■ stanje v okviru današnjih možnosti, pri današnji stopnij razvoja proizvodnih sil. Prav tako bo v bližnji bo. dočnosti spremenjen tudi naš finančni sistem ter kompetence in struktura same upravne oblasti. z novim finančnim sistemom bodo delavski kolektivi postali pravi gospodarji svojih podjetij. Prav tako je potrebno spre- LUKSEMB.URG. 4 — V srednjem* in severnem dčšu Luk. semburga slo bite v nedeljo volitve. jja njih je dobila krščan-sko-socialnia stranka 6 poslancev na severu in 6 v srednjem delu. komunistična stranka nobenega. demokratska skupina na severu 2 in v sredini 3, delavska socialna stranka Pa na severu 2 poslanca in v sredini 7. v okviru propagande za drugi del pomladanskega turnusa u. pravnih volitev, ki bp v nede. 1 jo zajel spet 21 provinc. V okviru volilne Kampanje za to volitve, ki se vedno bolj približujejo višku, je govoril mea drugimi danes tudi zaklad, ni minister Pella, ki je v To. rinu prikazoval položaj itali. janskega gospodarstva in dr. žavnih financ. Dejal je, da deficit, ki ga predvideva prora-čun za finančno leto 1951-1952 (329 milijard) še ni «v neskla. du z obrambo denarne stabilno, sti«, vendar pa je ((maksimum! katerega bi bilo nevarno pre. seči«, čeprav da je delež držav, nih izdatkov na narod . m do. hodku, ki znaša 22 odst., še vedno manjši od predvojnega deleža, ki je znašal 26 do 27 odst. Pella je branil vladno finančno in gospodarsko politiko pred številnimi napadi, ki prihajajo z vseh strani, in dejal, da je treba razpoložljiva sredstva v največji mer; izkoristiti za investicije, ki bodo omogočile zaposlitev nove delovne sile. Ob koncu je dejal, da bo vlada vodila svojo gospodarsko politiko proti vsem «sebičnim nasvetom ne le od znotraj, temveč tudi od zunaj«, kot n. pr. nasveti, ki jih je izrazila gospodarska komisija OZN (ECE) v Ženevi, za katero da ima ((Italija edino napako, da verjame v zdravo tržno gospodarstvo, nasprotno skrajnemu dirigizmu ki duši zasebno iniciativo in jemlje gospodarstvu življenjski sok«. Zunanije ministrstvo je danes objavilo zanimivo izmenjavo not med veleposlaništvom ZSSR in palačo Chigi. Sovjetsko veleposlaništvo je odklonilo vabilo, naj se vojaški ataše general Zofo v udleieži proslave 137. obletnice karabinjerjev, češ da bo ob tej priliki podeljeno odlikovanje «e-dovanja glede uveljavljenja resolucije Varnostnega sveta glede Kašmirja. TOKIO, 4. — Parlament je sprejel zakon, po katerem bodo povečali za 5.0C0 mož osebje državne in pokrajinske policije. ESSEN, 4. — 16 žrtev je bilo doslej zaradi nesreče v rudniku Herringen. Kot znano, je 14 rudarjev pokopal premog, enega je ubila eksplozija pri reševalnih delih, eden pa je umrl danes v bolnici. LONDON, 4. — Angleški minister za gorivo Noel Baker je*javil, da v Angliji znova tiskajo nakas> nice bencin. DUNAJ, 4. — Podkancler, socialist Schaerf je izjavil, da se po izvolitvi Koe-rnerja za predsednika republike mi spremenilo razmerje med avstrijsko ljudsko in socialistično stranko in da bosta obe sodelovali v novi vladi. NEW YORK, 4. — Jakob Malik bo govoril po radiu OZN v skupini predavanj ((Nagrada za mir«. Govoril bo 23. junija. Zadnji je govoril po tem radiu Andrej Gromiko, leta 1947 ob priliki «Dneva Združenih narodov«, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 5. junija 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek 5. junija Bonifacij. Dobromil Sonce vzide ob 4,17, zatone ob 19.49. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 4.10, zatone ob 21.10. Jutri $reda 6. junija Norbert, Milutin ZA HIGIENO TRSTA nov način pobiranja odpadkov Pri nas v Trstu je pobiranje smeti težavno zaradi ozkih ulic Z živahnim prometom, starega zanemarjenega mesta in stisnje nosti stavb. V teh dneh se je pričela, oziroma se še bo, debata v občinskem svetu o novem načinu poslovanja mestnega čistilnega podjetja. Občinski svet bo razpravljal pravzaprav o dveh ločenih službah: o odvozu smeti in o čiščenju ulic. Načrt odvoza smeti se naslanja na izkušnje Bologne, kjer so to reč tam zelo lepo uredili. Pri nas je bilo v rabi doslej zbiranje v nepremočljive vreče. Kot smo izkusili, ta način ni dober, poleg te^a je še predrag. Tudi zbiranje v manjših vrečkah ne odgovarja. Te vrečke bi vsako jutro dali posamezni družini in obenem vzeli polne. Taka vrečka bi vsebovala 15—20 litrov so si ogledali vsi prebivalci V soboto zvečer je bila na Sedežu prosvetnega krožka v Velikem Repnu otvoritev razstave narodnoosvobodilne borbe za vasi Veliki Repen, Col in Fernetiči. Razstava je bila odprta v nedeljo in ponedeljek. Kat so prebivalci repentabor-ske občine z postavitvijo krasnega spomenika padlim v NOB dokazali syo-jo predanost njenim načelom, tako so tudi ob tej priliki s stoodstotnim obiskom razstave ponovno potrdili, da so tem načelom ostali zvesti. Vsi so prišli na razstavo: od najmlajših pa do starih očancev in mater. Pred slikami dvajsetih padlih bo borci obujali spomine, kje in kdaj so jih poslednjič srečali. Stari očka -je s ponosom potrdil, da je bil v njegovi hiši bunker. Med vojaškim materialom je bila slika tovarišev iz komande mesta Sežana med katerimi sta bila tudi dva tovariša iz Cola. Videli smo, oljnato sliko stoodstotnega invalida tov. Emila Škabarja z visokim odlikovanjem; prav tako odlikovanje njegovega soborca tov. Raubarja Stanka. Da za temi hrabrimi borci niso zaostajali terenski aktivisti, nam pričajo razstavljeni dokumenti: zapisniki terenskih odborov OF, davčna knjiga, celotni dragoceni arhiv blagajniškega poslovanja sežanskega okraja, ki je imel svoj sedež v bunkerju na Colu. Šolski material nam priča o vzornem pouku v partizanski šoli na Colu, kjer so poučevale domače tovarišice. Zanimiv je bil arhiv kemandirke kurirk tov. Albine Skabarjeve, ki ni kljub zverinskemu trpinčenju ob aretaciji ničesar izdala. Vaščani so prihajali ponovno na razstavo zato, da si ogledajo vse podrobno in so ponosni odhajali na svoj prispevek k zmagi NOB. Odhajali so z zavestjo in prepričanjem, da so zmagali zato. ker so bili v tej borbi enotni, kar jih tudi danes spodbuja k nenehni krepitvi enotnosti v nadaljevanju borbe za priznanje pridobitev NOB. smeti. V posebni čistilni postaji bi te vrečke izpraznili, oprali in razkužili. To bi bilo zelo ugodno za posamezne družine, ža! pa bi bilo predrago, saj bi same vrečke stale okoli 438 mi. lijonov lir. Tudi posebni cestni zbiralniki, ki so v rabi ponekod na severu, niso za naše kraje, ker je prevroče, pa tudi ljudje so premalo disciplinirani, da bi vestno nosili smeti vanje. Najmodernejši načini, kot je izplakovanje z vodo po posebnih žlebovih ali zbiranje preko posebnih cevi v kleteh — ni za na-e razmere. Ta načina bi zahtevala, da porušimo polovico mesta, ker sta žal v starih hišah neizvedljiva. Poleg tega bi morali pobiti vse milijone miši in podgan, ki še vedno kraljujejo posebno v starem delu mesta. Vse te ljubeznive živalce pa še druge, ki jih raje ne omenjamo, bi imele r.a ta način najidealnejši dostop do vsakega stanovanja in do zalog hrane. Tudi sežiganje bi preveč stalo, poleg tega bi se pri tem razvijali zelo neprijetni plini, ki bi bili pri nas zelo občutni, ker je tako malo zelenja. Najboljša rešitev pobiranja smeti za Trst je v železnih vedrih. Obstajajo dve možnosti, pravzaprav več-Za vsako družino posamezno vedro, ki bi ga vsak dan pobrala posebna skupina delavcev, opremljena z navadnim kamionom. To bi bila najidealnejša rešitev, bila bi pa izredno draga. Ogromno število družin, mr.oga vedra bi bila na pol prazna, ustanovitev po- sehne čistilne in razkuževalne postaje, vse to bi zahtevalo zelo veliko denarja. Boljše bi bilo, če bi uporabili posebne avtomobile, ki bi stisnili smeti z zračnim pritiskom na čim manj šo površino in ki bi polnili, oziroma praznili vedra avtomatično s pomočjo posebnih naprav, ki ne bi dopuščale, da bi se prah širil iz kamiona. Tudi ta način bi bil še vedno zelo drag, ker bi zahteval zelo mnogo avtomobilov ter mnogo delavcev. Poleg tega bi bili delavci v stalni nevarnosti zaradi živahnega prometa, ker bi se morali v vsaki ulici ustaviti precej časa. Predložen načrt predvideva nekako kombinacijo tega načina z velikimi hišnimi zbirališči, v katere bodo stranke same nosile smeti. Seveda to ni najugodnejše. 2al j>e še mnogo nemarnih ljudi, ki bodo stresli nekaj tudi zraven in tisto «nekaj» bo smrdelo, mazalo stopnišča, ceste in zastrupljalo zrak. Delavci bodo zgubljali mnogo časa. da bodo počistili za neskrbnimi družinami. Skup na zbirališča ' Josip Fišer; Tomevvji K® v gledališču « R„ ,, v KOPRU in v četrtek 7. junija v PIRANU ponovitev . Molierovc konte®1® «Namišljeni bolni** SHPZ vabi vse člane društev na koncert k ,orek zbora, ki bo danes v junija v Avdito™ VELIKA RAZPRODAJA Soc. UNIVERSALTECNICA bo v kratkem zaprla svojo trgovino na Trgi11 Piave 3 iin razprodaja svoje blago s pepustoflt do 30 odstotkov Izfcorisititp to priložnost za n-a^uP-' ŠIVALNIH STROJEV, PLETILNIH STROJEV, električnih PRALNIH STROJEV, RADIOAPARATOV, STROJEV ZA ODSTRANJEVANJE PRAHU, STROJEV. ZA CISCE-NJF PLINSKIH IN ELEKTRIČNIH PEcl UNIVERSALTECNICA - LARG0 PIAVE 3 D. JlUillPlU KI JE NAJLEPSE KOPALIŠČE V BLIŽINI TRSTA, S PRVOVRSTNO KUHINJO- ^j FE JEM IN PENZIONOM TER VVEEKEND HIŠICAMI Z ENO ALI VEC POSILLu ORKESTER. PLES IGRIŠČA IN ZABAVE PO UGODNIH CENAH. LADIJSKE IN AVTOBUSNE ZVEZE Ob delavnikih: ODHODI S POMOLA PESCHERIA iz TRSTA ob -9.30, 10.15, 11.00, 12.30. iz Sv. NIKOLAJA ob 12.30. 16.15, 17.30; Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.00, 8.45, 9.30, 11.00, 12.15. 13-OO. f • A iz Sv. NIKOLAJA ob 10.30. 17.30, 18.30 2015, ev. ODHODI Z AVTOBUSNE POSTAJE V TRSTU S POSTANKI PRI SV. SOBOTI, ZAVLJAH, MILJAH IN LAZAREIU Ob delavnikih: iz TRSTA ob 10.00 13.00. . iz Sv. NIKOLAJA ob 11.30, l9-°0- Ob nedeljah in praznikih: Iz TRSTA ob 8.30, 12.00, 14.00, 20.30. iz Sv. NIKOLAJA ob 10.00. 13.00, 19.00, 2J.UU. PREVOZNE CENE: S parnikom obojesmerna vožnja in kopanje: . . • • °draSU Z motorno jadrnico obojesmerna vožnja in kopanje: . Z avtopulmanom obojesmerna vožnja brez kopanja: Ob delavnikih: . Ob praznikih: Vse pojasnila dobite pri upravd^o^šeTtrTpri Adria-Express Ul. F, 20.55. lir - otroci lir - otroci odrasli odrasli I otroci odrasli ffiMORSKI DNEVNIK 5. junija 1951 dfe Sl. št. 5 žftev zahtevajo jugoslovanski na- ^Votr^n*h "lev zahtevajo jugosit obsodbo velikega zločinca Paveliča (Nadaljevanje s 1. strani) meniti sistem trgovine in preskrbe. Trgovina, nad se sprosti, cene naj. določa trg po zakonu ponudbe in povpraševanja. Trgovanje je treba razširiti preko Rižarne pa tudi v Trst in dalje. Današnje dirigiranje trgovine, določanje umetnih cen je bolj zaviralo proizvodnjo 'kot pa jo podpiralo. Omogočiti moramo, da bodo naši ljudlje vršili zamenjavo blaga predvsem z ostalim delom Jugoslavije. Zunanja trgovina je bila do danes strogo centralizirana im začenja zavirati sam razvoj naše proizvodnje in je zato potrebno omogočiti podjetjem in zavodom, da sami plasirajo svoje1 produkte in si iščejo tržišča s pomočjo izvoznih in uvoznih podjetij. Gre torej za to. da se napiravi korak naprej im da se odpravijo bi.ro-kratičme metode v našem poslovanju in trgovanju. Nato je to.v. Beltram govoril o sindikatih. Pri tem je poudaril, da imajo z izvolitvijo delavskih svetov sindikalne organizacije poleg vseh dosedanjih nalog še to važno nalogo, da skrbijo, da bodo delovni kolektivi za upravljanje podjetij čim sposobnejši. da jim pomagajo, da se sklepi delavskih svetov čirmprej in v celoti izvedejo. Pri tem pa se ne sme istovetiti delavskih svetov s sindikalno organizacijo. Sindikalno delo ni omejeno samo na tovarno, temveč je družbena naloga sin. dikatov tudi ta. da povezujejo delavce s kmeti, $ čimer se širi socialistična zavest kmečkih delovnih množic. Se bolj kot Ml. KONFERENCA K P STO ZA ISTRSKO OKROŽJE Poročilo tov. Ju doslej pa se morajo sindikati zanimati za produkcijo im razvoj podjetja, za disciplino pri deiu, za večjo produktivnost dela itd, «ce pogledamo sistem organizacije našega gospodarstva«, je nadaljeval tov. Beltram, «vidi-moi), da z njim upravlja že danes — četudi v oblikah nižje stopnje — neposredni proizvajalec. Vsa gospodarska podjetja so pod upravo delavskih svetov in upravnih odborov in 90 odst. kmetov je povezanih v zadrugah bodisi nižjega tli višjega tipa. prav tako tudi dober dpi obrtnikov. Gre torej v glavnem za to, da obstoječe gospodarske enote utrdimo in nadalje razvijamo in krepimo socialistične elemente v njih«. Ko je govoril o obdelovalnih zadrugah, je tov. Beltram poudaril, da je njihova glavna slabost v jem. da se ne borijo dovolj vztrajno za pritegnitev srednjega kmeta v zadrugo. ((Povsem razumljivo, je, je dejal, da bodo kmetje šli v zadruge le tedaj, ko bodo videli in spoznali, _da.so. v zadrugi boljši pogoji življenja«. Pri tem je navedel poslovanje kmetijskih na. bavr.o-prodajalnih zadrug, ki služijo kot lep primer pravilnega gledanja na razvoj zadrug Zadruge splošnega tipa morajo povezati male producente na vasi, jih pčuvati pred vaškim špekulantom, razvijati zadružno zavest preko raznih oblik medsebojne pomoči, s pomočjo izkoriščanja skupin proizvodnih sredstev ir.' skupnega njihovega nabavljanja. Toda zadruge morajo izvršiti tudi drugi del svoje naloge: povezati vse svoje gospodarske moči za nabavo mehaničnih sredstev, orožja, živine, za zgraditev skupnih gospodarskih poslopij jtd. V zvezi s spremembami v trgovini in v sistemu zunanje trgovine, bo poslovanje zadrug dobilo drugačno, obeležje in širšo iniciativo, tako dla bodo začele voditi celotno gospodarstvo vasi Zadtuge bodo dobile del realiziranih deviz, kar bo 'brez dvoma poživelo produkcijo in borbe za čim večji pridelek in boljši donos. S takim' poslova-. njem se bo gradila zadružna zavest kmetov, ker bodo videli prednosti zadružnega gospodarstva in neposredne koristi, ki jih imajo zadruge. Za višje tipe zadrug pa se bodo kmetje odločili, čim' bodo spoznali da so socialistični odnosi v obdelovalni zadrugi korak naiprej za boljše in- svobodnejše življenje. Tov. Belitram je nato poudaril .borbo istrskih delovnih ljudi proti šovinistično kaminteri (novski reakciji, ki bi hotela u-ničiti pridobitve naše socialistična revolucije; agrarno reformo. delavske sveta, ljudsko oblast, enakopravnost in svo-bodb. ((Vsi naši napori za dosego novega sistema trgovanja, za spremenite v upravnem aparatu, za pospeševanje zadružništva in zboljšanje dala sindikatov ter prosvetljenje delovnega ljudstva, pa teži izključno za tem, da se našemu delavnemu človeku ustvari vedno bol jše. lažje in svobodtnejše življenje. To je edini naš ctilj in zato mora biti naša prva skrb, da delamo za človeka. Mnogo se moramo še naučiti, mnogo izboljšati in si še mnogobolj prizadevati, dg bo ta skrb prišla postopoma vedno bolj do izraza«. Bodoče naloge Tov Beltram je zaključil spo. I «1. Neumorno delati za naje poročilo s tem, da je o zna- daljnje utrjevanje in poglablja, čil sledeče naloge; | »je vseh tistih pridobitev, ki iz- I virajo iz ljudske revolucije, v prvi vrsti ljudsko oblast enotnost in bratstvo prebivalcev vseh narodnosti kot bistveni e-lemenf naše svobode in kot prispevek ohranitvi miru v svetit, v tem cilju vztrajno tolmačiti ljudem kontrarevolucionarno, agresivno politiko današnjega vodstva SZ in njene vzroke. Utrjevati slovansko - italijansko bratstvo in bratstvo med jugoslovanskimi narodi na osnovi skupnih razrednih interesov delovnih ljudi in izločevati pri tern sovražnika, ki •špekulira z naivnostjo in ostanki iluzij v odnosih do S.Z, z nacionalno občutljivostjo, lokalpatriotizmom z eno besedo: z neznanjem in zaostalostjo. Razvijati vse možnosti fizičnega utrjevanja, gojiti socialistični patriotizem, vzgajati mladino v duhu svetlih tradicij borbe za svobodo, v cilju jačenja obrambne sposobnosti naših ljudi. 2. V vsakdanji praksi dela skrbeti v prvi vrsti za utrjevanje in razvijanje tistih elementov v našem družbenem sistemu, ki predstavljajo glavne člene za nadaljnje uresničevanje socializma: delavskih svetov, zborov volivcev, zborov zadružnikov, raznih svetov pri ljudskih odborih itd- Povsod razvijati diskusijo, odpravljati ostanke birokratskega dirigiranja, dajanja in sprejemanja direktiv. Pri tem morajo člani Partije neprestano uresničevati avantgardno vlogo Partije z o-sebnim vzgledom, z obrambo socialistične zakonitosti proti pojavom samovolje, z boljšim poznavanjem potreb svojega kolektiva, s sposobnostjo dajati prepričevalen odgovor na vsa vprašanja, ki jih ljudje postavljajo v zvezi s političnim položajem in gospodarskim razvojem. Zato se morajo člani Partije v prvi vrsti sami učiti in si medsebojno pomagati pri odpravljanju težav in slabosti. To pomeni, da je treba d partijskih organizacijah izboljšati delo za ideološko utrjevanje, razvijati borbo mišljenj, kritika in notranjepartijsko demokracijo kot element discipline in enotnosti ter borbe proti birokratskim nagnjenjem v metodah dela. 3- Na področju gospodarstva razvijajmo vsestransko iniciativo v proizvodnji, uveljavljajmo kriterij sproščanja proizvajal- mh sil kot prvo zahtevo graditve socializma proti birokratske-mu strahu pred vsakim novim poizkusom, ki ni bil pn-edviden in predpisan v planu. Ko uresničujemo pravico delovnih kolektivov, da sami neposredno razpolagajo z dobičkom, moramo pospešiti vzgojo socialistične zavesti, ki ne dopušča, da bi se ustvarjeno bogastvo zapravljalo brez perspektive na račun sirjenja in dviganja proizvodnje kot osnovne potrebe za dvig <.ivljenjskega standarda posa. meznega delavca. V kmetijstvu moramo v skladu z zahtevami socialistične Preobrazbe vasi usmerjati zadružništvo, ki bo z hovim siste. mom trgovanja in preskrbe pri. dobilo večje možnosti gospodarskega utrjevanja posameznih zadrug. Razširjati kmečke obdelovalne zadruge s pritegovanjem. zlasti srednjega kmeta, izboljšati notranjo organizacijo dela, z uvajanjem naprednega obdelovanja dvigniti gospodarsko moč, ki bo pospeševala pritegnitev novih članov. Splošnim kmetijsko - nabavno prodajnim zadrugam posvečati večjo skrb in v njih razvijati elemente socializma, ki obstajajo v skupnih gospodarskih objektih, skupnem orodju za proizvodnjo, živini itd. Samo s takim razvojem splošnih zadrug se bo ustvarjala zadružna zavest, zarodki, socialističnih od-nosov in možnost prehodu v irišje tipe zcdru&r>. krvniki največji francoski IN NJEGOV »NAMIŠLJENI BOLNIK. KAJ MISLIJO ČLANICE OZN Pstaški krvniki dvigajo glave si. št. 1 Pavelič, zločinec št. 1 Nova vlada in stari program «Nezavisne Države Hrvatske» - Na čelu države je Ponovno Ante Pavelič - Predsednik vlade je vojni zločinec Džefer Kulenovič NYOS PAL (Pablo) s potnim listom Mednarodnega Rdečega križa — Rim št. 74369. Odpotoval je kot vdovec, toda zdaj živi v predmestju Buenos Airesa, CASEROS, skupno s ženo in tremi otroki. Ona mu, naravno, kolikor more, pomaga. Ena izmed hčera ga je tudi spremljala, ko je imel 20. novembra miting z «ustaško mladino« na posestvu neke državne poljedelske postaje v mestu TRANQUERA SANTA ROSA* Calle Gerli — La Plata. (SI. št. 4). Ta vest je zastavila v Jugoslaviji dih vsem tistim, ki sb jo zvedeli. Resnično so se ljudje začudeni spraševali, kako je to mogoče. Zal je ta vest resnična im točno dokumentirana. Brez števila dejstev potrjuje vse to in še več. Celo to, da Pavelič svobodno dela in da ni dvoma o verodostojnosti njegovih del. Toda če jih človek bolje pogleda, mu postane takoj jasno, da morejo one po svoji krvoločnosti pripadati edino Paveliču. (Sl. 5). Časovni pregled njegovega bivanja od1 dneva prihoda v Argentino do danes dokazuje, da je brez dvoma tam naletel na podporo in sodelovanje. Pavelič je. dobil dva meseca po prihodu novo osebno izkaznico na novo lažno ime in se nastanil v samem Buenos Airesu v Ul. Calla Olabazal — Cuadra 3000 — Capital Fede-, (Od Beograd, dopisnika) v maju — Ni bi- ln .7 - > v maju — V B?or ° 0dkritie- ko 1» sled 'gradu zvedelo, da se je Anti Paveliču in da se jshaja v Rimu. Čeprav se je . o mislilo, da se skriva naj-V ltali5i» so mnogi . m postavljali možnost, morda izgubljen kot Hit. fio , ■ da ie skrit skupi- ta i nj“? nekje v svetu, kjer tieum lefk° »»Jti. Ker J® NI fe m* Vni zaveznik «di fcooi ,V’ se N možnosti ni Jo kar tako z; korf Vem°! da ni fašizem dota u?, povso(i odstranjen, ter Sled najdejo njegove «u- dvr,ne>> osebn°sti. kot je brez tališča še dobra skri- osnov . .°ncno ni hila brez V domneva, da so vsi VSe te domneve skupaj ,ogle Pustiti v ravpoduš- hjaio ‘Stlk’ ki se dobro spomi-WiZ TeallZaciie ustaške ideo-hflii™ takih ni malo — 15 boy Jugoslovanov. «avifri?leri 2 n°vim. ne pred-*ja to a Paveliča, vojnega zlo-- L ne vemo samo, kje Je ini to . čisto po-temveč vidimo, da se ®e skriva več. Nasprot- Ilar 2 odkritje skoro niče- žčr ^ivno •liti fre^f.^Nilično zelo aktiven. V j. 5Cu Buenos Airesa prire- •hitinge. bankete, zbira svo-e Pristaše in javno raz- Pika fsšistično ideologijo. S Podpisom piše članke, lta(in ®ro“lase in razstavlja na fešist.ar°dnih razstavah svoja i°t^.tena znamenja. Končno je Ji i-/8* tudi svojo «vlado» in •toji ?la'' Program, za katerim d - 0 imenovana «Hrvat-ftovo rzav°tvorna stranka« — ustaškega gibanja. lian-3' leta> PQ znla§i n^d fa-kejf.111' ie meseca maja po ip i Pavelič ia dežele ta nastanil v Avstriji. Do Isjjj.8 lota 1946 je živel pod j-'ta imenom v britanski in iod riški okupacijski coni. Od , .se je preselil v Italijo, Sl. št. 4 V Argentini je zbral Pavelič okrog sebe ustaške begunce, da bi nadaljevali delo za «Nezavisno Državo Hrvatsko«, ki ga jugoslovanski narodi poznajo kot teror in pokolj njegovem odhodu iz Rima lahko najdemo danes na argentinskem predstavništvu v Rimu, nato pri Direction de Imigra. cion v Buenos Airesu ter pri Coordinacion Federal, ki predstavlja argentinsko protiobveščevalno službo. Ni mogoče, da bi argentinske oblasti ne vedele, da s’e skriva za lažnim imenom Ante Pavelič. Poleg drugih obstajajo tudi dokazi, da so Uslužbenci Coordinacion Federal, Grehorio Luna Tore; , Landau in Worm vedeli za nje. Airesu, in ki je takoj potem, ko je obvestil nekatere važnejše osebe pri ((Direction de Imigraciones«, imel s Paveli čem sestanek. (Konec jutri) V torek 5. junija bo SNG uprizorilo že sedmo delo v letošnji sezoni, Molierovega ((Namišljenega bolnika«. Tokrat bo premiera v mestnem gledališču v Kopru. O Molieru smo že mnego pisali ob uprizoritvah ((Skopuha« in «Tartuffa», zato bi danes le na kratko omenila nekaj značilnosti. Pravo ime Moliera, največjega francoskega komediografa, pravzaprav stvaritelja klasične komedije, je bil0 Jean Baptiste Poquelin. Bil je sin uglednega dvornega tapetnika, ki je nudil sinu visoko izobrazbo. Leta 1639. je Moliere diplomiral v pravu na univerzi v Orleansu. A želja po gledališču je bila v r.jem močnejša od želje po a-dvokaturi. Zato je organiziral igralsko družino (dllustre thea-tre«, ki pa se je že po dveh letih razšla zaradi težkih gmotnih prilik. Moliere se je po tem neuspehu pridružil skupini potujočih komedijantov, ki jo je vodil Charles du Fresne. V teh letih, ko j'e Moliere prepotoval velik del Francije, je dodobra spoznal življenje ljudstva francoskih provincialnih mest. Sam pa se je v tem času izobliko-val v odličnega komika. Leta 1650. je sam prevzel vodstvo igralske družine in ker ni imel na razpolago primernih dramskih del, je pričel sam tudi pisati. Ogromno burk, ki jih je napisal Moliere v prvih časih, se je’ izgubilo, od nekaterih so ostali znani samo naslovi. Mo-iiercv pisateljski talent se je vedno bolj oblikoval in njego. va dela so postajala zrelejša in bolj dognana. Moliere je živo opazoval življenje okrog. sebe in povsod iskal motive za svoje komedije. Hotel je, da bodo njegova dela imela čim bolj ljudski značaj, kar mu je tudi uspelo. Izreden uspeh sta želi komediji «Lahkomiselnik» in ((Ljubezenske nevolje«, ki sta prinesli Moličrovi dramski družini sloves, da je najboljša v provinci. Sledile s0 smešne pre- Ob današnji premieri SNG v Kopru komediograf cioze, «Sganarelle», «Don Gar. oia Navarski«, «Sola za može«, «Soia za žene«, ((Kritika šole za žene«, ((Versajska improvizacija«, ((Prisiljena ženitev«, «Tar-tuffe«, «Don Juan«, ((Ljudomrznik«, ((Amfitrion«, ((George Dandin«, «Skopuh», ((Žlahtni meščan«, «Scapinove zvijače« in še mnoge burke, satire in komedije. Moliere, ki je ostal vedno zvest svojemu načelu, odkrivati v svojih delih slabe strani življenja in jih smešiti, je pogosto nastopil tudi proti šar-latanstvu zdravnikov tedanje dobe. Prva taka komedija je bila ((Ljubezen zdravnik« in druga ((Neprostovoljni zdravnik«. Tej Molierovi borbi proti šarlatanstvu je namenjena tudi njegova zadnja komedija «Na mišljeni bolnik«, ki jo je napisal že bolan, in izčrpan. Moliere tolče v svoji komediji po zdravnikih grabežljivcih, po njihovih metodah, s katerimi zdravijo bolnike ne glede na uspeh ali neuspeh zdravljenja. Zdravniki v sedemnajstem stoletju so kaj malo preiskovali bolnika, skoraj 'edino merilo jim je bilo bitje žile. To je izrabil Moliere v svoji komediji Sl. št. 2 Hrvatski fašist Pavelič, itpoglavnikn ustaške NDH, je bil na rimsko podnebje že navajen iz časov prijateljskih razgovorov z «ducejem» ral. Kmalu po . tem se je zdravil v neki nemški bolnišnici, (cHospital Aleman Cuerredon — Capital Federal«, toda pod imenom, pod katerim se je priselil, Pablo Aranyos. Iz bolniš-nice je odšel na odmor in se nato sredi 1. 1949 vrnil v Buenos Aires, kjer od tedaj dalje stalno živi. O njegovem bivanju, tako v Argentini kakor v Italiji, so uradni dokazi. Dokumente o gov prihod. Prav tako so znane tudi izjave Paveličevega «dopukovnika» Cir0 Cudina, ki je bil v času njegovega prihoda direktor (ali nadzornik) tako -imenovanega ((emigrantske-ga« hotela pod upravo Direction de Imigraciones«, skozi katerega gredo vse osebe ,ki se pri. selijo, in ki ga je spoznal, kakor tudi izjave njegovega bližnjega sodelavca dr. Branka Benzona, ki tudi živi v Buenos 'ki ,SI- št' 3 ran 'n pod lažnim ime-e le (ipoglavniki) Pavelič preseiii v Argentino r k h‘ »Lr?0.1- je v*deti (slika 1), Hjc ežkih dni. Rimsko pod-i taliti v koaeno niti ni moglo *iej] ’,o,er ie bil nanj že na- ,'i52)- k bdo ‘‘i.e ie Pnvelič kar »'hišk- °diPotoval leta 1948 Parnikom V' h ta . tarski • V Sindikalno kulturno umetniško društvo v Rečici pri Laškem s S/s SE- 5« v Argentino, kjer ži-* anes. Odpotoval je kot inženir (sl. 3) ARA. Mati padlega partizana Dušana Poženela, ki živi v Bazovici pri Trstu, je te dni prejela od Sindikalno kulturnega umetniškega društva iz Rečice pri Laškem pismo, v kateri jo društvo obvešča, dta bo nosilo ime njenega padlega sina Dušana. ki se je med prvimi odzval klicu zasužnjene domovine in za svobodo tudi daroval svoje življenje leta 1944. Mati padlega Dušana se je SKUD-u zahvalila za izkazano pozornost db padlega sina v katerem je gorela enak® želja po svobodi, kot v srcih bazoviških jiumakov. Zaradi fašističnega preganjanja je Dušan moral zapustiti rodni 'krov. Todla ko se je zalčel splošni upor slovenskega naroda mi miogel stati ob strani, vključil se je y partin-zamske edinice ter žrtvoval svoje mlado življenje. Svoje pismo je Dušanova mati zaključila: «V veliko tolažbo mi je priznanje prebivalcev iz Rečice pi Laškerp ki je dalo SKUD-u ime po mojem šinu. Ime «SKUD Dušan Poženel« je najgloblji izraz ljubezni in spoštovanja prebivalcev Rečice do žrtve, ki jo je dal moj ljub. I Ijeni sin za svobodo slovenskega I naroda. To dejstvg me krepi I v moji bolešti, obenem pa mi dvigu materinski ponos«. j Michelangelo Bucmarroti je umetnik svetlih in silovitih človekovih prizadevanj, titanizma, ki muči naša srca; Michelangelo Merisi da Caravaggio je slikar temnih senc, ki tlačijo naša srca. Prvi je angel svetlobe, drugi je angel temin. Lahko rečemo, da sta to oba skrajna tečaja ene same celote — človeške celote. Sence, sence, sence. Danes se veliko govori o Caravaggiovih sencah. Nekateri mladi umetniki vidijo v njih celo prvino modernega abstraktizma. N.ič čudnega: Vse šole so prepričane, da se razodeva v delih velikih mojstrov kakšna prvina, ki potrjuje njih estetske teze. Romantični slikarji so baje gladko izjavljali, da je Caravaggio eden njihovih predhodnikov. Isto so menda trdili realisti. To so mnenja nevelike važnosti, ki nič ne dodajo in nič ne odvzamejo bistveni ceni Caravaggiovi. Pravzaprav je bilo treba, videti, zakaj potaplja Caravaggio, ki je slikal v svoji mladosti 2 jasnimi, svetlimi, prozornimi toni, v dobi svojega rimskega bivanja svoje podobe v vrtinec teme in doseza s posebnimi osvetlitvami zares drama, tične učinke. Od zgodovinarjev njegove dobe smo namreč do-znali, da je ustvarjal v zelo slabo razsvetljeni delavnici, postavljajoč modele; pred črno o-zadje m spuščaje' z viška, nav* pično, svetle žarke, ki so zadevali samo glavne dele telesa, medtem ko je drugo ostalo v temi. In prav v tej tehniki odkrivajo mladi abstraktno funkcionalnost svetlobe m sence, kajti delno se telesa utapljajo v teminah, delno so izražena s trenutno svetlobno razvidnostjo, ki jim jemlje materialnost in jih istočasno pogreza vanjo, vzbujajoč v nas občutek tesnobe. Cisti esteticizem je nezmožen, da nam razloži la umetnostni pojav, ki je znan Z izrazom ecaravaggizemi> in ne sega dalje kakor do l. 1650. Da povemo po resnici,* ni mogoče govoriti o pravi in resnični ca- 1 1-avaggiovski šoli. Caravaggio, ki ni imel učiteljev ni imel niti učencev. Toda okoli njega se je stvoril v Rimu krožek, ki je privzel njegov način slikanja, dasi se ni oprl z vso silo nanj. Med drugimi, sodijo sem: Ba glionc, Carao&oZo, Artemisia Gentileschi, slikanica izrednih darov, Manfredi in tisti Gio-vanni Serodine, ki je bil največji in najizvirnejši med lombardskimi nadaljevalci cara-vaggiovskega izročila Razstava v Milanu združuje veliko število caravaggiovskih slikarjev, «Narcis». Slikar je upodobil dečka, ki se kakor nad temnim steklom sklanja nad vddo, v kateri se ogleduje Detajl z večje slike po- zlasti tujih. Toda odkrito vedano, v kakšnem Velasquezu se. očituje, tudi v njegovi veristični dobi, prav malo Caravag-.giovega sloga. Prav tako tvegana je trditev o Caravaggi.ovem vplivu na velikega lorenskega slikarja La Tour, v katerem je igra nasprotij med svetlobo in senco čisto drugačne narave Kat■ pa se tiče Rembrandta in trditve, kakršno je izrazil Lon-ghi, da se je «Caravaggioi> pre-cedens» pokazal v njegovem delu ekot kvas svobode v tolmačenju verskih snovi in kot iz-podbuda k pesniški poglobitvi odnošajev med svetlobo in senco», so vse to prav lepe besede; ostane pa dejstvo, da sta Caravaggio in Rembrandt dve ločeni postavi: prva je emfetična in teatralna (čeprav dramatična), druga zbrana in razmišljajoča. In omembe vredno je dejstvo, da hodi obiskujoče občinstvo mimo male Rembrandtove slike, ki je pravi biser vse razstave, ne da bi se mu zdela vredna vsaj bežnega pogleda. Caravaggizem ne obstoji torej samo v nasprotjih svetlobe in sence; kajti tedaj bi bila vrsta caravaggiovskih slik neskončna. Caravaggizem obstoji v tistem občutju temne tesnobe, ki proseva iz njega. Prav zato pripominja Longhi v predgovoru h katalogu: ((Caravaggio je premeril vso številčnico svetlobe in sence po diagramu, ki se zdi, da včasih spremlja razvoj njegove zgodbe smrtnika (zaradi nezavedne, periodično zmeraj znova pojavljajoče se vzporednosti med življenjepisom človeka in izvedenimi deli umetnika))). In drugje piše isti Longhi: ((Ko je prišel v Rim..., se zdi človeku skoraj čudno, da ni postalo njegovo razpoloženje še bolj črnogledo in nasprotja, s katerimi se mu je bilo boriti, še odločilnejša, j. da so njegove slike včasih Dario De Tuoni lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! samo odklonili in odstranili Z oltarjev, toda brez težjih družabnih ukrepov zoper njega, kakor se je po drugi strani tista leta dogajalo možem, ki so se na tem ali onem področju ukvarjali z idejami, n. pr. Brunu. Sreča je bila v tem, da slikanje ne uporablja besede». V teh Longhijevih besedah najdemo popolno opravičilo e-stetike caravaggizma; ali ga pa najdemo s tistega materialističnega vidika, o katerem Longhi niti ne sumi, da je. Slikanje ne uporablja besede; a toni njegovih barv vendar govorijo, samo če jih ne vprašuješ s sestavi idealistične, temveč materialistične kritike. Cara-vaggiove sence, njih občutek tesnobe, niso nekaj samovoljnega. Telesa tragično vibrirajo v njih, čeprav jih temine strahotno požirajo. Ozračje,' ki ga Caravaggio izraža, ni muhasto, to je obsedensko ozračje njegove dobe, ozračje protireformacije, ki se je v njegovi debi zgostilo do. viška. Prap zato je gol nesmisel govoriti o caravag v parodiji s Toinetto, Argano-vo služkinjo, ki se preoblečena kot zdravnik predstavi svojemu gospodarju. Istočasno pa udari Moliere tudi po zamo-ljubnerh in despotskem Arga-nu, ki hoče svojo hčer Angeliko poročiti s Tomažem Dia-foirusom samo zato, ker je ta zdravnik, čeprav Angelika ljubi Cleanta. Argan je prepričan, da je največji revež in bolnik in da morajo vsi okoli njega »skrbeti samo za njegovo zdravje. Najbolj zaupa svoji ženi Be-lini, ki ga najbolj vodi za nos. Z njim se je poročila zaradi denarja in zato komaj čaka, da se iznebi nadležnega starca. Niti Arganov brat Beralde ne more odpreti ((namišljenemu bolniku« oči. Zato se poslužijo zvijače, s katero naj ujamejo Beline, ki ji Argan brezmejno zaupa. Argan naj navidezno umre in tako se bo izkazalo, kdo ga resnično ljubi. Vsa stvar se srečno 'razplete in zaključi; Beline je razkrinkana in Angelika dobi Cleanta. Moliere sam je v ((Namišljenem bolniku« igral naslovno vlogo Argana. Vendar samo štirikrat. Kajti pri četrti upri-zoritvi je bil Moliere tako slab, da je komaj vzdržal do konca predstave. Nekaj ur za tem je v svojem stanovanju umrl. Ob njegovi smrtni postelji ni bilo n'e zdravnika ne duhovnika, zaradi česar Moličra niso smeli cerkveno pokop,ati. Poko-pali so ga pozno zvečer brez obredov onkraj pokopališkega zidu. Kljub neprimerni uri ga je spremila na zadnji poti ve-lika množica preprostih ljudi, ki so ga cenil; in ljubili. L. S. '5' V londarnaki javnosti ie vzbudila zanimanje novica, da je triletni Julijan, Dauson skempo-nirai svojo prvo skladbo, po ka. teri sodijo glasbeni strokovnjaki, dh mali Julian mnogo obeta. V Jugoslaviji stalno gostujejo inozemski umetniki, zlasti glasbeniki, tako dirigenti kot solisti. Pred kratkim je imela več koncertov po Jugoslaviji znamenita francoska klavirska \ Imeli smo svoje gledališče in ga bomo še imeli Neki ponedeljski listič, ki hoče biti humorističen in polemičen (humor mu često uspe, polemika menda nikoli), se je včeraj zopet debelo zlagal. Nekje je namreč sredi kupa bedastoč, ki resnega človeka ne morejo izzvati k polemiki, napisal sledečo laž: »Mesto (namreč Trst, op. ur.) je takšno kot je, italijansko, in ni imelo nikoli — poudarjamo NIKOLI — slovenskega gledališča.« Ljudje, ki pri tem lističu pišejo, so gotovo pripravljeni trditi, da niso imeli ne pradeda ne prababice, ker jih niso videli ne poznali. Zanje bi sploh ne smelo biti Trsta in predfašistične dobe — kajti zrasli so v lašizmu in s fašizmom in zanje obstoji le, kar je nastalo s fašizmom. LAHKO BI PA VSAJ NEKAJ VEDELI TUDI O TEM, KAR JE FASI-ZEM UNIČIL. Kdo ima danes v Trstu še nesramen pogum trditi, da Slo-venci v Trstu nismo imeli svojega gledališča? Ali gre tu za nevednost? Ne, tu gre za podlo potvarjanje še nedavne zgodovine. SLOVENCI SMO IMELI SVOJE GLEDALIŠČE, v našem Narodnem domu, vse do 13. julija 1920, ko ste nam Narodni dom požgali. Mar hočete s svojo lažnivo trditvijo ZANIKATI, kar je zgodovinsko dejstvo? Ne, gospodje, tisti Narodni dom in še druge, ki ste nam jih požgali, nam boste še plačali. O vsem drugem se pa z nekulturnimi ljudmi ne bomo prerekali, kajti za nas velja slej-koprej: nolite margaritas proi-cere porcis... ETBIN KRISTAN: Etbin Kristan, nestor slovenskih književnikov, ki živi v Ameriki, je prišel na obisk v Ljubljano, potem ko je malo pred tem izšel izbor njegovega dela. (Etbin Kristan: Izbrano delo. Priredil Dušan. Moravec. Klasje 23. zv.). Književno delo Si-letnega Etbina Kristana je zelo razsežrm in raznovrstno; Moravec torej pri izboru ni imel lahkega dela že zaradi tega, ker je bil tudi močno vezan na običajni mali obseg knjižice , - ■ - Klasja, ki ga izdaja virtuozmja Monique de la Bru- Državna založba Slovenije. Pri gizmu v časih, ki so različni od chollerie. V Ljubljani je nasto- j tem se je odločil, da raje izbere T)iprtetu Prtn ra vi ot rit' l-i h 1*1 er-, rtila Higzalr vat i vi 9Q moi-i ! lrvniZ* t. - njegovega, pri umetnikih, ki so delovali v docela drugačnem o-kolju. Prav zato nimata kak Rubens ali Rembrandt prav nobenega stikališča s Caravaggio-vimj tragičnimi sencami. (Prevedel A. B.) pila dvakrat, 28. in 29. maja ! krajše stvari v celoti kot pa S svojo umetnostjo je tako! odlomke daljših del. Izdaja je navdušila občinstvo, da ji je! taho Pridobila na enotnosti in priredilo ovacije celo pred kor.', j strnjenosti. certno dvorano. ((Igralec na plunko«. Knjiga Kristanovega izbra-I nega dela vsebuje njegovo najboljšo dramo «Kato Vrankovlči), povesti ((Mertichova nova vera» in ((Jadvigan, članke ((Kultura in narod)), «Socializem in duševno življenje)), ((Vprašanje slovenske dram-e», ((Naša Talijan «Tendenčnost v Ibsenovih spisih)) in kritike ((Cankarjeva Lepa Vida», «Funktcva tel.ma». Knjiga nas po teh spisih seznani s Kristanovim gledališkim ustvarjalnim in teoretičnim delom, z njegovo kulturnopolitično publicistiko in vsaj delno z njegovo leposlovno prozo. Zadnje čase se gledališki ljudje pripravljajo, ali bi spravili na oder katero izmed Kristanovih dram. (Pri tem je zanimivo, da ene izmed njih ne ndj-dejo nikjer in je mogoče niti avtor nima več.) Dokler je bil še v domovini je bilo težišče njegovega umetniškega dela prav na gledališkem področju. Dušan Moravec je napisal tudi študijo o Etbinu Kristanu, omejujoč se na njegovo leposlovno in kulturno delovanje. Etbin Kristan je bil sicer tudi prvak in organizator socialno d.emokratske stranke in goto-vo je bilo tudi to vsaj delni vzrok, da, pisatelj ni dosegel pravega priznanja. Zato je prav, da smo dobili^ ta izbor, po katerem bo mogoče globlje vrednotiti Kristanovo delo. 1 #r\ PHP Včeraj ob 19. uri je bil zračni Uk ► An k pritisk 758.5, toplota 22.4 (naj- V |\L/yiL višja med dnevom 24.0. r.-ajniž- ja 16.7), vlaga 61 odst., veter 4 km. nebo pokrito 7/10, morie lahno razgibano, vidljivost 25 km, toplota morja 22.8. Za danes zjutraj se nam obeta še vedno delna oblačnost in tudi možnost kratkotrajnega dežja. Vendar se bo med dnevom vreme že zelo izboljšalo. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 5. JUNIJA 1951 jHH .... :::::::: :::: ::::::::: iili g::::::::::::::::.-.. I|| ? iijgl §: ir ff ':i Ii!: i ili IH p§gK ::: ii! :ii il::::::::::::::: ::: ::: :h :: i » »» ,? RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet; 20.00 Verdi: Rigolet. to . opera v 4 dejanjih. Slovenija: 19.30 Slo ve ske ((zaljubljene« pesmi: 23.30 Beethoven: Trio D-duru. Trst II.: 21.30 Dvorakovi slovanski piesj. 22.31 Lahki orkestri. Trst L: 19.15 Moderni ritnu. 22.15 Veliki pevci. V SREDIŠČU ZANIMANJA Hajduk premagal C. zvezdo Dinamo ima največ izgledov za prvo mesto v pomladanskem jugoslovanskem prvenstvu BEOGRAD, 4. — Bolj ko se prvenstvo Prve zvezne lige približuje koncu pomladanskega prvenstva, bolj je položaj zamr. šen. Štirje veliki rivali: Crvena zvezda in Partizan iz Beogra. da, Hajduk iz Splita in Dinamo iz Zagreba stalno pridobivajo in zgubljajo na šansah.. Vendar je po včerajšnjem devetem kolu zagrebška enajstorica naj. bližja cilju, za katerim so prav vsi šli v borbo. Ekipa beograj. skih študentov je z nedeljskim porazom v Splitu izgubila na terenu, nekoliko bolje kot po-preji pa stoje Hajduk in Partizan. Centralni dogodek nedelje je bila tekma v Splitu med Hajdukom in Crveno zvezdo. Zma. galj so domačini s 3:2 (1:1). Zvezda je igrala precej slabo in je le redko prišla pred na-sprotnikova vrata. Gole za Hajduk so dali Rrstulovič v 19’, Luštica v 56’ in Broketa v 73’. Za CZ sta bila uspešna Ognja. nov in Tomaševič. Borba je postala nenavadno ostra v drugem polčasu, ko so prišli Beograjčani v 14’ v vodstvo; Tomaševič je prestregel Mitičev strel in poslal v mrežo poleg presenečenega Beare. Izenačil je Luštica, del zasluge pa je imel pri stvari tudi Vukas, danes nenavadno agilen in pov. sod prisoten. Diskič, Palfi in še nekateri drugi s požrtvovalno igro v nadaljevanju niso mogli preprečiti kapitulacije. Občinstvo je bilo precej začudeno nad nekaterimi novostmi v obeh enajstoricah. Tako1 je n. pr. Djajič igral levo zve-zo; domačini so dali branilca Broketo na levega halfa, Mrčič pa je bil levi branilec. V splitskem moštvu so se spremembe pokazale kot koristne, saj sta bila obadva igralca skupno z Luštico in Senauerjem najboljša od Hajduka. Slabše se je odrezal Djajič. Zelo dobro je igral zvezdin vratar Lovrič. Ostale tekme tega kola: Partizan - Lokomotiva 2:0 Spartak - Napredak 1:0 Borac - BSK 1:0 Dinamo - Sarajevo 4:2 Mačva - Vojvodina 3:1 Po devetem kolu je prvi Di. namo s 16 točkami, za njim pa je Partizan s 14. ZADNJE VESTI Novi 14 predlogi držav? Izjava poljskega delegata v smislu že znanih starih pogojev za prekinitev sovražnosti na Koreji NEW YORK, 4. — Poljski delegat pri OZN, Julius Katz-Suhy je danes ponoči izjavil, da bi bilo mogoče sprejeti prekinitev ognja na Koreji le pod pogojem, da zahodne sile, prej kot na kar koli drugega, pristanejo na razpravljanje o For-mozi in na sprejem LR Kitajske v OZN. VVASHINGTON, 4 — Predstavniki 14 držav, kii se bojujejo na Koreji, se bodo jutri znova sestali na ameriškem zunanjem ministrstvu. Na tej seji bedo proučili — kakor pravijo dobro obveščeni krogi — predloge, ki bi jih predložili kitaj-siki in severno korejski vladi. Ti predlogi bi sloneli na izjavi, ki jo je hotel objaviti predsednik Truman v marcu in do katere ni prišlo, ker se je Mac Arthur prezgodaj vmešal. Sloneli naj bi na znanem načrtu Grossa Grittenberga, ki predvideva: 1» Prekinitev ognja na 38. vzporedniku; 2. Vzpostavitev zaščitne črte 20 milj severno od 38. vzporednika; 3. Dovoljenje opazovalcem OZN, da hi mogli ugotoviti n a celotnem korejskem ozemlju, da ne pripravljajo novega napada. Za bližnjo akcijo OZN govori obisk Trygve Liea v Kanadi, kjer je o korejskem vprašanju razpravljal s članom odbora treh. Listerjem Peaisonorni. Obenem je zanimiv govor ameriškega predstavnika pri OZN Ernesta Grossa, ki je izrazil željo OZN in ZDA, da bi prišli do mirne rešitve korejskega spora. S tem y zvezi o-pozarjajo tudii na mirne izjave Deana Achesona, ko je pustil v senatni komisiji za seboj odiprta vsa vrata. Nekaj upanj je dala tudi sobotna Van Flee-tova izjava, ko je dejal, da «se je končalo obdobje zasledovalnih operacij 8. armade«. Van Fleet je včeraj to svojo izjavo popravil. V posebnem poročilu 8. armade general Van Fleet pojasnuje, da se je zasledovanje nasprotnika »naravno končalo v trenutku, ko se je velik del sovražnikovih oddelkov umaknil za precejšnjo razdaljo proti ‘ severu, daleč kjer bi jih bilo mogoče zajeti«. Dodaja, da je cilj novega obdobja polastiti se »potrebnih ciljev« in to prej, kot »bi jih mogel sovražnik uporabiti za novo ofenzivno akcijo proti 8. armadi«, K vsem tem pozivom predstavnikov držav, ki podpirajo akcijo OZN na Koreji, še nismo slišali dokončne izjave iz Pekinga ijn niti iz Fenjanga. Nekate- ri britanski krogi so prepričani, dia sd hočejo Kitajci prej ustvariti močno obrambne položaje na bojišču, preden bi sploh po. kazali, da 30 za pogajanja. Za angleške liste je znano, da se more iz njih pisanja ponavadi ugotoviti mnenje Foreign Officea. še preden ta izreče svojo besedo. Danes so vsi angleški časopisi soglasni v treh točkah: 1. Priporočljiva je nova diplomatska akcija v Pekingu; 2. Prekinitev sovražnosti je odvisno samo °d LR Kitajske; 3. Kitajci ne morejo pričakovati «nagrade» (sprejem v OZN in Formoza), če bi pristali na miroljubno rešitev na Koreji. »Ce bodo Kitajci ponovno odfciili to priliko, da prenehajo sovražnosti — piše Times —■ bodo nedvorr.ljiivo prisilili članice OZN. da prouče svojo politiko in p-odvzamejo še resnejše protiukrepe«. Konservativni «Daily Telegraiph« poudarja, da bi bito mogoče sprejeti prekinitev ognja samo pod pogojem. da bi s poznejšimi pogajanji mogli doseči združitev demokratične in neodvisne Koreje. Laburistični «Daily Herald« pa pravi: ((Upirati se napadu še ni dovolj. Izkoristiti je treba vsako tudi najmanjšo priliko, da bi s častnimi pogajanji končali vojno. Anglija je priznala pekinško vlado, ker je bilo to potrebno. Treba je tudi priznati dejstva, če hočemo izkoristiti možnost pogajanj. Označiti to stališče kot «biho soglasje« pomeni slabo izražanje. Dejansko — samo če združimo moč z željo za pogajanja, je mogoče rešiti mir na svetu«. Tudi ameriški «New York Times« pravd, da je prišel čas, ko je treba povedati, «kakšni so naši cilji na Koreji«. Prvi cilj je zahteval intervencijo ZDA in OZN za odbitje napada. Napadalci morajo biti premagani, da ne bodo mogli več pričeti napada. Vendar pravi, da bi laže na diplomatski kot p® vojaški način dosegli «svobodho, združeno in neodvisno Korejo«. Ce bi prišlo dlo prekinitve sovražnosti, bi se ustavili na demarkacijski črti. Končuje, da Kitajci na noben način ne bi smeli dobiti Formoze. LAHKA ATLETIKA Pulj-Reka-Trst Lahkoatletska reprezentanca Tržaškega ozemlja je kljub odsotnosti tekmovalcev iz Trsta y nedeljo zmagala na povratnem lahkoatletskem troboju Pulj-Reka-Trst. Istrski lahkoatleti so zmagali s precej dobrimi izidi v treh disciplinah. Venturini je pretekel 110 m z zaprekami v času 16.6, Zetto je skočil v da ljino 6.22 m; rekord ozemlja je postavila štafeta 4x100 m s časom 46.0. Tehnični rezultati: 110 m čez zapreke: 1. Venturini (Istra) v času 16.6; 2. Oli-vieri (Istra) 16.8. Skok v daljino: T. Zetto (I-stra) 6,22 m; 2. Ristič (Reka) 5.91 m. Met krogle: 1. Mičič (Pulj) 11.59 m; 2. Jurič (Reka) 10.43 m. Tek na 3000 m: 1. Mlinarič (Pulj) v času 9:29.0; 2. Mikuž (Istr#) 9:52.0. Tek na 100 m; 1. Steraj (Pulj) v času 11”6; 2. Trani L. (Istra) 11”6. Skok v višino: Ristič (Reka) 1.65 m; 2. Venturini (Istra) 1.65 m. Tek na 400 m: 1. Steraj (Pulj) v času 52.5; 2. Olivieri (Istra.) 53:1. Met kopja: Cajč (Pulj) 44,72 m; 2. Zanolia (Istra) 39.90 m. Tek na 800 m: 1. Kaluderovič (Reka) v času 2:7.0; 2. Jankovič (Reka) 2:7.0. Štafeta 4x100 m: 1. ISTRA (Trani R-, Venturini, Zetto, Ra-valico) v 46.0; 2. REKA v 48.4; 3. PULJ v 49.4. Izid1 troboja: 1. ISTRA 83 točk; 2. PULJ 65; 3. REKA 66- Rinaldi grugi v Ljubljani V nedeljo je bila v Ljubljani kolesarska dirka na progi Ljubljana - Novo mesto - Ljubljana (skupno 150 km,), na kateri so tekmovali najboljši jugoslovanski in istrski kolesarji. Na cilj je zasluženo privozil prvi bivši jugoslovanski prvak Anton Strain, ki je prehitel Ri-naldija. Mednarodne nedeljske nogo. metne tekme; Francija B . Luksemburg 2:0 ((Avstrija« - «Sochaux» 3:1 PRVOMAJSKI POKAL ZPTV Vse po pričakovanjih Rezultati: Mezgec - Sesljan 3:0, Opčine - Zarja 6:1, Ilirija -Devin 5:0, Nabrežina - Olimpija 3:3, Skedenj - Sv. Ivan 2:0. Lestvica: Mezgec 10 točk, Na-brežina 9, Ilirija 6, Opčine 6, Skedenj 5, Olimpija 4, Sv. Ivan 4, Zarja 4, Sesljam 2 in Devin 0 točk. MEZGEC-SESLJAN 3:0 (3:0). S tremi goli prvega polčasa je Mezgec v drugem delu igre lahko priredil svojim, občudovalcem pravcato akademijo nogometa,. Proti nasprotniku takega kova se je Sesljan branil dobro, a so protinapadi biR vendarle preslabotni, da bi zganili močno obrambo Mezgeca. Pri Sesljanu so prijetno iznenadili Pini in Colja, pri nasprotnikih pa je igral odlično branilec Parovel in napadalca D’Agostino in Lo Faro. Z. V. SKEDENJ - SV. IVAN 2:0 (1:0). Igra je bila revna; temu sta kriva slab dan Skedenj-cev, po drugi strani pa nepopolnost Sv. Ivana. Začeli so v osmih, končali hvala bogu v devetih, igre pa seveda niso mogli graditi. Skedenj je dal samo toliko golov, kolikor jih je nujno potreboval za zmago. NABREZINA-OLIMPIJA 3:3 (1:1). Ze sam, rezultat kaže, da je bila igra izenačena in da sta napada obeh enajstoric bila a-gilna, in. v dobri formi. Prijetno je presenetila Nabrežina, ki je nadoknadila proti koncu deficit dveh golov. Rezultat je pravičen. OPČINE - ZARJA 6:1 (4:0). Tudi Zarja je začela s samimi devetimi igralci; zmagovalec je bil torej že znan pred začetkom igre. Golov bi lahko bilo mnogo več, pa se Kraševcem ni ljubilo teči pretirano. ILIRIJA - DEVIN 5:0 časa). Ko so igralcj Devina videli, (tudi njih je bilo samo osem,), da gre stvar za njih slabo so enostavno pobrali šila in kopita in zapustili igrišče. Nešportno gesto opravičuje zares katastrofalen položaj Devina. Uspela kolesarska dirka ZDTV Zmagal je Braini Na progi Opčine - Fernetič Repentabpr - Opčine, (dolžina 74.800 km) je bila v nedeljo kolesarska dirka za juniorj.e. Tekma je bila težka m je cd 14 tekmovalcev le 8 prišlo na cilj. Zmagal je Braini iz Kopra za kolesno dolžino pred klubskim tovarišem Apoltonijem. Vso pohvalo zasluži Rauber Marij iz Repentabra, ki mu je le ne-sreča odvzdla boljši plasman Tehnični rezultati: 1. Braini Greste (Proleter, Koper), ki je prevozil progo v 1.59’45”, povprečno 34.780 km na uro; 2. Apollonio Bruno za razdaljo kolesa; 3. Perone Marino po 7”30; 4 Rauber Marij za eno kolesno dolžino; 5. Košuta Emilij (Vesna, Sv. Križ) po 8”; 6. Bandel; 7. Palčič; 8. Miklavčič. Nagrade ob koncu sezone Po tedniku «11 Progresso« povzemamo, da je bila v; soboto zvečer na sedežu krožka ljudske kulture v Ul. Alfieri obdaritev moštev in, tekmovalcev, ki so sodelovali na prvenstvu, STO in tržaške cone. Govorili so tov. Pertot, predsednik ZDTV in tov. B oltar. Mezgec si je s svojim dobrim obnašanjem, zaslužil nagrado, namenjeno najbolj discipliniranemu moštvu. Motntebello je dobil velik pokal, igralci ZMAGA, KI NI PREPRIČALA Ifalija-Franci ja 4:1(1;!) Gostje so pokazali veliko tehnično revščino - Golov bi lahko bilo še več pa medalje. Po razdelitvi daril je bila zakuska. . . (3:0). I Podrobnosti nam niso znane, (Prekinjeno v 6’ drugega pol- I ker nismo bili povabljeni. Po s tartu MIRNA PRESELITEV V BENETKE Ha eiljn strnjena sknpina (Posebni komentar za Primorski dnevnik) GENOVA, 4. — Italijanska nogometna reprezentanca je av-toritetno zbrisala klofuto, staro nekaj tednov, ki jo je dobila od Jugoslavije. Kljub temu rezultat ne sme uspavati in vzbujati poceni optimizma, ki bi se lahko pokazal kot zelo škodljiv. «Azzurri» so se odkupili za neodločen izid iz Milana, vendar so jim tokrat pomagali pri tem Francozi, ne preveč neosvojljive trdnjave. Bilo je znano, da Francozi, preživljajo grde trenutke, nismo pa pričakovali, da bi kvaliteta on-stranalpskega nogometa padla tako nizko. Kričeče jasno; francoski kot italijanski nogomet sta v prehodnem stanju: italijanski upravičeno zaradi katastrofe pri Su. pergi, ki je vzela življenje najboljšim; francoski, žrtev resnične krize. Iz dneva v dan izgublja francoski nogomet na terenu. T0 nam je potrdil — če je sploh še bilo treba — kolega iz Marseilla: «Propad našega nogometa — nam je dejal mon-sieur Morandet — je sad pojava, kateremu že dolgo iščemo korenine. Od nove generacije ni človeka, ki bi izstopal in sledil stopinjam raznih Heis. sereerjev, Da Ruiev itd. Pred kratkim smo odkrili v Bor-deauxju mlad talent, katerega smo v največji naglici dali v moštvo: Bonifaci. En sam človek žal še ne naredi moštva. Upajmo, da se bo ta kriza, ki grozi francoskemu nogometu z grobom, čimprej končala. Trdno upamo«. Besede krute in iskrene, izrečene z jokom v grlu; v tistem trenutku je namreč obramba plavih bila v obrambi, ogrožana od neurejenih napadov domačinov. Enajstorica «azzurrov» je postavila na polje že neštetokrat spremenjeno postavo: bil je poklican k časti — in kot posledici dolžnostim — half Ventu-ri ter je bil postavljen na skraj. no desnico Bolonjčan Cervella- ti. Dva mladca v časi starih moči. Reči moramo, da sta bila tako tako Venturini kot Cer-vellati morda najboljša italijanska igralca. Prvi je po negotovem začetku igral naravnost uničujoče in pomagal aktivno tako v obrambi kot v napadu z dolgimi begi in pogostimi točnimi podajanji. Venturi je torej z odliko prestal sprejemni izpit. O Cervellatiju ne moremo povedati drugega kot brezpogojno hvalo, bil je namreč absolutno najboljši na igrišču. Ostalo vsakdanja administracija. Boniperti, tudi on proizvod enega od zadnjih kalupov, je imel nesrečen dan, čeprav je včasih zablestela njegova klasa; ima nekaj zasluge pri dveh golih. Drugi «Azzurri» so igrali srednje: ne zaslužijo ne pohvale, ne graje. Potrebno je porabiti nekaj besed za tehnično komisijo. Go. vorili smo z nekaterimi igralci in pritožili so se, da se Be-retta, Busini in Combi, posebno pa še prva dva, brigajo bolj za svoje posle kot pa za potrebe reprezentance. «Manjka nam moralna podpora«, je dejal eden najvidnejših članov ekipe. »Med treningom v Parmi se je ponesrečil Vitali in nihče od' komisije ni mislil na to, da bi mu pomagal. Ko se je trening končal, je ostal Florentinec prepuščen sebi. En sam primer med tolikimi«. Trde besede, ki pa marsikaj razložijo. Jasno je da v takem ozračju stvari ne napredujejo tako kot bi morale. Videli smo na stadionu Marassi, da nekaj ne gre. Italijani so sicer zaprli goste v obrambo, včasih so tudi prijetno kombinirali, a žal večkrat prihajali k nasprotniku z akcijami, ki so bile sad nespornih kvalitet nekaterih posameznikov manj’ pa vcepljene koncepcije igre, ki jo lahko da samo trener. Enajstorica je igrala s srcem, vendar ne verjemite, da so potrosili vse svoje energije samo zato. da bi rešili prestiž državnega nogome- ta: ni bila morda bolj spodbudna velika denarna nagrada, ki bi jo dobili v primeru zmage? Dajmo, dajmo, naivno bi bilo misliti, da stvdri stoje drugače. Igra sama na sebi ni bila nekaj posebnega. S štirimi srednjimi napadalci v Prvi vrsti so postali «azzurri» kmalu nevarni in jasno pokazali, kakšni so njihovi nameni. Francozi, tehnično slabi, so tako sprejeli po. polnoma defenzivno taktiko. Zal se jim je po samih desetih minutah igre poškodoval najboljši igralec Baratte, ki je po trčenju s Casarijem ostal na zemlji s poškodbo na kolku. Kljub temu, da je zapustil igrišče' — nadomestil ga je Kargu — so Francozi prvi realizirali po zaslugi inteligentnega cen-ter-strela, katerega je Grumel-lon, ki se je osvobodil Togno-na, s premetnim udarcem glave dobro izkoristil. Za tem je francoski horizont, prej ves rožnat, postal vedno bolj temen, saj so poslali Lorenzi (dvakrat) Amadei in Cappello (enajstmetrovka) v vrata dolgega Dakoskija kar štiri žoge. Teoretično bi lahko Italijani, po kvaliteti prikazane igre, dosegli mnogo bolj zaokrožen rezultat, a kljub poškodbi Cuissarda in mnogih krasnih priložnostih niso uspeli najti prave mere, s katero bi žogo bolje usmerili. Velika uničevalca golov sta bila predvsem Boniperti in A-madei. Koliko sta jih zapravila! Kljub temu pa ponavljamo, da rezultat ne sme zapeljati v prevaro. »Azzurri« so zmagali, lahko bi tudi zelo visoko; moramo pa imeti pogum in priznati odkrito: bolj kot zasluga italijanskih nogometašev je bilo zaslužno za zmago neznanje francoske ekipe, revne v igri, revne v igralcih. Rešili so se samo trije: plavolasi Bonifaci, plešasti, vendar še ne preveč stari Marche in srednji napadalec Grumellon. Premalo, zares! AGOSTINO LOV ATI Van Steenbergen najhitrejši - Schaer po dveh kilometrih vožnje odstopil (Od našega dopisnika) Danes že zopet navadno približevanje kraju, kjer pričakujemo odločitve. Nikake zgodovine ne piše današnja etapa. Na start se ni pojavil Zanazzi, ker se ne počuti dobro, po dveh kilometrih borbe proti sebi in proti kilometrom pa je podlegel Švicar Schaer, sedmi na lestvici in eden tujcev, katere se je zares izplačalo videti na dirki. Odpotovali smo torej na pot brez njih in se pripeljali po zdravilnem dremanju na laguno. Prišli smo pred pričakovano uro, krivca zato sta Casola in Barbiero, ki sta 40, km pred Benetkami zapustila skupino in dobila nekaj sto metrov naskoka. Skupini, pa ne samo drugovrstnim igralcem, tudi posil-cem glavnih vlog tak beg ni bil všeč. Morda so se bali, da ne bi bil tak manjši poskus le odskočna deska pri temnih naklepih nekaterih, ki bi radi podminirali lestvico. Zato so vsi boljši varovali v prvih vrstah in. niso spustili z vidika dvojice. Kot mačka z mišjo je bil ta lov. Ko sta reveža že začela upatj v svojo srečno zvezdo in na tihem kovala načrte, kako bi prelisičila na koncu drug drugega so ju ujeli Ravno pod tablo, ki je povedala, da je do cilja samo še en kilometer. Množica na današnji etapi je naravnost veličastna. Toliko ljudi zbranih ob straneh ceste nas že dolgo ni spremljalo. Skoraj, da nas je sram namesto dirkačev za tako nebojevito razpoloženje. Ljudje si tega s svojo potrpežljivostjo niso zaslužili. Tako smo prišli složno do vrat ((Serenissime«. Sprinterji so se začeli pripravljati na delitev plena, asi so se po večini držali bolj v ozadju, da ne bi v skupini zadeli ob koga, ali se znašli docela nedolžni nekje pod kolesi soseda. Edini Van Steenbergen se je spravil med napadajoče. Imel je prav. Izplačalo se mu je. Italijanski prvak Antonio Bevilacqua mu je Je kratek čas bil v napoto, drugi pa 'e manj. Ta zmaga mu bo še povzdignila moralo, kar je pri našem športu precejšen del uspeha, GIAMPIETRO TOSSATI 15. ETARA 1. Van Steenbergen Rik (Gi-rardengo) v 5.07’48”, povprečno 36.651 km na uro: 2. Bevilacqua Antonio (Benotto); 3. Leoni Adolfo (Legnano); 4. Conte Oreste (Bianchi); 5. Brasole Annibale (Wilier Triestina); 6. Menon Lino (Stucchi); 7. Pina. rello Giovanni (Botecchia); 8. Grosso Adolfo (Wilier Triesti. na); 9. Corrieri Giovanni (Bar-tali); 10. Frosini Luciano (Ar-bos), vsi s časom zmagovalca. LESTVICA: 1. Van Steenbergen Rik 90,52* 36”; 2. Astma Giancarlo 90,56’ 41”; 3. Magni Fiorenza 90,56’59”; 4. Kubler Ferdi 90,58’08”; 5. Bo. bet Louis 90,58! 1”; 6. Coppi FaUsto 91,00’32”- 7. Pezzi Lucia. no 91,02’32”; 8.'Koblet Ugo 91, 03’03”; 9. Zampini Donato 91,05’ 16”; 10. Brasola Elio 91,09’31”; 11. Padovan Arrigo 91,06'44”; 12. Fornara Pasquale 91,06’46”; 13. Rossello Vincenza 91,08’16”; 14. Pedroni Silvio 91,0819”; 15. Rossi Dino 91,08’26”; 16. Mag-gini Luciano 91,11’33”: 17. Bre-sci Giulio 91.11*45”: 18. Giudici Pietro 91,12*31”; 19. Moresco Rinaldo 91,13’09”; LJUBLJANA, 4. 77 Na eni od poslednjih letošnjih medna, rodnih smučarskih tekem v Ju. goslaviji je v nedeljo zmagal na veleslalomu pod Jalovcem poznani avstrijski tekmovalec Hans Senger. RADIO V JUNIJU 1951 Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri RUGGERO in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin RADIJSKI APARATI 'najboljših znamk l O S O P H O S O L A G K K K N N U IP V I) A M A I T K Sl A H i Kdor kupi radijski gramofon, dobi v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate in jih plačujemo po najvišjih cenah Na račun 1000 lir in mesečni obroki po 2000 lir RUGGERO - Korzo Garibaldi 8 KINO V TKI4TU Rossetti. 17.00 ((Prehodni oblaki« J. AUison, J. Garlana. Excelsior. 15.30: ((Manekenka«, Lana Turner. . Nazionale. 17.00: »Očarljivi t J J. Hodiak, S. Sidney. Arcobaleno. 14.30: «Pre^l„rc| obžalujejo«, Joan Crawforo. Fenice. 16.30 « V rniem ljubezni) Fnodr^Vma,ric'oP16^0k<£ pesmi v počastitev sP^vna tLo ceta Marolta. 22.30 ”r» ba. 23.30 L. v. Beethov v D-duru, op. 70. T It S T H- .30 Z* 7.30 Jutranja f'ansP3i>jovi vsakega nekaj. 12.00 1, jj Gl* 12.10 Koncert uvertur. ** gjas« ba po željah. 17.30 Plea5 8ra,,Sa. 18.00 Glas Amerike. 18-*0 fier h" Koncert št. 2. 18.55 bariera. 19.00 Mamica s!°.v,e- 19.15 Operna glasba. .<5 skl zbori. 20.15 Zabava s ^ 30. ■ niko. 20,30 Okno v ri rn> , Glasba iz revij. 3 -0<> siova"^ (lini. 21.30 Dvorakovi Nlusor-y plesi. 21.45 Dva m?; VonCC*?, J« skega. 22.00 Mozart. Jhtri. ti-ci-molu. 22.31 Lahki orke lnoč» Ravel: Valček. 23.35 glasba. . Tit ST •• .,30 % 7.45 Jutranja glas-ba. j pjni ^ st ra glasba. 12.00 G -F KeStet c njegov orkester. 12.20 v v. .5 D’Amato. 13.25 Orkester 5 t4.i 13.50 Solo k,11/* SP«r ,7 45 y, Poje Nino Ossani.__l7„4ami P-eS. Savine. .. !ino Ossani. » BBC. 18.00 Orkester P; Tgelinija. 18.35 Napt mi:.19-00.9las,A^ov. p- kester modernih r^^vnovi nimivosti. 21.05 Beethpvn ^ fonije. 21.55 «2ivljenje ,-i ................................................um,,,,.,.!..!.........M...................................mm.......................................................................................................................... m............................................................■■»■■■■■■■m.............................. m................ ■ ■ ■ 1 ■ ■. m ■..... 1 «.«1L«« '^AUPTl**! ■ ■-«■.LUIL«.«.« »JJ«■ .................................................. »n ........ Angelini ja. 18.35 Napoletajg 0 ^ ii« 9 Komorna glasba. 23-j glasba. iMjliiit TkdUlOMtlM doPi&ga ohjdMa \§uejka. n imeUkmi [/AkOSUV HASdi} III. DEL 172. PKEVKDEli riti, DS. E U A N D B A D A £ , I. L S I* It I It A I. D It. B O B E It T H L, A V A T A Ko je S ve j k slednjič z veliko muko zapisal vse tiste Babule Haleje, Hudži Mudžije, je hotel še enkrat poskusiti, da bi na. redniku pojasnil, da je postal žrtev zmote. Narednik-tolmač, ki že prej m bil popolnoma trezen, je medtem zgubil vso razsodnost. Pred seboj je imel inseratno stran nekega nemškega čas-nika in je pel inserate po noti Radeckega marša: «Gramofon zamenjam za otroški voziček. — Kupujem črepine, belo in zeleno steklo! Itd.» Nekateremu inseratu se napev ni hotel prilagoditi, narednik pa je hotel po vsej sili tudi to težavo premagati; zato je tolkel s pestjo po mizi v takt in brcal z nogami. Njegove oči so sicer opazile Svejka, vendar pa narednik na to ni reagiral. Svejk mu je razlagal, kako je pomotoma prišel do tuje, ruske uniforme, pa vse zaman, zakaj narednik je spal in spal ter slednjič padel s stola na tla, kjer je mirno spal naprej. «Oprostite, gospod narednikb je rekel Svejk, salutiral ter odšel iz pisarne. Zgodaj zjutraj je odšla skupina ujetnikov, v kateri je bil Svejk, naravnost v Premyšl obnavljat železniško progo. Prevzel jih je major Wolf, ki je imel fiksno idejo, da se delajo ruski ujetniki nalašč nepismene, kajti na njegovo vprašanje: «Ali znaš graditi železnice?* so vsi ujetniki odgovarjali; «Nič takega ne poznam, še nikoli nisem o tem slišal, živel sem vedno pošteno.* Ko so torej stali pred majorjem Wolfom in njegovim štabom, je najprej major vprašal ujetnike, kdo izmed njih zna nemški. Strumno je stopil Svejk pred majorja, salutiral in javil, da zna nemški. Major Wolf, vidno vzradoščen, je vprašal Svejka, ali ni morda inženir. 1 «Pokorno javljam, gospod major*, je odgovoril Svejk, «da nišem inženir, ampak ordonanc enajste marškompanije ena. indevetdesetega regimenta. Padel sem v naše ujetništvo. To se je zgodilo takole, gospod major...» «Kaj?» je zarjovel major Wolf. «Pokorno javljam, gospod major, da je bilo takole ...» «Vi ste Ceh», je naprej kričal major Wolf. «Vi ste se pre oblekli v rusko uniformo?* «Pokorno javljam, gospod major, da je res tako. Zares me veseli, da se je gospod major takoj vživel v mojo situacijo. Morda se naši že kje bojujejo, jaz pa bi tukaj po nepotrebnem prelenaril celo vojno. Rad bi vam, gospod major, še enkrat vse pojasnil.* «Dovolj!» je rekel major Wolf, poklical dva vojaka ter ukazal, naj odvedeta tega moža na glavno stražnico; sam je še z nekim častnikom šel počasi za Svejkom. Govoril je nekaj o čeških psih, ki so pozabili na svojo prisego, vstopajo v rusko vojsko in služijo sovražniku zlasti kot špijoni. Svejka je eskorta odvedla na poveljstvo garnizije, kjer je major podpisal zapisnik, da se je Svejk kot pripadnik avstrijske armade vedoma in brez sile preoblekel v rusko uniformo in so ga za fronto zadržali vojni orožniki, ko so se Rusi umaknili. Vse to je bila sveta resnica in pošteni Svejk ni mogel protestirati. Zaprli so ga v luknjo, kjer je bilo prej skladišče riža, hkrati pa penzionat za miši. Svejk je začel razbijati po zaklenjenih vratih. Prišel je korporal, Poljak, in Svejk ga je prosil, naj g*a premestijo kam drugam. Poljak mu je zagrozil s pestjo pred zaprtimi vrati in odšel. Zjutraj so prinesli Svejku kavo in porinili k njemu človeka v ruskem vojaškem plašču. Ta mož je govoril češki s poljskim naglasom. Bil je eden izmed tistih malopridnežev, ki so služili v kontrašpijonaži pri armadnem zboru. Bil je član tajne vojaške policije. Začel je: «V lepo svinjarijo me je pripeljala moja neopreznost. Služil sem pri 28. polku in sem takoj stopil v službo pri Rusih, potem pa se dam tako neumno ujeti. Služil sem pri šesti kijevski diviziji. Pri katerem ruskem polku si služil ti, tovariš? Tako se mi zdi, da sva se morala nekje v Rusiji videti. V Kijevu sem poznal mnogo Cehov, ki so šli z nami na fronto, ko smo prešli v rusko vojsko, pa se zdaj ne morem spomniti na njihova imena in od kod so bili, morda se boš ti na koga spomnil, ki iz i*»s‘ si se tam z njimi shajal, jaz bi rad vedel, kdo je tam osemindvajsetega polka.* ^tel*1 Namesto odgovora mu je Svejk skrbno segel na Cel0> mu je preiskal žilo in naposled ga je odvedel k maJ se P1 okencu in ga prosil, naj pomoli-jezik ven. Nepridiprav branil, domneval je, da gre morebiti za določena zar ^ znamenja. Potem je začel Svejk razbijati po vratih i»> ^0 je prišla straža vprašat, zakaj razbija, je zahteval P°terega in nemško, naj takoj pokličejo doktorja, češ da mož, so dali semkaj k njemu, nori. , ^jta1 Toda nič ni pomagalo, po tega moža ni nihče Prl^®|’ ln d® je tam docela miren in blebetal naprej nekaj o Kijev je Svejka v Rusiji vsekakor videl, kako Je korakal mea vojaki. svejl, «Vi ste se gotovo napili močvirnate vode*,Jereke «kakor tisti mladi Tynecky od nas, sicer pameten človek,^ {fl( kar na lepem se je dal na pot m prišel celo v Ital ^ sicer pauicov- — ^ w |______________________prišel celo v Italijo. ^ ^ ni o ničemer drugem govoril kakor o Italiji, čes 0^ zfl)# same močvirnate vode in nič drugega znamenitega.. ^ lew te močvirnate vode je tudi res dobil mrzlico, stirmr ^ pet^ se ga je lotila. Ob Vseh SVetih, na svetega Jo/ei . je in Pavla pa na Vnebovzetje device Marije. ^ tran*va.9 prijelo, je vse ljudi, tuje in neznane, poznal kakor v - se v|de» Je tega in onega nagovoril, češ da ga POZI*a- čavai na uI. v na kolodvoru na Dunaju. Vse ljudi, ki jih j j z njun. je videl bodisi na postaji v Milanu ali Pa bij0 drdS štajerskem Gradcu v vinski kleti, ^oti temu ^ Kateri zdravila kakor to, kar je storil novi stre ni (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6. III. nad..- Telefon štev. 93-808 In 94-638. St. 20. - - - - - Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA _ TMefnnska %t 73-38 OGLASI' od 8.30- 12 In od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-'UDravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. •ednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelltco l-II., Tel, 11-32 Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel 70. Odg. urednik STANISLAV NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: lzvo . * s]{ega tK* T. Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega r10^ ^zQ%. ■ — Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega 1 —_