Celii zgled SloTencem. nLipa diaeča, preljubo drevo" je prekrasuo in slo7e6e alovansko dr«ro, ki razteza košafo veje7je po Evropi in Aziji. Na milijone otrok matere nam Slave prebiva pod lipino senco. Najvsč je Ruso7 in Poljakov, potem pa Č«bov, Bolgaror, Srbov, Hrvatov, Slovtncevv Na najskrajniaej meji globoko v Evropi stojimo Čehi in Slovenci proti Nemcem in Italijanom ter 8e borimo za svoj obstanek in za vsestraaski napredek na podlagi 87oje jiarodnosti in narodnega slovenskega jezika. Čehi prebivajo^ na Čeakem (Babmen), Moravskem in delnma v Šleziji; vseb je ve6 kakor 5 milijono7. Nekdaj imeii so 7eliko kraljestvo in lastue kralje, iimed katerih se av. Vaclav kot svetnik in mu6enik po vsej katoliškej C.3ikvi 6asti. Slednji jihov doma6ih kraljev bil je Otokar. Za njim prešla je kraljevska oblast z malimi izjemki na avstrijske vladarje iz preuzvišene naše cesarske hiše babsburg-lorenske. Nastale verske, prav za prav krivoverske, bomatije, lutrovstvo in 3Oletni boj, 80 prej bogato deželo strabovito razdjale in vputtoaile. V izpraznjene krajine so se priselili Nemci in kmalu začeli vea slovansko-6eski narod nk nteni pritiskavati", tlačiti in ponemčevati do denešnjega due vkljnb glaiovitemu paragrafu 19. osnovnih pravic, ki zagotavlja vsem avstrijskim narodom jednakopravnost. Judovsko-nemško 6a8niatvo je uže zmagonosno krobotalo, da bodo Slovani na Ceskem, Moravakem in v Šleziji 7 kratkem ponemčeni. No, hvala Bogu in žilavej slovanskej naturi, ta zmagonosni krik je se prezgodaj zagnal. Nemci so res vse porabili, kar 8e je le dalo, da bi sroj • namen dosegnili. Ali ne bode se jim posre6ilo. Zopet 8e kaže, da slo- vanska lipa zamore več pretrpeti, kakor p« nemški Lra8t. Ta se zlomi, a lipa se pod silo vkloni, in ko 8i iz zemlje dovolj mo6i nabere, zopet zravna svojo ,,cvete6o košato glavo". Res 6uditi se je, kako so česki narodnjaki v 100 letib svoj narod vzdramili, rsbudili k novcmn, duševnemu, gmotnemu ic politi6nemu življenju. Vkljub neznanim težavamje česki narod med vsemi slovan»kimi najbolj izobražen in sedaj uže krepek dovolj, da se junaako vzdiguje zoper razne krivi6nosti, katere mu dela nemški-ustavoverni liberalizem. Slavna voditelja Čehov, dr. Rieger in grof Henrik Klam-Martinec, sta s 6eakimi poalanci stopila v državni zbor, se tukaj porazumila s slovanskimi Poljaki, z nami Slovenci, z dalmatinakimi Hrvati in nemškimi konservativci in tako pomagali oaabne nemško-liberalne uatavake potisnoti v manjšino. Ob enem sta svitlemu eesarju in ministrom predložjla spomenico, kder je zapisano vse, kar »edaj Čehi tirjati morejo po postavi, po §. 19. oanovnih pravic. Oni ne zabtevajo novih poBtav, ampak: naj ae uže dane postare resni6no in pravicno izvrsnjejo, naj se 6eskemu jeziku pot odpre k sodnijam, 7 7aeu6iliš6e, 7 gimnazije in realke. Pred vsem tirjajo Čebi, da naj sodniki tam, kder je ve6 Čebov, nego Nemce7, 6eski uradujejo, govorijo, sodijo in piaejo 6eski. Dalje: českim ulogam se ima 6eski odgovarjati pri vseb sodnijah, tijan gori do najvišjega sodia6a. Dalje zabtevajo, da se vseučiliš6e v Pragi letos uže tako preaaredi in s ceskimi profesorji preskrbi, da se bo vsak predmet tudi v češčini razlagal in 6eski dijaki zamogli izpite za doktoratvo delati v materins6ini. Jednake so tirjatve glede na ljudske aole, na gimnazije in realke, kder je vse tako aedaj uravnano, da je Nemcem na korist, Čebom pa na duievno in in gmotUT*škodo. Kajti ljudskib šol imajo Čehi proti Nemcem 500, meačanskih šol pa 30 premalo. Za 6eske šole plačuje d«žela 1,285.265 za nemake pa 211,91.7 fl. ve6, namre6 1,497,182 fl. Siovanov je na Českem 3,183.123 duš, Nemce7 pa le 1,922.946, t. j. Slovani plačujejo Nemcem šole, da ti svojo deco leži izobrazujejo, Slovanom pa težave delajo, jih na stran tiščijo in ponem6ujejo. Še hujše razmere so pri gimnazijah in realkah. Tukaj se nemštvo prav šopiri. V Pragi na primer je komaj Vs vsega prebivalstva nemška, vendar imajo Nemci 7, Čehi pa samo 4 gimnazije in realke. V celej deželi je samo 14 srednjih 6eskih šol zra7en 21 nemškib. Goropadne so razmere na Moravskem, kdcr prebiva 1,471.254 Slovanov zraven 525,645 Nemcev. Vkljub temu imajo Slovaui samo 4 realke in gimnazije in 2 mesčanski šoli, Nemci pa^l5 gimnazij in realk; mešcanskih šol pa 23. V Šleziji so Slovani najbolj na eiabem. Tolikim krivičnostim nasproti zahtevajo Čebi, da se število šol in razredo7, potem plača tako uravna, kakor število českega in nemškega prebival»t"a kaže, da je prav in pravično. Nemce so ove vseakozi opravičene tirjatve 6eske preeej nemilo dirnole. Ali odhiti jih ne morejo več. Glasoviti § 19. oano^nih postav, ki so ga Nemci sami naredili, se mora in tadi bo izvršil — 6eskemu narodn na korist, čast Jn slavo! Slovenci smo Čebom precej podobni, vsaj kolikor zadeva žalostno in ne8rečno strau naše zgodovine. Tudi nam je se boriti za jednakopravnost slovenščine v javnem življenju, v šolah, pri sodnijah in uradib. Tudi mi se vzdigujemo iz groba lOOOletne narodne in političae smrti, to pa od leta do leta žirahneje in krepkeje. Lani pri volitvah v državni zbor smo to za6udenemu nemškemu iu nemškutarskemu svetu dovolj jasno dokazali. Sedaj treba storiti korak naprej! SlovenŠ6ina nam mora dobiti mesto, kijej po § 19. gre, v uradih, v sodnijah in šolah. V ljodskib šolab 86 mora podučevati v materinSčini vaeskozi na Slovenskem. Na gimnazijab, realkab ne moreruo potiebo^ati profesorjev in ravnateljev slovenščine nezmožnib. Nemški profesorji se naj prestavijo k Nemcem, a slovenski naj se vrnejo domov. To moramo tirjati in dognati; zlasti na pripravniscu v Mariboru in Celovcu ne sme tako o»tati, kakor do sedaj. Pravico do tega iruamo v postavi od svitlega cesarja podpisanej. Toda to uam ne pomaga ni6, ako 1>< detno roke križem držali. Kdor ho6e pravico imeti, jo mora postavuo tirjati, dok)er je ne dobi. In to bocemo po zgledu vilih Čeho7 storiti tudi mi Slovenci!