#      5)" 2G ) #L nje gledališkega `anra. Tudi vsebina dela obeta skladno iz- delano umetnino z mo`nost- jo prese`ka. Èisti vrelec ljubezni se do- gaja na dveh glavnih dogajal- nih ravninah (eno poseljuje interesno, s(lados)trastno in mestoma `e peklensko medè- loveško dogajanje, drugo pa brezinteresna svobodnost, an- gelska èistost in `e skorajda edenska bla`enost). Prva rav- nina se dogaja v boleèem trku prete`nega dela protagoni- stov, ujetih v osebnostno ra- njenost in razbolelost medse- bojnih odnosov; takšen je od- nos med zakoncema, igralko Anamarijo in slikarjem Pe- trom (pre`et z vzajemnih (pre- te`no psihiènim) muèenjem, izvirajoèim iz manjvrednost- nega kompleksa in nezmo`no- sti osebnostno-umetniškega uresnièenja), odnos med lju- bimcema Petrom in študent- ko Ido (razpet med stopnjeva- no izpraznjeno telesno pou`i- vanje in vzajemno karieristiè- no okorišèanje), in odnos med Anamarijo in njenim ljubim- cem, prijateljem iz mladosti, kmetom Brunom (ki iz zaèet- ne iluzije mo`nosti vrnitve v neskaljenost mladost strmo- glavi v boj za skrbništvo za pastorka oziroma polbrata Marina). Drugo ravnino zase- da Marino, dvanajstletni de- èek z zastrtim razumom in èi- sto dušo. Prva ravnina dr`i smer in doloèa tempo dogajanja dra- me, razpostavi temeljne od- nose in njihove konflikte, in je tako s svojim `ivim utri- pom in boleèim zamiranjem nekako meso drame. Druga ravnina pa je s svojim skoraj- da povsem nadzemskim in eteriènim, na odru razen gla- su povem odsotnim protago- nistom, nekako njena duša, ki vnaša vanjo sled transcen- dentnega, veènega, zavezujo- èega. Iz tega se vsiljuje misel, da se v drami dogaja duali- zem, in sicer kot nasprotje med mesom in dušo, med strastnim, `eljnim in unièu- joèim na eni in eteriènim, èi- stim in dobrim, skorajda zdravilnim na drugi strani. Nasprotje teh dveh princi- pov se z najveèjo oèitnostjo poka`e skozi sooèenje Petra, `ivljenjskim strastem prepuš- èajoèega, dru`beno uspešne- ga (je ugledni predavatelj na fakulteti), a umetniško jalo- vega moškega (»Nimam veè …’tistega,’ … niè nimam… ni- mam fantazije, nimam `elje, nimam èustev.«), in Marina, (zaradi te`ke duševne bolez- ni) od konkretnega `ivljenja in medèloveških odnosov od- tegnjenega, a slikarsko izjem- no nadarjenega, pravzaprav genialnega deèka. Iz tega bi se tako lahko sklepalo, da se v drami dogaja napetost med principom mesa in duše, se- biènega hotenja in njene od- sotnosti, razuma in intuicije, pri èemer se zdi slednje, ki rodi tolikšno (umetniško) ge- nialnost, neprimerno višje in boljše. "  S krstno uprizoritvijo svo- jega dramskega prvenca Èisti vrelec ljubezni na velikem odru ljubljanske Drame oktobra lani se je priznana, z veè ug- lednimi gledališkimi nagrada- mi (Severjeva nagrada, nagra- da Prešernovega sklada) oven- èana igralka Saša Pavèek zapi- sala med slovenske dramatike. Se je s tem delom tudi zapi- sala med tiste, ki bodo pre`i- veli neizprosno sejanje najpra- viènejšega vseh sodnikov – èa- sa, ali bo to njeno delo ostalo med mnogimi tistimi, ki so sicer zarezali v `ivo tkivo seda- njika, a pri tem niso prodrli v `ivi mozeg — v sr` najbistve- nejših vprašanj, s katerimi se dramatik tako intenzivno do- tika aktualnega èasovnega, da skozenj prodre v nadèasno, veènostno? Vsekakor gre za dramo, ki jo odlikujejo plastièni liki (zlasti s svojo krašovsko sve- `ino in veèplastnostjo izstopa Bruno v odlièni interpretaci- ji Janeza Škofa), spretno raz- vit dramski zaplet (zgošèen okrog prizadevanj vseh pro- tagonistov okoristiti se z av- tistiènim deèkom Marinom) in izjemno `iv gledališki jezik (ki sega od `ive igrivosti pri- moršèine do zamolkle samo- zadostnosti ljubljanšèine), in ki s tem razkriva avtorièino zrelo in obèuteno poznava-     K temu sklepu gledalca napoteva tudi gledališka upri- zoritev drame, ki v izrisovanju èutno-raèunarske ravni medè- loveških odnosov s poudarjeno veristiènim prikazovanjem te- lesno-seksualnega mestoma ostaja samo sebi namen, še dodatno izrinja Marina in njegovo genialnost v odsot- nost, v eterièno breztelesnost, v brezsmiselnost. Vendar pa se zdi Marinov genij tudi te- lesen, tudi hotenjski, s tem pa tudi uciljen in na nek naèin razumen. Marino namreè sli- ka izkljuèno z rdeèo barvo, to- rej z rdeèo, ki zaseda široko simbolno pomensko polje, v katerem se po besedah Ide in Petra nahaja: ‘energija’, ‘im- pulzivnost’, ‘mladost’, ‘zdrav- je’, ‘bogastvo’, ‘moè’, ‘izredna naravna privlaènost’, ‘lepota’, ‘oblast’, ‘drznost’, ‘toplina’, ‘sonce’, ‘nesmrtnost’, ‘strast’, ‘orgiastièna energija’, ‘pro- dor’, ‘spoj’, ‘sreèa’. Iz tega iz- haja, da (Marinova) genial- no(st), ki se ka`e kot lepo, do- bro, resnièno, ne more biti odpoved hotenjskemu, tele- snemu, temveè ga zajema, iz- èišèuje, nadgrajuje. Ga dviga v veènost. Vendar se zdi, da uprizo- ritev zaobide te poudarke, saj izzveni kot polom angelske- ga, èistega, resniènega, dobre- ga, lepega, in kot triumf de- moniène pohote, la`i, raèuna in grdega. Pomenljivo je, da tudi zaobide avtorièin zadnji poudarek iz drame, kjer je prikazana Idina izpoved ob- `alovanja nad lastnim la`- ni(vi)m `ivljenjem, v katerem je podana mo`nost, da je (lah- ko) dotik genialnega tisti, ki èisti blato in dviga padlo. S tem pa se Pavèkova skozi svoje delo drzno dotika tiste toèke, skozi katero hoèe in sega on- kraj. Uprizoritev pa se tej toè- ki odpove in ostaja tostran. V grenki sprijaznjenosti, ki bi se jo dalo ubesediti v tistem dandanašnji tako aktualnem: »Ne bodimo naivni…« Vendar pa je Èisti vrelec ljubezni kljub tem nekaterim interpretativnim zastranitvam v uprizoritvi vreden ogleda, in sicer ne samo zato, ker gre pri tem za kvalitetno delo so- dobne slovenske dramske produkcije. Èisti vrelec ljubez- ni je namreè drama, ki ni samo izjemna freska temne strani našega tukaj in zdaj, temveè ima še tisto nekaj veè, s èimer si upa poseèi še dlje. Upa govoriti o resniènem, do- brem in lepem, drzne si celo iskati rešitve, ne da bi pri tem kaj bistveno zapadala v naiv- nost ali ozkost. S tem pa je Èi- sti vrelec ljubezni v današnjem umetniškem iskanju resnièna redkost in tako kljub (inter- pretativnim) potezam, pogo- jenih z našim iracionalno- brezsmiselnim duhom èasa, vrelec novega, sve`ega, humor- nega, globokega in etiènega hkrati. ( (  "  A+/-3+ 5   &;!1#  ; !  # #!"  #* @"$$" Ko še ni bilo komercialnih potreb, je bilo mogoèe literar- no delo zakljuèiti in narediti spodobno piko na koncu. Ne pa tako kot dandanes, ko se vedno hoèe pustiti mo`nost za naslednji del, èe bo le publika zagrabila. Slednjiè èlovek sko- raj ne ve, ali gleda soap-nada- ljevanko ali resen film; ali bere strip v nadaljevanjih ali pravi roman. (Nehote mi prihaja na misel humoristièno nadaljeva- nje Romea in Julije, ki naj bi se potem prebudila, pobegni- la, se poroèila in `ivela zelo ne- romantièno `ivljenje srednjega razreda s te`avno hèerjo in Shakespearovim duhom, ki ju nenehno preganja. Izraelski humorist Kishon je svoje delo poimenoval Bil je škrjanec, ker se zakonca še zdaj ne moreta