spomnite se slovenskih beguncev s kakim °arom! Stavka železničarjev je odgodena za negotov čas Washington. — Predsednik Truman je imenoval odbor treh mož, ki bodo študirali plačo in in druge razmere pri železni carjih ter o tem poročali predsedniku. Morda bo dal ta odbor tudi svoja priporočila. Tako je zdaj odgodena stavka železničarjev, ki je bila določena za danes zjutraj. Unija železničarjev je razglasila svojim članom, da stavke ne bo 30 ali 60 dni, kakor to zahteva postava za slučaj, če predsednik postavi preiskovalni odbor, da preišče vzroke spora in skuša najti pot za poravnavo. Na stavko bi bilo šlo drugače danes 300,000 železničarjev. Policija mora iskati druge koledarje Cicero, ,111.—Tukaj šna policija mora dobita druge stenske koledarje. Nekdo je namreč pobral na policijski stanici vse stenske koledarje. Je moral biti kak oboževalec nežnega spola, ker na vsakem koledarju je bila kaka taka "stvarca" v posebno vabljivi pozi. Dirka za vojno ali pa za mir, svari zakladniški tajnik Komunisti ne bodo mogli postati častniki v ameriški armadi Komisija v Julijski Benečiji ne dovoli časnikarjem informacij Razne drobne novice iz . Clevelanda in te okolice Pisma imajo pri v as— Knaus Anton iz Aurora, Minn., doma iz Maga loga pri Loškem potoku ima pri nas pismo; piše mu Ludvik Knaus. — John Stimec, ki je nekoč živela na Bonna Ave., piše mm -Alojzija Zaje h Kuželjevca 3. — Klun Alojzij iz Rakitnice pri Ribnici, piše mu Janez Klun. _ Joseph Lander, piše mu Š ten ta Marija iz Vidma št. 39. pošta Videm Dobropolje. Matej Holmar umrl— Mrs. Pauline Starnpfel je prejela od Josephine Holmar iz New Torka sporočilo, da je 9. decembra 1945 umrl njen brat Matej Holmar, ki jo bil dolgo let organist pri sv. Vidu v Cleveland^ in pevovodja zbora Lira. Na mrtvaškem odru je počival v lepi kapeli sv. Jožefa na Žalnah. Doma zapušča ženo, v Ameriki pa gori imenovano sestro. V Cleveland« je bil zelo priljubljen ter priznan veščak cerkvenega in narodnega petja. Naj mirno počiva v domači grudi, preostalim naše sožaije. Grobovi v domovini— Mrs. Alojzija Železnik, «418' S pil ker Ave., je prejela iz domovine žalostno vest, da so ji leta 1941 um tli ljubljena mama Jožefa Penca v vasi Male Vodenice, fant Kostanjevica. Bili so stari nad '80 let. Doma zapuščajo dva sinova in i hčere, tukaj pa eno hčer. — Frank Železnik je pa ucibrl pismo od svojega brata Leopolda iz Gornje Košane 41, p. Št. Peter na Krasu, v katerem mu sporoča, da so mu umrli mati Ivana v starosti 85 let. Doma zapu?ča- 0 moža Jožeta, sina in hčer, dva sinova v Argenilmi ter tri sinove in hčer v Ameriki. Naj bo ornem« peko j nima lahka rodna gruda, preostalim sožalje. Prvi regrat— Naš uredniški štab ga je že imel na mizi, tako nežnega in voljnega, da bi angelci jedli, če bi ga imeli. Med regratom so se postavljala velika kolesa trdo kuhanih jajec, pridelek Sr-panovih putk. Vse to nam je prinesla prijazna Mrs. Louis Srpan iz Mareella Rd. Skledo, jesih in olje snv pa sami doma imeli. Jej, kako se je to mlati-o! Da bi ga še zdravi nabirali, Mrs. Srpan. Poledenica— V soboto je v Clevelandu po-malem snežilo, zvečer je začelo pa zmrzovati. Ceste so postale gladke kot steklo in kjer je bila količkaj vzpetina, s;> avtomobili obtičali. Mestni truki, napolnjeni s soljo, so hiteli na razne kraje mesta, da so cesto posuli in otajali. Stavka v Addressograph— Delavci v Add r e s s o g raph Multigraph Co. na Babbitt Rd. v Euclidu so odšli na stavko. Okrog 1200 delavcev in B00 uradniškega e(S«b j a je doma. Unija zahteva od podjetja 18V-JC na uro več, kompanija je ponudila 15 centov več. Pogajanja so bila že od decembra. Važna seja— Podružnia št. 25 SŽZ ima nocoj zelo važno sejo. Vršile se bodo med drugim tudi volitve delegatiin j. -o---- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI KEŠILI LE GOLO ŽIVLJE- 1 NJE. POMAGAJMO JIMs Srna je Ameriška Domovina sklepala, da je bolj pametno, če se obdrži tajnost. Saj sami pišete,, da so vam ljudje tam dejali: Mary, imej oči odprte in tudi ušesa, usta pa drži zaprta! Če ti je kaj za naše in svoje življenje, molči o vsem, kar vidiš in vzeš. In zraven so še rekli: Če se boš kaj izpoza-bila in bleknila le malo preveč, lahko izgubiš glavo, preden boš spet preko meje.. Pa tudi če ti sama odneseš svoje pete srečno nazaj v Ameriko, bo pa potem nam tukaj huda predla, ako pride na ušesa naši slavni OZNI, da si preširoko odpirala usta. — Ali ni tako, gospodična? Mary: To je res. Ampak tako so mi ljudje govorili le prve dni. Ko je potekal čas — bila sem namreč v Ljuubljani in v Sloveniji dva tedna — so mnogi sproti spreminjali svoje mnenje. Mnogi, ki so me sprva svarili, naj molčim, so pozneje rekli: Mary, kakor hitro ste ven iz dežele, pa vse popravcii povejte! Naj svet ve, kako se nam godi v tej ječi komunistične OZNE. Čeprav nam potem vzamejo še ta košček svobode, ki ga imamo. In če izgubimo tudi življenje, kaj za to! Bolje je biti pod zemljo kot v tej toliko proslavljati i komunistični '"svobodi." Mary, kar povej, vse povej, in prav za gotovo povej. Naj se zgodi, kar hoče.. Poročevalec: Hm! In vi res mislite povedati vse in dati celo v časopis? Mary: Prav res, gospod! Poročevalec: Ali se vam ne zdi, gospodična, da boste s tem spravila mnoge ljudi na Slo- (Dalje na 2. strani)_ 43 narodnosti se je sestalo k prvi seji mednarodne banke v Savannah Savannah, Ga. — Tukaj so se sestali k prvemu zborovanju zastopniki 43 držav, ki so vložili v mednarodno banko $18,000,000,-000. Ameriški zakladniški tajnik Fred M. Vinson je zboroval-cem povedal v obraz, da stoji svet danes pred razpotjem: k zdravni svetovni ekonomiji, ali pa k tretji, morda "zadnji" svetovni vojni. "Kar bomo storili iti ukrenili zdaj," je rekel Vinson, "bo ali začetek trajnega blagostanja in miru, ali pa samo pripava■ za tretjo svetovno vojVto." Na zborovanju je tudi 10 zastopnikov držav, ki niso še članice te mednarodne banke. Med temi je tudi Fedor Bystrok, zastopnik Sovjetske Unije. -o- Položaj v industriji je nekoliko boljši zadnje dneve število stavkarjev je padlo od 1,700,000 na 707,000 zadnje dneve Zadnje čase je bilo poravnanih več stavk, tako pri Western Electric v New Yorku in New Jersey ter stavka mehanikov v San Franciscu. Dočim je bilo koncem januarja v Ameriki na stavki do 1,700,000 delavcev, jih je danes še kakih 707,000 in neposredno ne grozi nobena večja stavka. Glavna stavka je danes še pri General Motors, kjer stavka 3 75,000 delavcev že 111 dni; kakih 175,000 jih stavka pri General Electric in Westinghouse. Ostali so pri večjih ali manjših industrijah. Za 1. aprila pa grozi stavka 400,000 premogarjev in v 30 dneh stavka 30(j,000 železničarjev, če ne bo prišlo prej do poravnave. Pri Geperal Motors ni nobene spremembe glede stavke. Danes bodo zopet sedli k posvetovanju zastopnfki unije CIO in kompanije. Danes se bodo začele pogajati premogovne družbe z John L. Lewisom. Pričakujejo, da bo Lewis vprašal za višjo mezdo, krajši delovni teden ter 10 centov od vsake tone premoga unij-ski sklad za korist premogarjev. Unija jeklarskih delavcev CIO naznanja, da je podpisala novo pogodbo že z 472 firmami, ki zaposlijo do 600,000 delavcev. Po godbe pa še ni podpisalo 426 kompanij, ki zaposlujejo 160, 000 delavcev. Pogajanja ž njimi so pa-v teku. -o- V Novi Zelandiji vojaki iščejo razporoko Auckland. — 87 ameriških vojakov je prosilo za razporoko od tvojih novozelandskih nevest. Pot v Ameriko jim je zabranje-na, dokler ne bo zadeva rešena. Praga, 10. marca. — General Vladimir Velevit, jugoslovanski minister, je izjavil tukaj, da se skriva general Draža Mihajlovič še vedno v jugoslovanskih gorah in da ga še niso začeli iskati. Darovi za pohabljenega Jos. Brodnicka V sklad za pohabljenega vojaka Jos. Brodnicka so dozdaj darovali &le|deči direktno blagajniku: po $25: Anton Grdi-na, Baraga Glee Club; po $10: Rev. Frank Baraga, Frank Bra-nisel, Michael Kolar, Edward Tome. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:- "Razpnite čez ves svet vešala"—tako kliče partizanska himna. In kdor še dvomi, da t\o ni samo himna slovenskih partizanov, ampak himna komunistične inter nacionttle, ki hoče postaviti vislice po vsem svetu— naj čita naš današnji uredniški članek, pa še jutrišnjega, potem naj si pa odgovori sam — po slovensko, če je še Slovenec. V uradu Ameriške Domovine so darovali; po $5: Joseph P. Medved Jr., neimenovan; Mrs. Frances Medjved $3, Henry Medved $2. Vse nadaljne prispevke se lahko izroči v našem uradu, ali pa direktno blagajniku na naslov: Anthony Brodnick, 1324 Giddings Rd., Cleveland 3, O. —-o- Tovarna zapre za vselej zaradi stavke Monongahela, Pa. — Liggett Spring & Axle Co. naznanja, da bo za vselej prenehala z o-bratom. Delavci so na stavki od 28. novembra in vodstvo je sklicalo zadnji teden sejo, na kateri je hotelci ponuditi delavcem 18'/ic več na uro. Toda ker ni noben delavec prišel na sejo, bo tovarna za vselej zaprla vrata. --.o- DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SrOMNI SE UKGKNCEV S KAKIM DOLARJEM Vojni oddelek hoče s tem | zavarovati tajnost atomske sile in drugih Washington. — Ameriški ko-' munisti ne bod0 mogli postati častniki v ameriški armadi, niti ne bodo mogli imeti kake druge važne službe v armadi. Tako je odočil vojni oddelek. Vojni oddelek sicer ne pove vzroka te odredbe, najbrže je pa v zvezi z odkrito špijonažo atomskih tajnosti v Kanadi, v ; katero so bili zapleteni ruski agenti. j Kdor je bil kda j član komuni-; stične stranko, ne bo mogel iti v' častniško šolo, niti ne bo dobil i treninge v letalstvu, niti ne bo smel opravljati kake. službe, kjer bi lahko dobil informacije o atomski sili ali radarju. i i Nedavno tega sta bila dva vo-1 i jalca odslovljena od uredniškega štaba vojaškega časopisa v Tokiu,1 | Stars and Stripes, Njiju imena j so Sgt. Pettus iz Chicaga in Cpl.; S Rubin iz Conn. Oba sta bila v' jcivilu člana komunistične stran-' jke.: Vse komunistično časopisje' ' v Ameriki se je razburilo, ker ju' i je vojaška oblast odstavila. Malo prej, pretfhb je vojni od-; delek objavil to svojo odredbo, je' odsek poslanske zbornice, ki preiskuje protiameriške aktivnosti,! povedal v ^bornici, da so v Zed. | državah na delu ruski agentje, k; jim pomagajo ameriški sopotniki, ki bi radi dobili v roke tajnosti atomske bomte. V tej zaroti je več ameriških komunistov in nekateri so celo v vladni službi, je izjavil poslanec Rankin, član tega odseka. -o—-- Moskva zdaj dolži Zed. države, da so prelomile pogodbo Ne da bi odgovorili na protest Zed. držav, Sovjeti zdaj sami očitajo London. — Ameriški državni i oddelek je poslal dve ostri noti vi Moskvo. V eni zahteva od Sov-! jetske Unije, |da takoj vzame j svoje čete iz Perzije, kakor je bila pogodba velikih treh v Teheranu, v drugi protestira, ker Ru-j sija odvaža industrijo iz Mand-j žurije, ne da bi koga vprašala za to. Sovjetska Unija ni odgovorila Ameriki na nobeno teh not, ampak je sama prišla na dan z drugo ofenzivo. Moskva namreč očita Zed. državam, da so prelomile dogovor ministrov velikih treh v Moskvi glede Bolgarije in da Zed. države podpirajo opozicijo pri bolgarski vladi. Kar se tiče Bolgarije so Zed. države zahtevale, da morata priti v bolgarsko vlado dva zastopnika opozicije in sicer po obojor stranskem sporazumu. Moskva pa trdi, da to ni bil dogovor mi-' nistrov v Moskvi in da ni treba nobenega obojestranskega sporazuma. To se pravi, da prideta v vlado taka zastopnika, ki bosta všeč komunistični vladni večini in to je dovolj, ne glede na to, če je opozicija s tem zadovoljna ali ne, —--o-— Da dozori ena sama jagoda je potreba toliko sončne gorkote, da bi lahko gnala parno lokomotivo 500 milj daleč. NOVI GROBOVI Frances Petrič Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu Frances Petrič, rojena Kum-še, stara 50 let. Stanovala je na 19715 Mohawk Ave. Tukaj zapušča soproga Franka, sina Stanleya in več sorodnikov. Rojena je bila v Borovnici, kjer zapušča starše Franceta in Marijo, brate: Franceta, Karla, Janeza in Jožeta, sestro Ivanko in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 22 let. Bila je članica društva št. 53 SNPJ. Pogreb bo v torek popoldne ob 1:30 iz Želetiovega pogrebnega zavoda na 152. cesti in na Lake-view pokopališče. Joseph Mam Po daljši bolezni je umrl Joseph Marn, star 56 leet. Doma je bil iz Bistrice pri Št. Ruper-tu, odkoder je prišel v Cleveland ipred 36 leti. Po poklicu je bil ktivač. Tukaj zapušča soprogo Danico roj. Predovič,"6 sinov: Joseph, Max, Albert, Stanley, John in Anthony, tri hčere: Mary, Mo!lie in Alice ter več drugih sorodnikov. Pogreb je bil danes zjutraj ob osmih iz Zakrajškcvega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo pokopališče. John Simčič Na svojem domu, 6911 St. Clair Ave. je umrl John Simčič, star 67 let. Tukaj zapušča soprogo Jennie, sina Johna, ki vodi gostilna na 661 E. 185. St., hčer Ano omož. Cirn-perman, štiri vnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Sop j ane, fara Jelšane na Notranjskem, kjer zapušča brata, dve sestri in več sorodnikov. Tukaj je bival 46 let in je bil član društva št. 126 SNPJ. Pogreb je bil danes zjutraj ob 9:15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo pokopališče. Mary Bodell Včeraj je umrla Mary Bodell, stanujoča na 1007 E. 64. St. Pokreb ima v oskrbi Zele-tov pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo bomo naznanili jutri. Pokojni John Prijatelj Sporoča se nam, da je John Prijatelj, katerega pogreb je bil danes, umrl na posledicah padca po stopnicah v Warrens-ville sanatoriju. Odpeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer je v par dneh podlegel. Ime nje govega bratla je Anton in ne Albin. ----iC- Nov rekord od Havajev do Amerike Los Angeles. — Clipper oc Pan ameriške žraČne črte je dosegel nov rekord v poletu od Ha vajev do Los Angelesa. Razdaljo je preletel v 9 urah in 53 minutah. AMERIŠKA if D0M0VIN A °AROM! \ AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN SLOVENIAN MORNING ^yj IN LANGUAGE 0NLY AMERICAN HOME DAIH "APEB /, ,, ; -\'0. 4g ^^ ...... 11 ■■ .................. .................... .........9-------------------------,.. „ _,, ..........—---- ; ............................... .....................----------------------------_I C/,^L.Jf„,"""■ CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 11, 1946 v * LETO XLVH1—VOL. XL7III k?!0l;ovega ameriškega Ca pijejo '^hm irska- — V soboto ie Sfenn0n . ordinal John Joseph P jp0|1Z St" L°uis, Missouri. hitela f 83> ,et- Smrt ga je Sitna ]° je bl na P°tu domov Jer -ie Pred 15 dnevi NobukPapeža Pij a kardinal-, ^ Petek' v ;ii new Vecer je še obiskal tu-Nrih , SVojih sorodnikov, od Kenje® J® P°slovil, ker je bil Sz\J' da odpotuje drugi , je . v Ameriko. *%lov tarejŠi od 32 novih ISke v pn,dila ga je p0t s cv R,m-Ko je bil na S loti, • Se ga J'e pa na Ir" !%u Se ttočan prehlad. V k11%m!U bodo Priredili sve-° ' nato bodo 1 d njego-j •louj^OHlali za pokop v L v četl-tek. Kardi- H Vk n je bil rojen na Ir-I V AJe bil star 21 let, je ! ^ zat iko iz bogoslovja pika v je bil Posvečen v Ns p cei'kvi sv. Patrika v HiT Leta 1903 ie bil ^ 8kof0m v St. Louis, S^S'fiEGUNCI VAS ^SsSiio POMOČI! H>vor z Lf, Mary Slone (Slanovnik) iz v. South Chicago Iv, JUUIIIVI !(V(itlik "A i Je -^ftieriške Domovi- Sl^ d*a se pfed 1 iz Evrope Lt ■ J Jk, jfi P Po domače Sta-n xbila v službi Stri-J Nemškem kot bol- » v C p,.je na svojem ^nicagu na dopu- ; 3e vedel, da je 5: 5ovfat, y stone pred svo-j v or°m v Ameriko na C* Cul je tu- i':(lj '^L■ tn» ve povedati > k,sl71V0'Sti od tam. Za-\ ^oče Ra njen (l°m svo" ' «tav-alca in ga napr0" i^lja v g0sPodični razna h1* Haš bocl° m°rda za-ik 'n jav"ost, ako bi P>it0s ^tela Mary nanj a C cd'govoriti. ^^tned A 0 Vsebino raz-»tone in na- ik' vi " Gospodična, L e napisali precej švSi SVo0,.sv°.iem obisku v . i Af CVii ',lim sorodnikom i S: G ; Ci Vem tudi, da ste (L Pl&mo čitali. k • V66|C'' Res- čital sem \ ' Posnetek iz va-f sh tam v dveh uvodnikih. A sfSredi januarja in [V Limela nasl,ov: NAJ CITA! že tudi zna~ < \ Tudi i ^i". mi je zdaj že Mul Je ^ J temu se čudim, 4 • st4 t'Hn riška Domovina J ŠSo Pismo s ta- S S h^ VllostnO'9tjo. ge t0 W^^dano, d našim ljudem, ^t,.: ^ t„iSta> ki je pismo SSh^1 Vse naj Pride v , ^vSS in em doživela, sa-> nr,v°Cl slišala. I 'v vzroka>da ^sto vse! C; L- vašega pi- Komisija, ki bo določila mejo med Jugoslavijo in Italijo molči o svojem delu. V komisiji so tudi 3 Amerikami Mihajlovič je še vedno v domačih gorah. Trst, 10. marca. — Komisija štirih držav, ki proučava n; licu mesta bodočo mejo med Jugoslavijo in Italijo, je izločila vse časnikarske poročevalce o delovanju in ne dobe nobenih informacij o aktivnosti komisije. Poročila trdijo, da niti komisija kot taka, niti posamezni člani komisije ne dajo Časopisju kakih informacij. Komisija je izjavila, da ne bo dala časopisju v bližnji bodočnosti nikakih informacij glede nameravane bodoče meje. V komisiji so zastopane slede-če*države: iz Zed. držav so trije, iz Francije trije, iz Sovjetske Rusije trije in iz Anglije tri-! je. • Ameriški in .angleški časnikarji, ki so se zbrali v Trstu, mi- 1 sli j o, da je tajnost delovanja te komisije potrebna, da se varje ; člane komisije pred političnimi ' in celo pred telesnimi reprisali- ' jami. 1 * * * ■ Belgrad, 10. marca. — Jugo-| slovanska uradna časnikarska ! agencija Tanjug izjavlja, da ni • nobene resnice na tem, da bi Ju- • goslavija zbirala svoje čete ob j MoVganovi liniji, ki je danes me-I ja med okupacijo po angleških ' in ameriških četah in po jugoslovanskih. Tozadevno poročilo, o zbiranju jugoslovanskih čet ob Mor-ganovi liniji je dal pred nekaj dnevi ameriški general John G. Lee, poveljnik ameriških čet v Sredozemlju, ki je pregledal ves teritorij v Julijski Benečiji začetkom tega meseca. A ft 2 AMERIŠKA DOMOVTNA. MARCH 11, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0G28 Cleveland 3. Olilo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._____ N'Ci. 49 Mon., March 11, 1946 Dve himni (Prejeli od našega prijatelja iz Avstrije) I. Vsakokrat, ko dobim v roke kakšno številko Ameriške Domovine, sem otroško vesel: vendar je le nekje na svetu slovenski časopis, ki nas razume in ki ima dobro besedo za nas ter usmiljenje nad našo usodo. Ne samo to: Ameriška Domovina je — to lahko trdim — danes edino glasilo večine slovenskega naroda, tistega, katerega predstavniki so po: gnani iz domovine, ječe po ječah in čakajo obsodb, so vrženi iz svojih hiš in cerkva in molče in s stisnjenimi zobmi prenašajo nasilje tistih domačih ljudi, ki hočejo biti za vsako ceno na oblasti, tu'di za ceno izumrtja slovenskega naroda. Naj se Ameriška Domovina tega tudi zaveda in vsi tisti, ki jo bero. naj vedo, da za njo stoje najširše in najpoštenejše plasti slovenskega naroda in ko bo ta narod nefcoč prišel zopet do svojih pravic, ki mu gredo po božjih postavah in po človeških in še posebej po anglosaških kot jih je ravno Amerika tako lepo izrazila s svojimi štirimi svoboščinami in Atlantskim Carterjem, bomo tudi Slovenci znali ceniti delo, ki ga je ta list opravljal za slovenski- narod v najtežjih časih njegovega ponižanja in trpljenja. Pa nisem v tem pismu hotel pisati laskanja vašemu listu, temveč mi je ta hvala prišla samo po sebi pod pero, ker smo res hvaležni vašemu pisanju, ki hoče biti resnično objektivno, nepristransko ter kot res demokratično glasilo zna ločiti dobro od slabega in po svojem nepokvarjenem čutu sluti, kje je nasilje, sla po krvi, in kje obramba vsega tistega duhovnega in tvavnega, kar predstavlja zlato vrednost slovenskega duha in naroda. Iz vašega lista namreč jasno vidimo, da vsi naši rojaki tudi katoliški, zlasti rojakinje — rie moiejo še spoznati, kje je začetek vsega zla, kdo je glavni krivec in v imenu česa je Šla v domovini državljanska vojska, ki je tako zelo opustošila rojstni vaš kraj in pobila toliko vaših sorodnikov, slovenskih najboljših ljudi. Še vedno se pri vas igrate z besedami "izdajalec," "bratomorne," "bc-logardistični razbojnik," ki je gotovo kriv, kajti drugače bi ne bežal iz jugoslovanskega raja itd, itd, z vsemi istimi rekviziti komunističnih fraz, ki jih poznamo iz domovine, in ki dobivajo vedno bolj prazen zvok celo že pri tistih visokih zaveznikih, ki so Tita in njegov red ustoličevali, pa jih je sedaj sram, kakor se vidi i<: izjav starega Churchilla, še bolj p« mlajšega, tistega, ki je najbolj kriv, da so aleati — Amerika, in Anglija — naš narod proti njegovi volji in proti večinski usmerjenosti naravnost prodali v roke komunizmu. To drži, čeprav nam je tako zapisati, ker tudi vaša Amerika ni bila brez krivde. Mi smo od vsega početka vedeli, za kaj gre, saj so komunistični prvaki javno dajali takšne izjave, kakor jo je dal dr. Kline: "Tudi če pogine % naroda, samo da pridemo mi do oblasti!" In to se je zgodilo danes in se dogaja in kdor misli, da je šlo v tej moriji za kaj drugega, kot za komunistično revolucijo, se moti, prav gotovo se moti, in če ne spregleduje še, mu ni pomagati. Rad bi pa samo na dveh pesmicah, himnah, pokazal iasno, kot se da jasno govoriti samo v umetnosti, kakšen duh je bil na, eni strani in kakšen na drugi, in potem naj ljudje sami sodijo, kje je bila poštenost, pravica, in kje krivda, •umor, razbojništvo. Ena prvih in najbolj znanih partizanskih himen je bila tista, ki jo je spesnil "Bog" (partizansko ime menda za nekega Pavšiča) in izdal v partizanski pesmarici. Znana je pod splošnim imenom "Partizanska himna" ter je kot taka slovela in se pela od vsega začetka partizanskega gibanja v Sloveniji. AU jo hočete poznati? In morda svoje otroke naučiti teh lepih izbranih, rahločutnih besed? Evo je! Razpnite čez ves svet vešala, naš bog so rop, požig, umor! Divjajte! kri je zakričala, glavo je dvignil v nas upor! Naš smeh se razvihra v domovih, s čim prali bomo kri? S krvjo! Prisluhnite: pri nas v zgodovih tesarji novih dni pojo! Hura! Rudeči pionirji — v temelje, oboke bombe, ekrazit! Jutri — rdeči inženirji skozi slavoloke gremo nov svet gradit! Je to himna kakšne "narodno osvobodilne" vojske? Na prvi pogled je vsakemu jasno, da ne. Kje so sovražniki? Kje okupatorji? Proti komu gre ljudski gnev? Kaj je treba vreči v zrak? V katerih domovih naj se razvihra njih smeh? V nemških? Italijanskih? Dom je samo eden in tega je treba požgati, vreči v zrak, razbiti, oprati s krvjo! Grozne besede, tisočkrat hujše kot francoska marsiljeza, ki je tudi bila revolucionarna pesem, pa je postala državna himna, kar ta himna prav gotovo v nobeni državi, ki hoče red, biti ne more. To je čisto navadna razbojniška himna, poveljujoča "rop, požig, umor" kot "boga" edinega, samega sebi namen, samo da se uniči kar stoji, da more nastati nekaj novega. Toda to bo rdeče, ta bo novi svet, ki ga bodo zgradili "rdeči inženirji," to je komunistični inženirji, in so ga zdaj razdrli "rdeči pionirji," to je: komunistični partizani, katere je pred 100 leti že škof Slomšek krstil z edino pravilnim imenom "prekucuhi"! Da, škof Slomšek jih je že poznal — po nauku, ko je bil šele v prvih knjigah, pa jih je obsodil po delih, ki nujno iz takih naukov slede. Mi smo poznali nauk, pa smo živeli tudi sredi njih del in sredi ljudi, ki jim je ta pesem bila evangelij, pa bi "tulili z volkovi," kakor zdaj tulijo Slovenci doma in v Ameriki? Ta "punt" se je pripravljal že dolgo, pisatelji so ga oznanjali z raznimi dramami. Kreft je napisal "Veliko puntarijo," ki je bila samo scenska predigra za resnično krvavo morijo, ki je nastala in ki jo -je spremenila v dejanje ta lepa himna! "Glavo je dvignil v nas upor," pa ne proti okupatorjem, ki je samo podpiral in podžigal ta upor, temveč upor zaradi upora, da se zruši ves dosedanji red v domovini, ki so ga upravljali katoliški ljudje že sto let. Upor proti vsemu delu, ki so ga opravili v naši zgodovini Krek, Korošec, Slomšek in Jeglič — in so to jasno povedali komunisti sami v procesu proti Velikonju, ki so mu očitali, da je vtelešenje vse te "slovenske izdajalske preteklosti." Vseh teh sto let je bilo izdajalskih, in te je treba pognati v zrak, ne — okupatorjev, o katerih ni v himni besede! Toda ta himna ni namenjena samo nam Slovencem, I ne samo Evropi, tudi vam v Ameriki, kajti za program si je | stavila najlepši spomenik in najogromnejši, ki bi resnično ! lahko izrazil fo, kar je bistvo tega gibanja: "Razpnite čez j ves svet vešala"! Ne samo čez Slovenijo, kjer divja okupa-1 tor. Slovenija je samo majhna postojanka na maršu čez ves ! svet komunistične internationale. Nam so take vislice postavili na sredo domovine — senca že sega in pada tudi na druge kontinente. Če jih ne podre svetovna rekacija na to | barbarstvo (v tem smislu smo mi vsi, ki smo pregnani in ves moderni angloamerikanski svet — reakcionisti!) bo ta stra-I sna senca padla tudi na "gnili, kapitalistični ,tiranski ame-1 rikanski svet," kamor že padajo strelice v takih in podobnih ! izrazih sovjetskega tiska. "Prisluhnite, pri nas v gozdovih ; so rastli tesarji," takih in podobnih perspektiv, ki se odpirajo | tudi Ameriki, dočim čez nas že vise mrtvaška vešala, na njih | sede krokarji in trgajo mrhovino z naših najboljših ljudi. . . Ta "narodno osvobodilna" himna je resnično "pogreb-; na himna" slovenskemu narodu in je krakanje svetovnih hi-I jen, katerih tuljenje naj bi se čulo tudi v Ameriko, kajti sicer ji bo zver prej .skočila za vrat, kot pa se je bo omgla še ubra-I niti. . . Sicer pa: zakaj je ne bi vsi tisti, ki se tako zavzemajo z a slovenske partizane, ne vpeljali v svoje šole, naj jo pojo njih otroci, naj jim iztrga Boga iz srca, in če ga več nimajo v sebi, naj si postavijo novega "boga: rop, umor, požig ..." Ali niso to lepi bogovi, vredni človeka in njegovega poslanstva. Toda, kjer ni Boga, mora biti bog, danes je ta bog kapital, jutri bo "veliki upor, ko kri bo zakričala . . ." Ali ne slišite, kako kri že vre? In obsojate nas, ki smo to videli in skusili in to pesem slišali in jo brali, brali v'Partizanski pesmarici takoj v prvem delu, v eni vrsti s komu-| nističnimi himnami vsega sveta, od sovjetske internaciona-le. do Banddcre rosse in španske himne pa do naše, ki je med njimi najbolj krvava in — najbolj odkritosrčna. In mi, ki nismo hoteli izdati vse stoletne zgodovine, kar so najboljšega ustvarili naši najboljši možje, smo "izdajalci," ko so izdajalci "oni sami," izdajalci slovenskega naroda v imenu "tuje učenosti," tuje miselnosti, mednarodne revolucije, pa čeprav gre % ljudi v grob, in vse narodno premoženje in vse narodne ustanove in zlasti "največja reakcionarka Cerkev" v razvalino. To in takšna je bila miselnost slovenskega partizanstva in takšen cilj! In pošteni Slovenci naj bi se ji ne uprli? Roko na srce in odgovori si! Če boš čutil še slovensko, boš odgovoril — po slovensko! (Dalje prihodnjič) -o--— Hazgovor z Lt. Stanovnik (Nadaljevanje s 1 strani) venskem v težak položaj? Morda je pa le res, da ta ali eni izgubi zavoljo vas celo življenje? Mary: Če se to zgodi, se ne bo zgodilo zavoljo mene. Tisti, ki niso in nočejo biti komunisti ali vsaj pokorni služabniki komunistov, bodo počasi tudi brez mojega govorjenja drug za drugim "likvidirani." Če jih bo OZN A prijela malo prej ali malo pozneje, to je nazadnje Vseeno. Saj so mi sami drug za drugim tako pravili. Poročevalec: Hm! Komu mislite prav za prav s svojo odkritosrčnostjo koristiti? Onim tam ne morete, čeprav jim po vaših mislih tudi škodovati ne morete. Ampak jaz bi le rad vedel, kakšno korist pričakujete iz tega, če pride vse v jav-rosvt, kar veste. In to z vsemi one ljudi, ki niso bili v hribih s partizani, pa vem, da so r.ucli veliko veliko trpeli pod fašisti, nacisti in partizani, pa so pripravljeni vse odpustiti, ker tako strašno želijo v miru živeti. Nikomur ne privoščim, tudi največjemu sovražniku ne, da bi moral živeti tam t»ako, kot morajo dandanes živeti naši nesrečni rojaki doma. Ker pa ni mogoče, da bi naši ljudje res hodili sami tja na o-bisk, naj, vsaj zvedo, kaj sem jaz doživela in videla in slišala. Morda bodo moje pričevanje sprejeli in se vsaj malo iz-treznili. Mislim, da je tudi to neka korist, ali ne? Poročevalce: To že, Mary, to že. Ampak če bi na drugi strani moral kdo res z življenjem plačati za svoje besede, ki jih mislite vi objaviti? Mary: (molči in samo z rameni zmigne.) Poročevalec: Znano mi je, kaj veste na primer iz ust dr. B. Pravite, da vam je tudi on rekel: Mary, vse povejte, prav vse povejte. Le razglasite v svet, kako so nas zrihtali. To ni več vredno življenja . . . Mary: Resnično, natanko tako mi je rekel dr. B. In drugi, ki so bili zraven, so pritrjevan li. Poročevalec: Slučajno tudi jaz dobro poznam tega dr. B. in njegove. Zato oprostite, da kar ne morem zapisati za .javnost njegovega pravega imena. Tudi ne vsega tistega, kar vam je povedal. lVlmda bi ga OZN.A imeni in podrobnostmi? Mary: Zato bi to hotela, ker se mi ljudje tam tako strašno smilijo.. Še vedno upam, da se bodo tudi partizani enkrat obudili in spoznali, kako brezsrčno se obnašajo. To vseeno upam, čeprav sem sama slišala partizanke, ki so dejale: O, tega pa ne smemo nikoli odpustiti onim, ki niso hoteli z nami v hribe! Tega ne smemo nikoli odpustiti in pozabiti, pa čeprav se bodo še naših otrok ltremed seboj pobijali, dt>-',: . :• ne bo vseh hudič vzel. Tako govore partizanke. A za izsledila že samo iz njegovih besed in iz tega, kar vam je povedal. OZN A ima povsod špijone in tudi Ameriško Domovino pregledujejo. Zato bi jaz dejal takole: Vi mi dajte na moja vprašanja odgovore po svoji vesti z vsemi imeni in podrobnostmi vred. Jaz bom pa za javnost imena izpustil in opisal samo dogodke vaša osebna dognanja. Mary: To bo premalo! Tisti, ki bodo brali, ne bodo verjeli. Slišim, da se v nekaterih tukajšnjih listih, posebno v A-meriški Domovini, tiska veliko žive resnice o starem kraju, pa mnogi bralci baje pravijo: Z imeni na dan! Ker ni imen, je to znamenje, da je vse gola "reakcionarna'" propaganda! Ampak kar boste pisali, povejte tudi to, da bi jaz z veseljem take neverne Tomaže tja poslala vsaj za par dni. Prepričana sem, da bi jim bilo par dni več kot zadosti. Poročevalec: Kar pravite, je res.. Ampak če bi jaz napisal v list, da naj vsak, ki se zanima za bolj podrobne podatke, PRIDE K VAM NA DOM in mu boste vse drugo še osebno povedala — kaj pravite na to, Mary? Mary: Prav rada, prav rada! Povedala jim bom tudi, kako je bilo zdravo zame, da sme sama vse videla in marsikaj doživela. Povedala jim bom vse o dr. B. in o drugih, ki so še pred kratkem proslavljali partizane in jih povzdigovali v deveto nebo, zdaj pa priznavajo: Kako so nas zrihtali ti hudiči . . . Sama lahko rečem, da je bilo najmanj deset partizanov, ki so mi s solzami v očeh pripovedovali, kako strašno neusmiljeno sedanja oblast dela s tistimi, kateri niso bili s partizani v hribih, čeprav so ravno ti več trpeli od Italijanov in Nemcev kot partizani. Eden najvišjih partizanskih uradnikov mi je povedal, koliko so jih partizani u-bili, in zraven dostavil, da je v primeri s civilnim ljudstvom padlo v bojih jako> malo partizanov.. Vse to bom povedala, če bo kdo prišel k meni osebno poizvedovat. Poročevalec: Dobro.. Pri tem naj ostane. To je med nama nekak kompromis. Zapisal bom, da se vsakdo lahko oglasi pri vas na domu, 9714 Ewing Ave., So. Chicago, Illinois. Iz vaših ust bo lahko zvedel še več. Mary: Tako napišite, prav. Samo naprej naj mi da vedeti, kdor misli priti, da bom tisti čas doma. Poročevalec: O. K. Zdaj bi pa rad malo več zapisal o vas sami. Če sem prav poučen, ste bili rojeni v starem kraju? Mary: Da, v Ljubljani. Ko sem bila stara 19 let, sem prišla v Ameriko. Poročevalec: Ste članica K. S. K. J. in Ženske Zveze? Mary: Samo KSKJ. Poročevalec: Čul sem, da ste imela pred svojim obiskom v Sloveniji sama čitso drugačno mnenje o partizanih kot ga imate zdaj. Baje ste celo osebno znana z nekaterimi vodilnimi? Mary: Tudi to je točno. V Londonu sem se seznanila, z nekaterimi, potem pa tudi v Parizu. Eden od njih je dr. Ma-rušič, minister pošte v današnji Titovi vladi. Ko sem bila v Ljubljani in imela težave z OZNO, sem se zatekla k njemu s pismom v Belgrad. Imam s seboj njegovo lastnoročno angleško pisano pismo, s katerim mi- je odgovoril. Njemu se i-mam zahvaliti, da sem sploh mogla ostati v domovini 15 dni, ker OZN A me je takoj drugi dan po prihodu spravljala že spet iz dežele. O tem več po zneje. Poročevalec: Dovolite, da vas vprašam: Ali ste še vedno tistega mnenja, kot ste zapisala v p roj omenjenem pismu iz Avstrije: V Sloveniji je pekel?! Mary: Če je mogoč pekel na | zemlji, je tam. Pri tem osta nem. (Dalje prihodnjič) Glas in utrinki Resnicoljuba Cleveland, O. — Nepobitna resnica, za katero ni treba 'ostrega razuma, da se jo doume Do to se jaz popolnoma, strinjam z Vami gospod urednik Glasa SDZ, kar pa nadalje pišete, bodi v obrambo resnice pojasnjeno tole: Kar se tiče Slovenije v kraljvi Jugoslaviji, (jaz se omejim samo ne Slovenijo) dO so Slovenci kot narod edini na celem svetu, ki so znali sto procento čitati in pisati še pred prihodom kraljeve Jugoslavije in da so imeli Prosvetnih društev, domov, knjižnic in čitalnic, skro nič manj kot kotatoliških cerkva. V času, ko je bila izobrazba v Sloveniji na najvišj stopnji, je najvišji uradni oblastnik Slovenije z imenom "ban. Ma-rušič", napredno dalekovidni primorski Slovenec, vsa prosvetna društva, domove, knjižnice in čitalnice razpustil in mnoge voditelje istih zaprl v ječo. Pa ni šlo vse tako gladko, zato je bilo treba nove Titove Jugoslavije, v kateri- dobimo zopet "gospoda Marušiča", ki deluje v sporazumu z režimom nove Titove Jugoslavije. Tretjina bivših šolskih pos-iopij v Sloveniji je po večini sedaj v razvalinah in tako je nastalo sedaj v Sloveniji nič koliko starih in novih "učiln," šol, nižjih in višjih gimnazij in tako dalje—in tako rialje brez konca in kraja. Zrelostni izpit se pa d'sla pri nekaterih, to se rezume. . .Tako je, gospod urednik Glasa SDZ pa prav nič drugače. Pisanje o nevednih in zabitih masah, 47,000 prebivalcev, ki ne znajo ne čitati ne pisati, vse velike težave in ovire, pomanjkanje učiteljev "peke in njih testo", tiransko ditaturo prosvitljenih narodov, ki vodijo za nos vso to "rabo robo" naj gospod urednik Glasa SDZ vtakne v svoje "čižme" namesto slame, če mu ne uganja, lahko nadomesti z drugo robo. K nerazumljivemu poročilu o popravi cerkva v Sloveniji, jaz pripomnim le tole, da stroški poprave še delač ne bodo dosegali vrednosti cerkvenega premoženja, katero je bilo po sedanjem zakonu brez vsake odškodnine zaplenjeno. Sploh, Čemu po zaplembi popravilo? Ali se bo v popravljenih cerkvah opravljala molitev ali malikovanje božanst-venega Tita?—To ve vlada sama in lahko bo še kaj več nerazumljivih proročil! 0 prireditvi SMZ Cleveland, O. — V prvi vrsti si štejem v dolžnost, do se kot presednik pripravljalnega odbora skupnih podružnic prav lepo zahvalim vsem udeležencem, ki ste pripomogli do tako lepega uspeha. Zahvaljujem se vsem glavnim odbornikom, ki SC' bili navzoči ih vsem uradikom podružnic, kakor tudi vsem članom ; predvsem pa ne smem pozabiti zahvaliti se našim pridnim kukaricam, ki so nam pripravile tako okusno jedila iin vse to brezplačno, žrtvovale so svoj čas in delo. Prav lepa hvala Mrs. Sedej, Mrs. Krečič in Mrs. Benevol. Poleg tega pa najlepša hvala tudi vsem ostalim (Mavcem, ki so tako pridno delali od začetka do konca. » i Le tako neprej del ujmo v bratski slogi za večjo in moč-' nejšo Slovensko moško zvezo, i Predsednik i prireditvenega odbora. I Kaj z ostanki Namesto, da zavri* ostanke toaletnega 11,1 j male koščke raje i'8®3^ vodi in potem to >" j rabite kot "shampoo" j vanje las. To raztop"10,. shranite v steklenici ^ drugi posodi in jo i"18^ pripravljeno za rabo- , pralnega mila prav , koristno uporabite, bate ali zmeljete v meso in tako napr8^ zdrob (soap chips) ^ potem vporabljate \ . stroju ali za pomivaj Lepo je zapel zvon jI kvice na Brezjah, J pek, o katerem so tr«. j ski fantje, da je §irS'J obesil za vrv. Z o11* .jI .le prijel v globoke"1 j sv. Jerneja, katere?« J li v zagon Mežnari^J so pritegnili pa bezovski, in počez .1e jI koželjški, ki so J lepi melodiji angeli^ .1 Naš oratar je P°st 0j{| obrisal potno čelo- J tegnil čez čelo ztiar^e a z vdanimi besedami p ; jo Zaščitnico. Predno je T repeal tegnil za vrv, sem I Krovčkove in Ma^J si pomagal po strlT\ -i. i dolino. Le pomaga1. M ce nagraužne, sem ®' kor si hočete P° bJl vam je že ušel iz A že dokaj temačno. .« vidno tipal čez brVgtal^| Za trenutek sem P Ji brno vodico, ki si P^M smeri proti Cerk11^! Pri Ribčkovih P°V| naročal valovčkom M v pest, da sem tist® • ko naplahtal. Še čakata, skrita za jj, I nom, spodmolača S jjj Pri spodnjem J| najprej prevohal.J■ .M no za prehod, P^jj/I »ubral v klanček P1 , vl>rl nar je imel nami'et ti ga nepotrebnega * <1 nam fantičkom vC'jej| napotje. Tisti v^^® brže nočno služj>° jaz sem jo srečno K dvorišče. ,.,i#li Iz hiš ob cesti jej.' f» ja lačne ljudi k fjk imajo za večerjo P ^i® kaj pri KotnikoV^if menovih, Oči sem ../ji covo vežo in vide' --cko, ki je zmag°v'1 ^/Jp do na mizo. Bra del na vogalu 1111 '^m veliki nadi, da ^M vnega prinesla * pri Klemenovih, „ fi kako se suče dom ,/» cka okrog peči ^^e--® --•i pri večerji- Sc (Jjl gi io lepo od menel. po1* svoje firbične oc> pa kaj naj ko mi je pa iz v*joV#J'| mile viže dopov® gjpjjm| poleg poljskih tlU ^'m dela potrebna lia JB Ucvdsem jol'^i^l cu navzgor Protl, jjif ® doč sem malce Pf* g im veliko luknjo, ^ '^m brega ravno Potl povedovali so »iU ^ ■ Meniševci skrib otroke, kadar na Menišijo. ^ 9 gala prav'pod mojega časa je 1 „jt>ti 'm i; ve1-1 m smo morau j-o^R nim izročilom °c ,„ ti; I; Vabljiva ni bi^.^ j! odprtina prav 1111 ^jivJ^ No, kmalu sei* /J, ma. Planil sei» glasom, ki bi najbolj trd 1 stri Francki: f večerje?" i J°zdarjevi spomini Spisal J os. Kostanj evec. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 1946 M ARC 1946 ifktM^.ŽsT ilLii MM 11(16 17 18:;i9 20 21 22 23 Mitll® APRIL 7.—Cerkveni pevski zbor fare Marije Vnebovzete cerkveni concert v domači cerkvi. 7.—Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 12.—The Young Men's Holy Name fare Marije Vnebovzete priredi slikovno predstavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25. — Društvo Clairwood št. 40 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 27.—Društvo Marije Vnebovzete št. 103 ABZ. petintride-j set letnica, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. I ' < ' ___:_L_!_ MAJ 5.—Zabava z kartami v cer- j kveni dvorani sv. Vid'a v korist' skladu za pohabljenega sloven-[ skega vojaka. j 18.—Podružnica št. 49 SZZ, plesna veselica v SDD na Re-cher Ave., Euclid, Ohio. 24.—Velika plesna zabava v S. N. D. na St. Clair Ave. v korist skladu za pohabljenega slovenskega vojaka. JULIJ 14.—Društvo Sv. Antona Pa-J dovanskega (samostojno) praznuje 40 letnico s piknikom na I prostorih Doma Zapadnih Slo- j ! vencev, 6818 Denisom Ave. Beseda od svojcev iz domovine najlepše pozdravljam. Kako je I j kaj s Tabo? Že dvakrat sem j t Ti pisala pa ni nobenega od-^ ; govora. Drugi so že vsi pisa- s i li, a jaz pa vsak dan pričaku- 1 jem pošte od Tebe, pa je ni! -J Ata so umrli 17. marca 1944, kar sem Ti že enkrat pisala,;^ ' drugače pa smo sestre še vse i 'žive in zdrave, hvala Bogu. if I Toda komaj cla smo ostali še živi, kajti, vojska je bila i g strašna; vse smo imeli na kar- j c 1 te. Že tri leta nismo mogli ni-; 1 I česar kupiti, da smo sedaj še j s ! čisto na koncu. Prosim Tebe, j& 1 če imaš kaj starega za moža 1 i ali za naju od Tebe ali od;1 I V 1 ' I ■ Franceta. Pri nas je se vedno r vse na karte in je tisto tako 1 ( zanič, da samo dvakrat ope- ;rem pa je že za cunje. Pravi; ! gotovo bi Te ne prosila, če bi j' 1 ne bili v tako hudi stiski. ! Kako je kaj Tvoja žena in . S kje so fantje, ali so še živi? ■ I Moja hčerka tudi hodi v višjo i šolo in je stara že 15 let, je , j velika in rada bi bila tudi lepo < i'oblečena, a kaj ko ne moremo ■ ničesar kupiti, ker se ne dobi. ' Ob priliki Ti bom že poslala1 1 i-i | - slike. Pri nas v Grosupljem je že j -'vse novo in tudi še dosti razbi- j -i to, ker je bilo vse bombardi-j - rano. Tudi ljudi je veliko po-! ) mrlo, da se človek že več ne -'spozna. Postaja je požgana. | Tudi na naše stanovanje je pasi ' dla bomba in sreča, da ni koga j ii; ubila. To je bilo ravno na Šte-J i-'fan dan eno leto. Bilo pa je e' precej vse poškodovano in za-[- to pa sedaj ničesar nimamo. | Košaka je tudi ubila bomba in vse mu je razbilo, samo hiša e mu je ostala. Ubilo mu je tu-e di devet glav živine, ker so ci ravno tja bombe padale. Tudi pri Rusu je vse razbito. 5. ■ Sedaj pa končam in bom I drugič kaj več napisala. Žete lim vam srečno novo leto 1946, Mrs. Angela Amigoni, 1567 E. 38 St., je prejela od svoje sestre Tončke iz Žužemberka naslednje pismo: Ljuba moja sestra! V prvi vrsti ne zameri, ker Ti ne pišem posebno pismo m ;ega prilagam drugemu pismu, ter pač nimam Tvojega naslova. V začetku tega pisanja vat /se skupaj prav prisrčno pozdravljamo in vam želimt vsem skupaj prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Prav tako želimo tucli tet: Nežki, Lizi, Mežnarjem ir vsem znancem, če so še živi Vsaj upam, da so. V tem pismu Ti 'hočem same tnalo popisati, kako se nam j< godilo in kaj smo vse prestal in pretrpeli. Popisala bi T vse pomorjene, pa saj jih ital /eč ne poznate. Spomnila s< boš pač Malke Vengelinove ii Hetkota, njenega moža, sin; n tri krasne hčere, ena 18 dru ga 20, in ena pa 22 let stare, s> zaklali za Martinkovo hiše Jožetovega Dragota, Grigč Manco iz Zafara; Dularco, ti sto, ki je bila v "firštovem malnu in njeni dve hčeri; Smi cetoVega Pepeta ženo; Krese , Č.a dva moža Franceta in Tone ta, Vehovčeve Pine moža Sti j neta. Krog 50 jih je bilo zvt rinsko poklanih in še krog 5 - pa nas je bilo zaprtih in pr 3 pravi j enih za morišče. Za enkrat naj zadostuje i l Te prosim, draga sestra, če r • moreš pomagati s kakšno ol 1 leko in pa pišite kaj kmalu, 'i " pozdravlja Tvoja do smrti ž lostn asestra Tončka. ■* * * e Lojze Perme, 19664 Tyrom v Ave., je prejel pismo od svo z sestre Minke z Grosupljega, e i • se glasi: ie Grosuplje, 30. XII. 4 , Dragi brat! v prvih moji'h vrsticah 1 se 1 Ob povratku iz Londona. — Slika nam predstavlja ameriško delegacijo, ki se je vr nila z UNO zasedanja v Londonu, časnikarski poročevalci so takoj ob stopili delegacijo, ko je dospela na letališče v New Yorku. Od leve na desno so: Mrs. Eleanor Roosevelt, senator Arthur Vandenberg, Edward Stettiniu h senator John Toivnsencl in John Dulles. da bi ga srečni uživali vsi sku-;y paj še mnogo let. Najlepše po-j zdrave Ti pošilja iz daljnega P rojstnega kraja Tvoja nepo-;(l j zabna sestra Minka. —-o--j p: Goering je začel v petek j J z obrambo pred sodiščem j Nuernbeg. —.Feldmaršal Her-:,J j mann Goeing je bil prvi, ki je ^ i začel obrambo pred mednarod- " ! nim tribunalom v tem mestu, da Y' [si reši življenje. Njegov žago-!'" vornik je general Karl Boden- ( schatz, ki je v otvoritvenem go-; 11 voru trdil, da se je Goeing trudil za mir vse od pogodbe v Mo- p nakovem, pa do vpada v Rusi-! 1 jo. Zagovornik trdi, da si je' Goering na vse kriplje prizade-va, da bi preprečil napadj na Rusijo, na podlagi Hitlerjevih izjav v knjigi "Mein Kampf," kjer se je izjavil proti dvema 11 ! frontama naenki^t. Zagovornik je tudi povedal, t:' j da se je Goering sestal v avgu- n stu 1939 na danski meji z šesti-; s J mi ali osmimi člani angleške , vlade, kjer jim je Goering za-1 c' ! gotavljal, da bo deloval doma u I za mir, Angleži pa naj isto dela- j I jo v Londonu. Goering hoče j17 ! tudi dokazati s pričami, da sOjZ 'tistih 10,000 Poljakov poklaliRu-j c 'si še leta 1940 in ne pozneje;11 i Nemci ob okupaciji, kakor trdi-jo Rusi. ^ -o- i Veterani se morajo zdaj i registrirati za volitve Volivni odbor okraja Cuyaho- j j ga apelira na vrnivše veterane, j da se registrirajo," če hočejo vo- ^ liti letos. Tudi č < so volili, ko £ 'so bili v vojaški sužbi, :; . i.o j storili pod posebno sprejeto po- ^ | stavo. Volitev v armadi jih še ni registrirala in kdor ni pravil-! no registriran, ne more voliti, i To velja zlasti za one, ki še niso | bili stari 21 let, ko so šli k vo-, jakom, a zdaj % dovolj stari I za volitve. i ! Da se bodo torej veterani lah- r 1 registrirali, bo odprt urad vo- j livnega odbora v City Hall do ? , 9 zvečer na sledeče dneve: 13., j I 14., 15., 18., 19., in 20. marca. ! -o--i Simbol ameriške pomorske sile pride v Sredozemlje s ij Washington. — Rusija priti-! ska na Turčijo za koncesije, med j : ! drugim tudi za kontrolo Darda-j . | r-el. Ameriški državni oddelek . j pravi, da mu ni znano, Če je .' Sovjetska Unija že izročila Tur-, čiji tozadevne zahteve. Značilno pa je, da je zadnji teden državni oddelek naznanil, da bo poslana mogočna bojna ladja Missou- II ri, kot smibol ameriške sile, skozi Sredozemlje. U Ta ladja, na kateri s0 Japonci podpisali pogoje, za vdajo, bo nosila domov v Turčijo truplo a turškega poslanika, ki je umrl a tukaj. Diplomatski krogi so po-stali zelo pozorni, ker pošljejo 0 Zed. države preko Sredozemske-ga morja svojo največjo bojno ladjo ob tem času. m ----o-- e-j Pomagajte Ameriki, kupujte 6, ] Victory bonde in znamke. Vodja Kolumbovih vitezov j n protestira rad vmešava-; __ nja v španske razmere j Boston — John E Swift, predsednik organizacije Kolumbovih vitezov, je dal v javnost vsebino brzojavke, ki jo je po-, slal predsedniku Trumanu. Vi brzojavki je protestiral proti vmešavanju v španske notranje; JI! razmere. Swift je hvalil gene-; A rala Franca, kot pogumnega in značajnega boritelja, v preteklosti in sedaj, proti komunistič-, nim revolucionarjem. Swift je član najvišjega sodišča države Massachusetts in ze- g lc ugleden mož v deželi. --o—-- Kmalu bo na trgu več srajc, toda dražje bodo Washington. — OPA je dovo-, lila tekstilni industriji.od 5 do'. ? 10% več za svoje izdelke, vsled o česar se pričakuje, da bo kmalu j na trgu več moških srajc in j spodnjega perila, ter ženskih in j otroških bombaževih oblek. Njih! cena bo pa nekoliko dražja, tr-| ' dijo. OPA sodi, da bo moral odjemalec plačati kakih 10 centpv več . za srajco, ženske pa ocl 10 do 15 centov več za obeko. Dozda j sc nosili breme višjih plač in dra- žjega materiala tovarnarji, Zdaj__ bodo morali to občutiti to tudi odjemalci. Zaupanje v UNO bo -preprečilo vojno ; 5 : Washington. — W. Averell !ot Harriman, bivši poslanik za Ru- th< sijo je izjavil, da če bomo imeli je zaupanje v organizacijo združe- 65 nih narodov in če bomo v kali zatrli vsak poskus kake države ogrožati svobodo drugih narodov, pa ne bo prišlo do vojne. —---o—--_ na Japonci so bili poslani v m, Sibirijo ga Tokio. — Ruski geheral 'Stan- tej kevič ki je zdaj vojaški guver- — ner v Mandžuriji, je povedal, da je bilo odposlanih iz Mandžurije 500,000 Japoncev v Sibirijo. Iz- va javil pa je, da mu ni znano, če j ni' bodo Japonci porabljeni kot voj--' ni ujetniki pri rekonstrukciji m' j Rusije. | pAPOMoTli- Priljudna zbirka sloven-/ j j skih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska k: -1 ( ženska zveza. Naroči se (( b /v uredništvu Zarje: 6117 ji k \ St. Clair Ave., Cleveland \\ d ( 3, Ohio, ali v uradu Ame- (( O / riške Domovine, isti na- 11 )) slov. V knjigi je nad 150 V\ pesmi. Knjiga stane 50c, U i (( Po pošti 3 cente več. (J MALl" 0 G L ASP ■ Kupim pohištvo 0 Kdor ima kako pohištvo, ki bi ga rad prodal, naj pokliče EXj 1876. (x)j t------------------ Farma naprodaj Proda se mala farma 20 alc-rov v Perry, Ohio. Hi ••a 5 sob, nov furnez, elektrika (nov; na-peljamO, 'tekoča voda, dober hlev, kokošnjak, dvojna gara-j ža, 7 akrbv gozda, ob Grev-i hound busni progi. Lastnik :■•>>;: -I. nuje na 21950 Miller Ave. v! Euclidu, kjer izveste pcclrobno-sti. -------------! Hišo vzamem v majem Družina odraslih :..-eb želi clo- j biti stanovanje 6 ali 7 sob »podaj, ali hišo 'za eno družino v. okolici E. 65. ceste do E. 90. Si-. •c.verno aii južno od Superior.: £>e moramo seliti, ker je hiša, predana. Kd-cr ima kaj primernega, naj pokliče EX 2267. (x) 5 ali 6 sob iščejo Išče se 5 ali 6 sob za 4 odrasle v družini, najraje v st. el air ski okollici. Pošiisni' pi;u: ■ niki. Kdor hira kaj, n-aj pokliče HE 2819. (50) DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensk« s* hišno znaženje poslopij v meatu Stalno delo — dobra plaž« Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 xv. do 1:40, si. ZglaMite ie • Employment Office 700 Prospect Ave. «oba 901 od 8 z j, do 5 pop. vtak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL , TELEPHONE C0» Janitorja iščemo V službo se sprejme janitorja. Dobra plača, hrana in soja. Naslov in druge informacije dobite v urad'u tega lista. _________(51) MALI OGLASI" Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez na plin, velik lot in garaža. Nahaja se na Luther Ave. blizu 55. ceste. Cena je samo $6,800. Vprašajte na 6521 St. Clair Ave. tel. EN 8380. _____(x) Stanovanje iščeta Dva, ki delata, iščeta stanovanje 3 sobe od Norwood Rd, naprej. Rada bi dobila do 1. maja. Kdor ima kaj primernega, naj .pusti naslov v... urada tega lista. (49) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih ' iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Moški In ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postrežem pri nas,, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. M a n d e i Drucj Lodi Mandel, Ph. G., Ph. t SLOVENSKI LEKARNAH 15702 Waterloo Rd. Clevetand 10. Ohlc j Lekarna odprta: Vsak dati od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. i Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316_ jj ASTIAI ' Naglo iii pcpolno; olajšanje z Asthma v j Ntefriii Sok "A" .' ;:;a pc-pblnc, informacijo za zglasite v i PRIJATEL'S J: PHARMACY SLOVENSKA' LEKARNA vogal S L Clair Ave. in E. 68. St, ENdicolt 4212 . ——~ NE BODITE SUCKER i'- da bi delali vse življenje za druge. Ak . imate $6,000, si nabavite lepo življenje zase. Nudimo v nakup 24 sob, ■ ) kompletno opremljen apartment, ki je m .i-io zarentan, z dohodki okoli $5,000 ! na leto. Cena je samo 313,000. ,Go-vorirno slovensko. Vprašajte za Mr. Paušiča. St. POHATII StEALTY li- ' 10522 Superior Ave. D) RA 5777 RA 6833 ;leD fPopolnoma dozo- ust !kda b° Po,jančeva Ani- la : j0J mo-ia žena. Počakati po\ etouamo-da bo dopolnila nas otel 3 med tem sem na" ko io P^Praviti primerno in de, snovanje. prej sem jo stol oljn V.prašal% ak0 bi bila sme Hoj .z menoj in deliti mlč tega lel|e ^ trpljenje za- dva zp°četb nja" 0supla je "na a j„ a> ni se bila tega na- nad !tiIt!) ?8^3 je pomisleka, \or iko (in g0V01'i določno: čez obs {.jjjj 1 Pa mi je podala ro- od iena fl!Upala' ne bo nik- me1 t 'gega- Poljanec in nil 0 J**1 kmalu potem bila čut: a sta > ..obveščena in zado- gov DUaoba. Toda vse to " 1 ^.»nl, drugi ljudje rek i o t„J in učitelja niso biv % n ra cas iz svojih di i N ',; ,hrankov kupil pro- čas hiši "l r°bom ter za" obr i na jp100- je sicer po- pro je bila vendar " S dei -Se-m si bil izP°S0" PaJ ;-h letjiin'il','a v hranilnici, ne ^ko JJe bil ta dolg pora- dih Slof..3fem zrl vedrega.li- žup fH-fr^e Ivan zadnjič se io iti nil Dobil J'e neH° šti- zdr ?U,Se je bil' da in J°jevat mu je sicer rac f]Se, je dol^o sam s me W ta. 4 bl1 zapustil narod ' ) ® iahko, je bilo pro- tel. ; \ r g°vemu -prepriča- gi. '^Sj ^re so bile tisti- ( Upati v venci takšne, da ni me EHž J!eovi stroki na no- ' (liL v"0st ° tiar r 2111 tist(i dn sva bila nare" tal Ndala '' kakšne gradove pri folci^ V oblake, o tem naj bi : J^tkj ;e. Prehitro so po- sec to, (jn(lVl in omenim naj pri nYVaria od tistikrat bi C^ko. več- Usoda je mc L ^ovf • kri !Nnid!rh Se je bil nasta-L^stavi Vodja -neki Birk- šn: Jen Pri gradbi 110- iv: L s v ne ,1e bil nj'emu odka" ka je Sredni bližini Cr- ne, rti, si |JPrav začel ta kos stanovanje na nič,Jc ni sicer hotel od ka hNkZ fišati- da bi si po L »Birk ]i nadlego na tr< kar mu -ie začel pripo- lf?rioce J11" je l)ravil nje" i'U pvc^ ' Ja sta bila namreč vc kf4 %ii upaj pri vo-iakih kc Ip'cag pri eni četi- Bi" Kwrr^iv.pri. jo K C'rtto( 0 -ie sin °dha- L^ in 'iiSe °če spomnil v£ da ga p°- P %tnin- Trnovcu so se iS ii ,dobro je še p°- p] i% i tlste lepe čase. P i Hi1 v^al° doma, ipravi- si INo!T dov<)1i pri de-se j nedeljo pa, ko je bil p ^tavil župniku, 1 Ik v « prav kc smo bi-1 n L ";Pnišču. Bil je to TJ KS ic,vek precejčed- lih ni W Crnih ci^ranskih ' ■Ni ^i, m6-So mu silili na k SswHolSajhni brki so mu f^!!^ debel0 zgornjo T k^R SKIDDING i [•►»ifač^r-..........'J' ' IftMrJ i I i wsgm • If : I" ii feHp « >, 'it. -- ^V'So^C J? "nd snow- Yo' I 'li''« Stances as nnucl I "'C0 CUfV"!] »»member . . 'v Vili l"Y 'or Wint«r acei "P « caroful drivar ustnico. Na nas vse je napravila njegova vnanjščina še precej povoljen vtis in tudi ves njegov nastop ni bil neprijeten. Toda ko ga je župnik povabil, naj sede, je zašel mož takoj v neko go-stobesednost in samohvalo, da smo se kar spogledovali." Tako mlad še, komaj menda petindvajset let, in že je videl vse, znal vse, že ga ni bilo nobenega nad njim. In pri njegovem govorjenju ni nikjer za dolgo časa obstalo njegovo oko, lovilo se je od enega do drugega in od predmeta na predmet. Takoj je izginil prvi ugodni vtis in vsi smo čutili nekaj neprijetnega v njegovi navzočnosti. "čudno se mi zdi, gospodje," je rekel med drugim, "kako morete bivati na črni, v tej dolgočasni luknji. Nobene zabave, sami trdi in zabiti kmetje, povsod dolgčas in morija, kamor se človek obrne. Za olikanega človeka ni prostora tukaj." "Smo pač sami neolikanci skupaj, zakaj mi, kar nas je tukaj, si ne želimo nikamor izmed teh trdih in zabitih kmetov," je dejal župnik z rezkim nasmehom. "Torej tako," je dejal oni in se zasmejal, da je pokazal svoje zdrave in močne zobe, "dovtipni in šaljivi ste, gospod župnik, in radi bi se malce ponorčevali iz mene." "Ni vredno," je zamrmral učitelj in začel listati po neki knjigi- Oni je osupnil in takoj izpre-menil svoje govorjenje. "Sicer me pa niste prav razumeli, gospodje. Nisem mislil tako hudo. Nasprotno, še prav prijetno bi bilo tukaj, samo da bi bilo kaj zabave. Zlasti po leti. sedaj ko bo cesta, bi se dale privabiti mnogo letoviščarjev, ki bi puščali tukaj svoje groše. Samo krčme bi bilo treba, dobr« krčme, in vse bi bilo." "Črnjani ne potrebujejo tak snih grošev," je odgovoril resne žvpnik. "Zadovoljni so s tem kar imajo in upam, da tucli osta nejo zadovoljni." Birk se je nemirno premakni na svojem prostoru in ni vedel kaj bi zinil. Pa čez nekoliko hi pov je vstal in se poklonil vsen trem. "Oprostite, gospodje, iti mo ram, dela imam danes še čez gla : vo. Saj mi dovolite, da vas š i kdaj posetim. Z Bogom!" Niti ni čakal odgovora, hitr - jo je odkuril. župnik, ki je bil dober pozm 1 valeč ljudi, je dejal čez nekolik - časa: 2 "Rad bi vedel, čemu se je mc - prav za prav prišel predstavi Prišel je za par dni na Črno i i odšel bode, kakor .je prišel, č mu torej ta obzirnost in iz kal - snega namena?" Ko smo se razhajali je ; il poudaril: "Bodete videli, da ima nn neki poseben namen in to i 0 prav čeden. Dal Bog, da bi i" jaz motil. Lahko noč!" h Razmišljal sem o tem dogo a ku in o župnikovih besedah u dolgo v noč, a nisem moj. ^ priti do nobenega zaključka. Nekako tri mesece potem po Črni nenadoma zavrsča 1 čudna, neverjetna novica. L 1 jakev Anton, ki je imel neke večera nočno stražo v vasi, | pripovedoval, da je videl nevčevo Ivanko in onc^ga B ka pozno v noč skupaj. Po šah so že bile ugasnile luči nič več se ni ganilo na vasi onadva sta stala pod Trnov vo lopo drug po.leg drugega j se živahno, toda šepetaj e raz. ; . varjala. Noč je bila svetla, nebu je 'plul polni mesec Anton ju je lahko razloče\ ( ko je prišel natihoma blizu, | si sila se bila pomaknila v stem hipu nekoliko globlje I temo. Slišati sicer ni mc njiju razgovora, a pozna urt ci tO skrivanje mu je pač pove c. lo dovolj, kaj se vrši med < " ma dvema. I SOAP ON THE WAY THE i BHEATER.^ CLEVELAND <= • $40,000 RAZSTAVA cvetlic, sadik in grmi6ja v glavni areni. • "BLUE RIBBON BUNGALOW," kompletno opremljen, s pohištvom in vrtom. • ZNOTRAJ IN ZUNAJ hiSa, vzgx>jna razstava ocl Zveze gra-diicev hiš. • $50,000 RAZSTAVA najnovejše električne opreme. Moderna plinska kuhinja. • VZGOJNA, zabavna razstava, važna za vsakega člana družine. NAVADNA VSTOPNINA 65^ vključ. fed. davek URE RAZSTAVE: Odprtija 16. marca—2 do 11 zveč. Nedelja 17. marca—1 do 10 zveč. Od 18. do 23. marca—11 dop. do 11 z več. 'Najlepša razstava v letu' Jane Froman, popular singer, does not neglect fat sal* York apartment. Career women fare housewives too. know how important it is to turn In used fat to help .hat everyone needs. Generalj e bil njegov pilot. — Na sliki vidimo novega ogrskega kardinala Joseph Mindszenty-a, ki sega v roko umejiškemu generalu William S. Key-u, načelniku ameriške vojaške misije v Bvdapešti, ob prihodu v Rim z letalom katerega je vodil general sam. Novi kardinal je bil zakasnil osem dni, ker mv ruske oblasti niso hotele izdati poluegii dovoljenja. NAZNANJA • \ DA pošilja denar v vse kraje stare domovine ^ 1 vadne ali zračne pošte (AIR MAIL) i" P° na. Vsaka pošiljatev je jamčena; r DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in ob t0' kraj; ^ \ DA izpolnjuje listine za dohodninski davek, \ TAX) in ' j '"Ij, DA opravlja notarske posle. v ( Postrežba pri Kollanderju je vedno toč^' <• ^ Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki gov delokrog. MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEiM. DA OGLAŠAJO V A.MEKlSkA DOMOVINA. MARCH 11, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC 4 Povezal in blagoslovil je mnoge nevest in ženinov, dasi je bilo to strogo zabranjeno. In ko »o ubili župnika, so menili, da se bodo slednjič ljudje vdali; ne, ljudje so ostali gluhi za tujega pastorja.. Pri tis'ovskem razpelu so zbrani molili za vse križe in težave Pogorja. . Množica se je razhajala spodobno vdana v naselja. Pod Ti-sovim vrhom je bil Bog razpet na križu, zanje morda silnejši od onega na Svetovitu. Trije fantje so pa zaostali Budinov, Bršlinov in Živojev sc rinili globlje v goščo. Tiščale jih je v samoto, da bi si zamo-gli čisto sami in neovirano ra-zodeti tegobe. Nihče naj ne ve,, da nekaj v njih vre, nihče naj ne ugiba na njihovih o-brazih morda kakih nakan Ne, časi so sila opasni, nikomur ni moč vsega zaupati, ušesa imajo stene in debla. Že sam napačen pogled te utegne izdati. — Nu, trije dečaki so zopel spregovorili. Zopet je kanile zlo proti zlu. Žuljevo pogorišče je še sveže, naj ga izpere kri! Velij Bršlinov je bil strešen v svoji zasnovi; Vid mu je pritrjeval, Bran se pa zasnovi upiral, zdela se mu je prestra-hotna, prinesla bi novo gorje Bran je govoril premišljeno, trezno preudarjal, in Velij je končno popustil. Govofrili so pa še dolgo o tem in onem, odkrito in brez pridržkov, take rekoč do dna so pogledali živ: resnici. Bili so nekaka skrivna verz, ki je spajala pogorska se-lifiča ter nad njimi nevidna bdela. Na kraju upomenka sc si toplo segli v rc'ko pa odšli domov. Naslednje jutro je viknilo na Pogorju. Strahota božja! Na Jasinju je tekla kri tisto noč! On d i so visi moški na verigi! Liguri jih tepejo nemil cestno, In še za enim stikajo; Bršlino-novega ni! Vse so pretaknnili po hiši: Velij a ni! Tudi na Zora'nju so že pričeli izganjati moške iz hiš. Vid Živojev pa krumi s kravjo vprego po sreel'i vasi, kriči Jezen, tepe krave, kakor pred hudo uro. Liguri mu vas t/a vi j o pot, Vid ben-ti, švrka z bičem, tuli od togo-te, krdelarji odstopijo, ne upajo se prijeti pobesnelega fanta. Na koncu vasi se premisli, obrne prazen vozič, švrkne po kravah in jih žene zo.pet skozi vas, na drugi konec. Tam ne ve, ne kod ne kam, pa poiženc proti Jasinju. Videti hoče, kaj se godi tam in kako izgleda. Bran napreza voli in prisluhni viku, ki se žene gor in dol po vasi. Še nobena vezna vrata se niso odprla, on pa je že napregel. Že včeraj je pravil, da bo treba zgodaj vstati v Tisovnik mora, po nekaj lesa In je pognal. Toda ne kakor navadna mimo Šimnovih, temveč zavil je naokoli mimo Tav-žljeve in Glavanove hiše skoz: vso vas, da vidi, kaj se godi W Olajša bolečine V | Hrbtobola J V Za prijetno olaj- ^S f \ A tanje poskusite čist, \ i J / J I /\ lahek, izkuien na-j Y / _ , / j čin, da pomagate \ /xtHM I navadnemu hrbtobo-J |u. Denite Johnsonov BACK PLASTER ravno na boleče mesto. Ta lahek lek prijetno GREJE vaš hrbet, olajša bolečino in otrde-lost. Gorka flanelasta podloga var-je pred mrzloto — zveie in podpira — vpliva prijetno. Napravljeno od Johnson & Johnson. V vseh lekarnah, wjgyjBrjrjrjerjrjrjarAmm \ Videl je krdel ar je begati sem J in tya, zbirati se v gruče, vpiti "j in žugati, drugega človeka sploh ni videl na vasi. Pred simbovim stanom je stala pod- ( vej ena straža, do nosu oboro- ! žena, noter in ven so begali Li- -i guri, in prepadeni. Bran je ' &©d lena vdzu in gnal voli prav ' sredi vasi. Šel je dol mimo ' šole, krenil proti Taboru, mimo vojašnice. Tu je bila straža, J a vojašnica skoro prazna, voja- . štvo biva bu le poleti ob vajah. • Tu poleg je stalo ponosno pos- • lopje: gozdno upravitelj stvo. Tu je Bran ustavil in stopil noter: po dovoljenje, da bi : smel posekati v svojem deležu nekaj lesa, ki ga nujno potrebuje za popravo hlevov. Po daljšem moledovanju in čakanju so mu dovolili, vendar ga bodo izmerili, ko ga bo peljal mimo, in ga bo moral seveda plačati po običajni ceni. i In Bran je krenil v klanec. Pod Tisovim vrhom je zavil na [desno, a tom v Mrzlih klancih 'je pričel na ves glas naganjati voili, a jih khrati zadrževati. Polagomma jih je ustavil, prisluhnil: tišina Velikega Tisov-niika; niti zverjadi ni ne divjadi, le udeje se oglašaj'0, še te plaho, sicer le vrhovi dreves. Bran požene, krene po poti proti Studenč-vrhu pa ogleduje gozd: močno je zadela ligur-ska sekira, tu in tam je skoro gol. Zdaj izseka vaj o Jesenik pa pehajo les po strmih žlebovih v Cvitno nižino. Taim je dobava cenejša. Volovski vrh je 'daleč, globoko v Tisovnik u, a Budinov delež dlje. Nu, prav treba se je Branu pehati v tako daljo, usekal bi si bil tista debla lako ko j pri Titovem vrhu in bi jih iplačal po istli ceni kakor jih bo iz sredine gozda. Nu, Bran ne poraj-ta za to, v njegovem deležu se mu zdi les pristnejši. Nazadnje jo le prikreše do Vdovskega vrha, in tu prične zopet s krikom in vikom biti po volih. Zda.j se ni uštel. Iz gošče se priplazi Bršlinov — In Bran ustavi. Kako je? "Grom in strela!" — Naglo si šepečeta svoje skrivnosti, vse drugače kakor včeraj; Velij je videti zbegan, vendar ne kaže niti majmanijšieiga kes arija. In ko mu izroči Bran culo bra-šna, mu Velij vesel stisne roko. Potem .nasekata lesa, ga okle-stilta in naložita. Ko je vozil Bran iz gozda, je opazil, da je Pogorje vse bolj živahno, kakor je bilo zjutraj. Slišal je signale tromb, krike in celo strele. Pri gozdnem u-praviteljsitvu je ustavil ter pozval pisarje, naj izmerijo les. j Saj si skoro niso upali lia ce- ! sto. Potem je vozil mimo šole. i Kordlila je slonela na oknu pa i požuguaila Brainu; Azunta je i pa stala na vežnih. vratih, pa je fantu kar namignila, naj pride bliže. Bran je ustavil in stopil h gospodični. Brž ga je vprašala, če ve, kaj je bilo. ponoči na Jasinju. Ko ji je pritrdil, ga je vprašala dailje, ali mu je morda znano, kdo bi utegnil :Oo storiti? Fant je mirno eko-| mignil pa počasi razvozlal, da i je slišal, da tiste že imajo. Do^-li v Doljani so jih ujeli, oziroma nekje ob Šuminji. Gospodična je kar poskočila od veselja. Jih torej že imajo, to je imenitno ! Na glas je vpila po veži, !da je vsa šola slišala. j Bran je stopil medtem malo !noter; saj ni bil v šoli že skoro ne pomni. Ozrl se je za trenutek v učilnico, ker so bila vrata slučajno na stežaj odprta. Ka-|I ko to, da je vse tako tiho, marin ni pouka danes? Pač, saj učil- j niča je polna otrok. Le kako da jei je vse tako čudo mirno, kaj ni-1 k maj o pobci res nikakega živ-j o ljemja več v sebi? Bran gleda, o Kaj je to? Gori pred šolsko j s tablo sedi pes, velika, odurna j rnreina, pa s repo gleda na o-troke. Bran pogleda noter, uzre ga bratec Drejč, iztegne j glave, a pes zarenči in pokaže! svoje zverske zobe, da šolarji j^ kar odrevene od strahu. iz Azunta je pristopila in rekla, j da je zelo zadovoljna, samo da so jih ulovili. Ah, kako bo, ko . jih bodo prignali! Ubijalci bo- 1 do •gledali v tla, šajmuli pa jih } bodo slekli do golega ter vsakega posebej privezali k deblu. v In se bo pričela bojna igra. Li- j ^ gurski strelci bodo metali kop-! ] ja in bodala, je že vse dogovor-^ jeno. — Bran oetetopi, zagleda !, se zopet v, psa. — Če mu je pes všeč, ga gleda ona. Kajne, ( pametna žival. In kako to zve- } sto čuva! To je prav njena domislica. Kdo bi se ukvarjal s to'zabito eleco, on jo je pa nau-j^ čil reda in omike, ta je mojster, j' Po cele ure čuva, da, po cele dneve, zdaj tu, zdaj gori pri I Koruiuli. Takega reda in miru 1 j ne pozna nobena šola! — Bran j i I je že večkrat slišal o tem, hu-.i j dem p.