Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1936/37. Ljubljana 193”. • 'v.«vv: «te '.V, ■»•■>•*■« .» \ v« ■ »' ' ' • ''v iV* '•** ' vgiö s& Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1936/37. Ljubljana 1937. Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1936/37. I. Profesorski zbor. A. Izpremembe v šolskem letu 1936/37. Smrt je ugrabila 16. oktobra 1936. iz naših vrst starosto učiteljskega zbora, profesorja DR. IVANA ARNEJCA. Pokojni se je rodil 7. februarja 1876. v Zgornjih Goričah v beljaškem okraju. Gimnazijo je dovršil z odličnim uspehom v Beljaku leta 1895., vseučilišče pa v Gradcu, kjer je napravil 1906., odnosno 1909. profesorski izpit iz klasične filologije kot glavnega predmeta, iz slovenščine in nemščine kot stranskih predmetov. Na vseučilišču v Gradcu je dosegel 1904. tudi doktorsko čast. Eno leio (1907/08) se je izpopolnjeval v klasični filologiji tudi na vseučilišču v Berlinu, kakor je sploh rad posečal razne izobraževalne tečaje. Počelek njegove srednješolske službe je bil večkrat pretrgan. Služiti je pričel kot suplent leta 190^. na 1. clrž. gimnaziji v Gradcu, odkoder je prišel 1904. na gimnazijo v Celovcu, nato 1906. na gimnazijo v Ljubnem, 1908. pa na klasično gimnazijo v Mariboru, odkoder je bil 1913. poklican na službovanje v naučno ministrstvo na Dunaju. Po zlomu Avstrije je postal J. decembra 1918. likvidacijski komisar pri bivšem naučnem ministrstvu na Dunaju. I I. maja 1919. je prevzel vodstvo Zaloge šolskih knjig in Tičil v Ljubljani, katero mesto je upravljal do I. julija 1924. Nato je služil na lil. drž. realni gimnaziji v Ljubljani in od I I I. novembra 1928. na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer ga je po daljšem, hudem telesnem in v skrbeh za rodbino tudi duševnem trpljenju zatekla smrt. Profesor dr. Ivan Arnejc je bil po izobrazbi hrepeneč, temeljit in vnet učitelj. Dasi hudo bolan, je skušal še vedno opravljati službo. S svojim znanjem in blagim značajem si ni pridobil ljubezni samo pri vživetni mladini, ampak je užival ugled tudi pri onem občinstvu, ki ne vidi v šoli zanikanja življenja, ampak njegovo potrditev, saj je bil kol učitelj daleč od tega, da bi hotel stolovati v nadoblačni višini nad svojimi učenci. Bil je tudi literarno delaven. Poleg manjših doneskov v raznih listih je napisal iz svoje stroke v Izvestju mariborske klasične gimnazije leta 1909.: De origine ei: vi vocis tarnen in leta 1911.: Indogermanski aorist s posebnim ozirom na grščino, v Nastavnem vjesniku leta 1910. so pa izšli njegovi Doneski k zgodovini grške elegije. Pokojnikovega pogreba se je udeležil ves zavod z učiteljskim zborom ter ga spremil do njegovega groba na Viču. Dijaki so mu v slovo zapeli pred hišo žalosti in na pokopališču.V imenu učiteljskega zbora se je poslovil od pokojnega z govorom pred hišo žalosti profesor Josip Osana, na grobu pa je govoril v slovo za Profesorsko društvo profesor Ivan Sivec. Spomin rajnkega profesorja je počastil zavod s sveto mašo zadušnico, ki jo je daroval v Križankah 2"\ oktobra zavodov kateliel. Zaslužnega člana učiteljskega zbora ohrani zavod v trajnem in častnem spominu. X()f/ Movirtcav 0-SQnnovTK xal ayyslov, si ti nfinairuv eidsit] (Toip/rc, ;tr/ cp&ovsgdv reltO-eir, «H« ta /ih fimnO-ni, rn 81 tisixvvvni, alht Se. ttoif.Tv tl (Tcpiv yjn'(Tipal finvvog inKTtäfisvog; h) Na zavod st a bila p remeščena: 1. Z ukazom SNbr. 34520 od 11. IX. 19% na prošnjo Vlasta Pacheiner, profesorica drž. realne gimnazije v Mariboru. Službo je nastopila 7. X. 1936. 2. Z istim ukazom na prošn jo Otokar Žagar, telovadni učitel j drž. realne gimnazije v Kranju. Službo je nastopil 2. X. 1936. c) Na n o v o j e l> i I post a v 1 j e n n a z a v o d u : Z ukazom SNbr. 44644 od 3. XI. 1936 Ernest Tomec, profesor v pokoju. Službo je nastopil 24. XI. 1936. č) Dodeljeni so 1) i 1 i zavodu na službovanje: 1. Z odlokom SNbr. 37252 od 29. I!X. 1936 Josip Marn, profesor drž. učiteljske šole v Ljubljani. Službo je nastopil 16. X. 1936. 2. Z odlokom ŠNbr. 40925 od 28. X. 1936 Elizabeta Kozina, profesorica drž. realne gimnazije v Kranju. Službo je nastopila 27. X. 1936. 3. Z odlokom SNbr. 47436 od 1. XII. 1936 suplenti Rudolf Benulič, Karel Dobovišek, Andrej Šarc, Sabina VVraber, ki so bili po službeni potrebi premeščeni z odlokom SNbr. 47435 od I. XII. 1936, in sicer prvi na državno realno gimnazijo v Murski Soboti, drugi na državno realno gimnazijo v Ptuju, tretji na državno realno gimnazijo v Kranju, četrta na državno realno gimnazijo v Celju. Službovanja na zavodu sploh niso bili razrešeni. 4. Z odlokom SNbr. 3901 I od 12. X. 1936 Marija Gunde, učiteljica I. meščanske dekliške šole v Ljubljani. Službo je nastopila 25. X. 1936. d) D r u g e m u z a v o d u je bila dodeljena n a službo v a nje: Z odlokom SNbr. 43592 od 5. XI. 1936 profesorica Emilija Brane, ki je odšla 3. IX. 1936 na drž. žensko realno gimnazijo v Ljubljani po odloku kralj, banske uprave v Ljubljani št. JV—15349/1 od I. IX. 1936. e) Zavod so zapustili: 1. Začasni telovadni učitelj Miloš Miloševič, ki je bil po službeni potrebi z odlokom SNbr. 33015 od 8. IX. 1936 premeščen na državno realno gimnazije v Kranju. Službe na zavodu je bil razrešen I. X. 1936. 2. Suplentka Zora Pretnar, ki je bila z odlokom SNbr. 33016 od 9. IX. 1936 pozvana na svojo redno službo na državni realni gimnaziji v Mariboru. Na zavodu je bila razrešena službe 8. X. 1936. 3. Supleni Vladimir Potočnik, ki je bil po službeni potrebi z odlokom SNbr. 37252 od 29. IX. 1936 dodeljen 1. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, nato pa z odlokom SNbr. 47435 od I. XII. 1936 premeščen na drž. realno gimnazijo v Kočevju. Na zavodu je bil službe razrešen 18. X. 1936. 4. Profesor Josip Osana, ki je bil z ukazom kraljevskih namestnikov SNbr. 9853 od K). III. 1937 postavljen za direktorja II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Službe na zavodu je bil razrešen 9. V. 1937. . Profesorski zbor in razdelitev predmetov na kraju šolskega leta 1936/3". a -O co 00 00 GO GO 00 m d oo 00 P sO F-a o -Q CD TO 05 iO co 05 IO co 05 IO CO 05 O 70 05 CM CO CM 00 00 00 CD 00 05 GO O CM CO CO GO CO B*as p, £*■ ca O GO GO 00 05 00 00 00 sD 00 N?, O 00 *8 . 05 CD ro 05 CO 05 IG ^ CD 00 05 CD CO 00 CO 00 05 CO »O O bß 0 N N CL X) >o >CJ co iO CD 00 05 O co O. S O 00 00 00 o 00 00 cvl Xi CO s ,* cd CM O' T3 vO S l-H -»* >■ *> CO HH CO *“< co . 05 05 rH CO ro 05 r* I M »O — CO . 05 00 r-H C0 05 00 CM 05 CO co oo 00 00 co 00 00 00 00 GO o o o; cd o pQ 0) o 4-4 >U l> 00 4. II. 1935 30. V. 1936 1 1 VIII VIII IIIA VIII 1X-1 X-XI u?j;uADidijd ojfsiupnjn 00 1 CM »H 1 CO rH rH rH S T* CO 00 lO 05 O rH O rH co 00 CM H CM CM a) francoski, b) primerjalna slovnica romanskih jezikov a) srbskohrvat-skoslovenski jezik in južnoslovanske književnosti b) francoski jezik s književnostjo a) zgodovina, zemljepis b) - a) kemija, b) fizika in fizikalna kemija a) risanje, b) - aS •►—» % I a 1 "čd3 a) južnoslovanske književnosti b) srbskohrv. j. a) francoski b) primerjalna slovnica romanskih jezikov profe- sorica profesor E učitelj veščin s suplent : Tavčar Marija j Gspan Alfonz Dr. Zwitter Fran Ilinič Dušan Sajevic Ivan Kramolc Luka 1 Benulič Rudolf Dobovišek Karel CM co CO co 34. »6 00 36. j co 38. 39. "O N Q a GO 00 00 00 >o ca HH CÖ ^3 X 00“-° Il7M “ l—l O t-H X C 0) S'?, ri o •73 O IO (M a ö Ä s -o ]3 55-g O (M O g3 ■g H *>0-2 i2 bD N c« XI O >0 Q. >0 II. Neobvezni predmeti. V šolskem letu 1936/37 so se učili na zavodu razen obveznih predmetov ti-le neobvezni predmeti: 1. Češki jezik po I uro na teden za učence V.—Vlil. razreda. Poučeval je dr. V. Burian, lektor češkega jezika na vseučilišču v Ljubljani. 2. Nemški jezik v 2 tečajih, vsak tečaj v 2 oddelkih po 2 uri na teden za učence IV. do Vlil. razreda. Poučeval je profesor Alojzij Žitnik. 3. Slovenska stenografija v 2 tečajih, I. tečaj v 2 oddelkih, II. v I oddelku, vsak oddelek po 2 tedenski uri za učence IV. do VIII. razreda. Poučeval je profesor Josip Osana. 4. Petje v zboru po 3 ure na teden za učence III. do Vlil. razreda. Poučeval je učitelj Luka Kramolc. III. Važnejši ministrski odloki. 1. SNbr. 25310 od 24. VI. 1936: Kot učne knjige se smejo uporabljati samo oni učbeniki zasebnega izdanja, ki so priporočeni od Glavnega prosvetnega sveta ter odobreni od ministrstva prosvete in jim še niso potekla od odobritve štiri leta. 2. SNbr. 30070 od 17. Vlil. 1936: Učni programi in metodična navodila za delo v srednjih šolah, izdana od ministrstva prosvete, ki so splošno obvezna. 3. SNbr. 34357 od 17. IX. 1936: Do nadaljnjega smejo prihajati dijaki z vozili v šolo ne glede na oddaljenost stanovanja, vendar morajo prihajati pravočasno k pouku in pravočasno odhajati od njega. 4. SNbr. 37352 od 5. X. 1936: Šole so dolžne, da sestavijo spisek knjig iz narodnega jezika, živih jezikov, zgodovine, zemljepisa in prirodopisa, ki so priporočljive kot berilo srednješolske mladine. 5. SNbr. 43296 od 4. XI. 1936: V nobeni šoli ne sme biti več kot eno literarno dijaško društvo, čigar pravila morajo biti odobrena od ministrstva prosvete. Sestanki teh društev se ne smejo vršiti brez odobritve direktorja in brez prisotnosti nadzornega učitelja. 6. SNbr. 8022 od 11. III. 1937: Društva, katerih pravila so odobrena od ministrstva prosvete, smejo imeti v srednjih šolah podružnice. Te smejo delovati v šolah po pravilih svojih matic, toda pod nadzorstvom za to odrejenega učitelja. IV. Šolski letopis. Popravni izpiti so se izvršili v času od 24. do 31. avgusta, višji tečajni izpit v avgustovem roku se je vršil od 29. do 31. avgusta, nižji tečajni izpit pa 24. avgusta. Vpis učencev za šolsko leto 1936/37 se je izvršil od 2. do 4. septembra. V tem roku se je vpisalo 1153 učencev, med temi 222 učenk. Šievilo je torej napram lanskemu let» zopet naraslo. Od vpisanih učencev sta odpadla na nižji oddelek 802 (158 učenk), na višji oddelek 351 (6+ učenk). Ti učenci so se razdelili po razredih in oddelkih takole: 1. a—56 (same učenke), I. b—54, I. c—54, I. d—55, I. e—53, II. a—45 (34), II. b—49, II. c—48, II. d—51, III. a—46 (35), lil. b—45, III. c—42, ITT. d—41, IV. a—41(33), IV. b—43. IV. c—44, IV. d—37, V. a—40 (20), V., b—41, V c—37, VI. a—48 (14), VI. b—42, VII. a—40 (21), VII. b—41, Vlil. a—32(9), VIII. b—30. Veliko oddelkov je torej dobilo večje število učencev, kakor predpisuje zakon. Kljub temu je bil potreben celotni popoldanski pouk v I. abcde, II. cd. Pouk se je pričel 14. IX. Učiteljski zbor bi bil še precej popoln, da se niso izvršile takoj v začetku nekatere premestitve, odnosno dodelitve. Oh koncu šolskega leta je bil pouk še skrčen: latinski jezik v oheh oddelkih VI. razreda za 1 tedensko uro, fizika v vseli 4 oddelkih III. razreda za 1 tedensko uro, prirodopis v vseh 4 oddelkih II. razreda za 1 tedensko uro, higijena v vseh 4 oddelkih IV. razreda za 1 tedensko uro. Seje učiteljskega zbora so se vršile 14. IX., 26. X., 7. XII. 1936, 30. ]., 12. III., 30. IV., 26. V., 9. VT. 1937. Redne seje razrednih zborov so hi le v vsakem pollet ju 3, izredne po potrebi. Strokovne seje o zglednih predavanjih so se vršile za vsako skupino predmetov posebej, razen tega se je vršila širša strokovna seja za pouk slovenskega in srbskohrvatskega jezika 29. L, za vzgojo srednješolcev pa 12. III. Seja za letne ocene za IV. in VIII. razred je bila 15. V., za ostale razrede so se vršile te seje od 5. do 9. VI. I. polletje se je končalo 31. I., II. se je pričelo I. II. Ob koncu I. polletja je znašal negativni uspeh 46‘15% (v šolkem letu 1935/36 41'36%, 1934/35—43’09%, 1933/34—42-84%, 1932/33—42’91 %). Po § 54. Zakona o srednjih šolah je bilo ob sklepu I. polletja oddaljenih z zavoda v nižjem oddelku 24(1) učencev, v višjem 3. Od učencev višjega oddelka, ki so bili oddaljeni, so prišli vsi z letošnjim šolskim letom na zavod od drugod. šolskozdravniški urad v Ljubljani je pregledal zdravstveno stanje učencev v tem redu: 18. XI.—Vlil. ab, 19. XI.—VIL b, 21. XI.— VII. a, 2. XII.—VI. b, 3. XII.—VI. a, 12. T,—III. b in IV. c, 13. L—V. abc, 14. I.—la, 15. I.—II. bed, 16. I.—III. a, 18. I.—I. bc, 19. I.—I. de, 20. I,— II. a, III. cd, 21. I.—IV. d, 22. L—IV. ab. Komemoracija druge obletnice smrti viteškega kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja se je izvršila 9. X. s cerkvenim opravilom in s primernimi govori v šoli. O pomenu Rdečega križa so govorili v dneh 21.—26. IX. učencem I.—111. razreda razredniki, za učence IV.—VIII. razreda pa je posebej o tem predaval profesor J. Osana dne 22. IX. V zadnjem tednu oktobra se je predavalo učencem v razredih o pomenu Jadranskega morja za naš narod in našo državo. Pomen štednje se je razložil učencem 30. X. II. XI. smo praznovali dan miru s primernimi nagovori in z dvominutnim molkom. 1. december, narodni praznik našega ujedinjenja pod žezlom dinastije Karadordevičev, se je praznoval s slovesno službo božjo. O narodnem in gospodarskem pomenu izseljeniškega vprašanja se je predavalo učencem od 2. do 15. XII. Božični odmor je trajal od 25. XII. do 10. L, velikonočni pa od 25. do 50. III. Dan sv. Save (27. I.) so proslavili učenci v svojih razredih s primernimi govori, z deklamacijami in s pet jem. Pouka ni bilo. Pravoslavni učenci (-nke) so šli k šolski svetosavski proslavi v Narodnem domu, kamor so odposlali odposlanstva tudi oni oddelki, ki nimajo pravoslavnih učencev. Strofimayerjev dan (4. II.) se je proslavil s primernimi govori. Od novembra do aprila so se vršila na zavodu predavanja o obrambi proti napadom iz zraka, ki so bila obvezna za učence določene starosti. Pevski nastop vseh ljubljanskih srednjih šol je bil 18. IV. v opernem gledališču. Zavod je nastopil s svojim mešanim zborom in zapel: Fr. Kimovec, Teče vodica in S. Premrl: Zdravica. Podmladek Rdečega križa ljudskih, meščanskih in sredn jih šol v Ljubljani je priredil 25. aprila v veliki filharmonični dvorani akademijo, pri kateri je sodeloval zavodov mešani zbor s S. Premrlovo Zd ravico in s himno Pože pravde. V proslavo Puškinove stoletnice je sredi aprila predaval osmošolcem o pomenu (ega velikega ruskega pesnika njihov učitelj slovenščine. 5. V. je predavala osmošolcem voditeljica drž. šol. poliklinike v Ljubljani ga. dr. Kristan-Lunačkova o tuberkulozi. Isti dan so si ogledali sedmo- in osmošolci v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev protituberkulozno razstavo. 8. maja se je predavalo v vseh razredih o materi in ljubezni do nje. Učenci so se pozvali, naj narede ta dan svojim materam kakšno veselje, n. pr. da jim poklonijo šopek cvetic ali kak ročni izdelek, da jim pišejo pismo ali pomagajo pri hišnem delu itd. Javna telovadba vseh ljubljanskih srednjih šol se je izvršila 10. v. ob prav lepem vremenu in ob obilni udeležbi občinstva na vojaškem vežbališču pri Fužinah. Sodelovala je vojaška godba. Celodnevni izlet v razne kraje naše domovine je napravil zavod 15. V. ">(). maja se je proslavila 20-letnica majske deklaracije s predavanji v razredih. K izpovedi in sv. obhajilu so šli učenci 27. in 28. X. ter II. in 12. Y., velikonočne duhovne vaje so pa opravili od 15. do 16. I1T. Privatni, razredni in dopolnilni izpiti so se izvršili v času od 1. do 9. VI., sprejemni izpit za 1. razred je bil 25. VI. Redni pouk se je zaključil za učence IV. in Vlil. razreda 15. V., za ostale razrede 5. VI. Letna izpričevala so se razdelila učencem na Vidov dan po slavnosti, ki je imela sledeči spored: I. Junak iz Like, narodna koračnica. Zapel gimnazijski moški zbor s spremljevanjem klavirja. — 2. Simon Gregorčič: Blagovestnikom. Deklamiral Emil Frkolj, lil. d. — 5. N. Tesla in R. Boškovič, naš ponos in naša vzornika. Govor prof. Antona Gorupa. — 4-. Oton Župančič: Naša beseda. Deklamiral Anton Pengov, VI II. a. — 5. M. Topalovič: Kovaču. Zapel gimnazijski mladinski zbor s spremljevanjem klavirja. — 6. Fr. Chopin, 2 mazurki. Zaigral Ivo Osana, VI. a. — 7. Zbor iz I. dejanja Prodane neveste (Smetana). Zapeli sedmošolci. Pri klavirju Ramovš Primož, VI. a. — 8. J. Haydn: Godalni kvartet, op. 64, št. 5. Zaigrali šesto- in osmošolci. — 9. I) Anbrosio: Canconeta. Zaigral na goslih Angel Kalin, Vlil. a. — 10. L. Kramolc: Mrzel veter tebe žene. Koroški narodni napev. Zapeli Mara Marinček in Ivanka Snoj, VII. a. — II. A. Jobst: Polonica. Zapel gimnazijski mešani zbor s spremijevanjem klavirja. — 12. Fr. Kimovec: Mladina kral ju Petru 11. Zapel gimnazijski mladinski zbor s spremi jevan jem klavirja. — 13. Bože pravde. Zapeli vsi učenci. V. Udružeiija. 1. Društvo Šola in dom skuša predvsem z nasveti pomagati staršem pri njihovem vzgojnem delu in razbiti napačne nazore o šoli in učiteljih, ki vladajo deloma med občinstvom. S starši razpravlja o vzgojnih vprašanjih in jim poroča o stremljenju učiteljstva za izboljšanje šolstva ter skrbi za čim tesnejše stike med šolo in domom. Tudi letos so pokazali starši zavod obiskujočih učencev v tem pogledu veliko zanimanja in razumevanja. Prvi roditeljski setanek v minulem šolskem letu je sklical direktor 26. oktobra predvsem za starše prvošolcev ter je dal staršem navodila. kako naj pomagajo svojim otrokom pri učenju. Razjasnil jim je tudi ustroj zavoda ter način izpraševanja in ocen jevanja učencev. Za tem sestankom so se vršili roditeljski sestanki, sklicani od razrednikov za njihove razrede. Da bi se olajšalo občevanje med šolo in domom, so bili po vsaki razredni seji na razpolago staršem vsi člani učiteljskega zbora za pojasnila glede napredka in vedenja učencev. Na ta način se je staršem prihranilo večkratno prihajanje v šolo, ker so se ob določeni uri lahko porazgovorili /. vsemi učitelji svojega otroka. Tudi socialnim razmeram učencev je posvečalo društvo svojo pozornost. Na zavodu obstoječa Podporna zaloga je po možnosti lajšala učencem gmotne skrbi šolanja. Večini revnih učencev je preskrbela učne knjige. V tem pogledu je podprlo zavod tudi mestno načelstvo v Ljubljani z lepim številom učnih knjig. Sploh je treba z zahvalo in s hvaležnostjo ugotoviti, da so Podporno zalogo kljub gospodarski stiski požrtvovalno podprli vsi, na katere se je obrnila radi podpore. 2. Podmladek Rdečega križa je štel na našem zavodu v letošnjem šolskem letu okoli 150 članov, organiziranih v 8 razredih. Pogreša se pač dijaški šolski odbor, ki je bil svoj čas najpripravnejši organ vodstva za delovanje Podmladka na gimnazi ji. Zato se je tudi letos mogel Podmladek le skromno udejstvovati. Dohodkov je bilo 138 din, izdatkov 119 din. Blagajna Podmladka Rdečega križa je imela koncem šolskega leta 14.856'90 din. 3. Podmladek Jadranske straže je tudi v pelem letu svojega obstanka deloval z veliko vnemo in vidnim uspehom. Društvene posle je vodil sledeči odbor: načelnik Samo Čermelj, Vlil. a; podnačelnik Jožef Prijatelj, VIII. b; tajnik Dragotin Lenarčič, VII. b: blagajnik Pavel Zupančič, VII. b; preglednika Jožel Unk, VIII. a, in Mari ja Mazovec, VII. a, ter še tile odborniki: Anton Pengov, VIII. a, Vojslav Ai ko, VIT. a, Ivo Osana, VI. a, Peter Kalan, VI. b, Imelda Lobe, V. a, in Eleonora Levanič, IV. a. Nadzorstvo nad društvom je imel glavni poverjenik prof. Franc Gnjezda. Občni zbor se je vršil 10. oktobra 1936 ob prav lepi udeležbi članstva, ki se je pri tej priliki dostojno spomnilo nesmrtnega čuvarja našega Jadrana, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Lje-dinitelja. Nato se je prečitala zbranim članom okrožnica, ki jo je razposlala vsem Podmladkom sekcija Jadranske straže za dravsko banovino. Odbor je na rednih mesečnih sejali razpravljal o tekočih zadevali in pripravljal društvene sestanke, ki jih je bilo letos sedem. Predavanja so bila zanimiva, poučna in pobudna ter redno dobro obiskana. Jana Robida, Vil. a, je predavala o narodnem in gospodarskem pomenu morja ter o rojstnem kraju goriškega slavčka. Vojslav Arko, VIL a, je spretno in šegavo vodil poslušalce po divnem Rabu, Jožef Unk, Vlil. a, pa nam je v nazornih besedah pokazal Šibenik in njegove znamenitosti. Franc Salehar, V II I. a, je poročal o svojem počitniškem popotovanju po Korotanu in navdušenim podmladkarjem vlil nove ljubezni do naših bratov onstran Karavank. O rapalski pogodbi in njenih žalostnih posledicah je predaval Samo Čermelj, Vlil. a, o težki usodi našili rojakov v julijski krajini pa Dušan Černe, VILI. a. Jože! Prijatelj, VIII. b, je ponovno nastopil z recitacijami lastnih pesniških proizvodov iu predaval o vidikih, s katerih lahko presojamo umetnino. Anton Pengov, Vlil. a, je govoril o brezmotornem in motornem letalstvu, o smučarstvu na Blokah pa Dragotin Lenarčič, Vil. b. O umetnostnih spomenikih ob našem Jadranu je predaval prof. Franc Gnjezda. Dvoje predavanj so pojasnjevale tudi skioptične slike. Tudi letos je Podmladek s sodelovanjem Žara in podružnice Fe-rijalnega saveza priredil 7. decembra 1936 dobro uspel Miklavžev večer s pevskimi in orkestralnimi točkami. Obdarovanih je bilo lepo število revnih dijakov in je tudi dijaška podporna zaloga prejela par stotakov. Število članov se je dvignilo na 444. Po sedmošolcih in osmošolcih, ki so pristopili vsi, naj bi se zgledovali tudi ostali razredi! Cilj je lep — zavedno in odločno na pot! Društvena imovina, ki je naložena v Poštni hranilnici, znaša 2973 dinarjev. Knjižnica šteje 65 del. Podmladkarji pridno čitajo naročene liste. Podmladek je prispeval 440 din za Mladinski sklad in naklonil nekaterim članom, ki so šli na morje, majhno podporo. Poslovno leto smo zaključili 22. maja 1937 z drugim rednim občnim zborom, na katerem so odborniki podali svoja poročila in se je izv olil novi odbor. Čuvajmo naše morje! 4. Podružnica Ferijalnega saveza, ki je stopila letos v 17. leto, je pričela tekoče poslovno leto z občnim zborom dne 25. maja preteklega leta, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ruch Dušan. Vil. a; tajnik Rössmann Matej Vil. a; blagajnik Petrič Franc, VII. a; odborniki: Dörfler Leopoldina, IV. a, Božič Jernej, VI. a, in Božič Cvetko, V. a. — Nadzorni odbor so tvorili: Slivnik Herbert, VIII. b. Lavrič Ciril, VII. a. in Mihelčič' Franc, VTI. b. ' Društvo ima namen podpirati dijake na potovanjih in nudi zato za skromno članarino 50% popusta na državnih železnicah in ladjah, ceneno hrano in prenočišče v vseli večjih krajih naše kraljevine, /a doplačilo din 5’— imajo člani v planinskih kočah enake ugodnosti kot člani SPD. V tekočem letu se je vpisalo v FS 176 dijakov, med temi jih je 16 dobilo legitimacije brezplačno, v SPD pa 75 članov. Od lanskega leta se je število zmanjšalo za 21 zaradi slabega socialnega položaja dijakov in zaradi ugodnosti na železnicah, ki so jih prejeli otroci državnih in banovinskih uradnikov. Društvo je imelo 4 seje in dva sestanka s predavanjema: O Skoplju (Slivnik, VIII. b) in Nippon (Arko, VII. a). Proti koncu leta je začela podružnica delovali tudi na narodnoobrambnem področju in je iz tega razloga priredila ekskurzijo na Koroško ter razdelila 16 prosilcem Din 800’— podpore. Drugo leto misli to svoje delo nadaljevati in bo skušala s primernimi predavanji vzbuditi zanimanje za manjšinsko vprašanje. Izdatkov je bilo v tekočem letu din 7.077'—, dohodkov pa din 6.275'—, torej skupnega denarnega prometa din 15.552'—. Pie-moženje podružnice se je zmanjšalo za din 226'— in znaša din 1.150'—, od katere vsote je naloženo din 680'— pri Poštni hranilnici in din 450'— na oblasti FS. Nadzorstvo nad društvom je vršil profesor dr. Ernest Turk. 5. Srednješolska organizacija Žar. Zanimanje za društvo se je letos zopet povečalo in pojavilo se je tudi lepo število novih sotrudni-kov, ki so na sestankih imeli predavanja ali pa so brali svoje leposlovne sestavke. Na občnem zboru dne JO. oktobra 1936, ki do sedaj prednjači glede udeležbe, si je društvo izvolilo sledeči odbor: predsednik Viktor Zorman, VIII. b; podpredsednik Jožef Osana, VIL a; tajnik Pavel Gosar, VII. a; blagajnik Ivan Cerjak, Vil. b; voditelj sestankov Sebastijan Kocmur, Vlil. b; namestnika Bazilija Pregelj, VII. a, in Franc Meden, VI. a. Organizacijo je tudi letos vodil prof. Franc Gnjezda. Društvenih setankov je bilo deset, obisk pri vseh dober, zanimanje živo, debata stvarna. Dva sestanka sta bila posvečena spominskim proslavam. 9. marca smo se spomnili Descartesove tristoletnice. Predaval je prof. Franc Gnjezda o Kartezijevem: Cogito, ergo sum in njegovi metodi. Pri Puškinovi proslavi 1. maja so sodelovali: Olga Trtnik, V. a, je recitirala v izvirniku Puškinov Kavkaz, Pavel Pavčnik, VII. b, prevod Puškinove pesmi Fxegi monumentum, Matej Rössmann, VII. a, pa je predaval o pesniku Puškinu. Kot resen in vztrajen društveni delavec se je izkazal Vojslav Arko, VII. a, s pestrim ciklom stvarnih predavanj o socialnem vprašanju: Svoboda in oblast; Od Aten do Manchestra; Cerkev in religija; Liberalizem in plutokracija; Rusija in Amerika. — Dalje so predavali: Viktor Zorman, VITI. b: Dijak in ljudstvo; Janez Kralj, VIL b: Ideali sodobne mladine; Jožef Osana, VII. a: Beethovnova 9 simfonija (s klavirskim izvlečkom). Z leposlovno prozo so nastopili: Viktor Zorman, VITI. b, Pavel Pavčnik in Franc Šušteršič, VIL b, Bazilija Pregel j, VII. a, in Alojzij jazbec, VI. I). Tudi nekoliko lirike je že obrodilo letošnje leto. Omeniti je še, da so številni člani Žara redno obiskovali predavanja Ljudske univerze, Filozofskega društva in drugih kulturnih organizacij. Za Miklavževa darila dijakom je letos društvo prispevalo po 15 izvodov svojih prejšnjih publikacij. Na zaključnem sestanku dne 15. maja je Žar pozdravil v svoji sredi tudi direktorja zavoda, ki je po tajnikovem poročilu o letošnjem društvenem delovanju predaval o dijaškem spisju. Obilica tehtnih misli, prav dobrodošla navodila in (ople pobude so rodile hvaležen odmev v razgibanih srcih mladih poslušalcev. 6. Treznost ni krožek, kateremu je načeloval prof. Albin Zalaznik, je usmerjal svoje prizadevanje zlasti na podrobno in tiho delo v posameznih razredih. Ker je ostal zvest načelu, ki velja že od leta njegove ustanovitve, da je treba gledati vedno na najbližnji cilj, se je Treznostni krožek omejeval na zavod in se ni včlanil v nobeno širšo organizacijo. Do konca šolskega leta je pristopilo h krožku 112 učencev in 17 učenk. Zanimali so se za treznostne smotre skorajda le učenci in učenke nižjih razredov. Denarnega prometa ni bilo. Poglavitni sestanek se je vršil dne 17. aprila 19i7. Tedaj sta nastopila z deklamacijo in spodbudnim predavanjem Marijan Javornik in Sto jan Vene, oba iz 111. c. Sicer se je z zanimanjem za treznostno delo izkazal še Stanislav Kogoj iz lil. b. VI. Ekskurzije za povzdigo uspeha pri umetnostnem pouku. Letošnje leto je bilo kaj naklonjeno umetnostnemu pouku izven učilnice. Najprej smo se zopet natančneje razgledali po slovenski pinakoteki v Narodnem domu, nato pa so nas kar šestkrat vabili v Jakopičev paviljon, da se pobliže seznanimo z našimi sodobnimi likovniki, njihovimi težnjami in uspehi. Prvi nam je predstavil svoje kipe in slike France Kralj, ki spaja značilnosti slovenske ljudske umetnosti s časovnim tokom evropske. Sledila je ugledna umetniška skupina: Kos, Maleš in Gorše s češkim fostom Slavičkom. nato pa desetorica mladih slovenskih slikarjev in iparjev, bogat izbor Jakčevih magičnih pastelov z Norveške in iz Slovenije ter mojstrski akvareli Bolgara Francaliskega. Zaključek je tvorila bogata 11. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov, na kateri so bile zastopane razne struje, šole in tehnične zvrsti. Kakor doslej redno so tudi letos napravili osmošolci pod vodstvom prof. Fr. Gnjezde sredi maja poučno ekskurzijo v Aagreb in si ogledali Stroßmayerjevo in Moderno galerijo ter razstavo petorice zagrebških umetnikov v Umetniškem paviljonu. Tako se je dovzetnim mladostnikom v teku leta ponovno nudila ugodna prilika, da spoznajo in dožive, kako prava umetnost spada med najlepše in najboljše, kar človek ustvarja, in da tudi ona služi življenju s tem, da ga duhovno bogati in plemeniti ter mu šele daje popoln smisel, vsebino in dostojanstvo. Ker umetnost raste iz živ- ljenjske celokupnosti narodove, je umljivo, da je umetnostna izobrazba in vzgoja dragoceno dopolnilo umski in nravni ter važen činitelj v kulturnem ter socialnem razvoju in napredku naroda. Zlasti mlade države, kot je naša, ki poseduje idealno zbirko umetnostnih spomenikov vseli vrst od častitljive antike do žive sodobnosti, se morajo zavedati te častne kulturne obveznosti. Kakor sprejema umetnostna izobrazba pobudo od ostalili kulturnih organov, tako jih na drugi strani bogato oplojene zopet oddaja. Spoznanje vrednot pa nujno budi voljo k višjemu udejstvovanju. Kar občudujemo, tudi vzljubimo, posnemamo ali skušamo ostvariti. Umetnost ni le izraz in kras življenja, ampak tudi zanesljivo merilo in žarišče kulturne zrelosti naroda, ki ga s svojo resnobo in vedrino krepi in dviga v borbi za obstanek. Nobene velike kulture ni bilo brez vzporednega ustvarjanja umetnostnih dobrin. Narod brez umetnosti in smisla za io vzgojilo je kakor človek brez duše in tone v mrtvilu. Danes, ko človeka ogrožata pretirani intelektualizem ter civilizacija in mu je estetski instinkt okrnel ter je tehnika nadkrilila etiko, je posebno šola pozvana, da pri zoreči mladini čim bolj razvija tudi sposobnost za pristno estetsko doživljanje ter pravilno presojo in oceno estetskih dejstev in vrednot. Dragocenih sadov estetske kulture naj bi postali deležni vsi ljudje. Saj je prav umetnost, izhajajoča iz naroda za narod, najtrdnejša socialna in kulturna vez, ker se umetnostni nagon in hrepenenje po lepoti ne izživljata samo v ustvarjanju umetnin, ampak prepletata in opajata vse življenje. Lepota vabi vse, življenje brez nje bi bilo suhoparno, pa bilo še tako stvarno. Kadar bo lepše, bo tudi boljše. VII. Poročilo Socialnomedicinskega oddelka. V šolskem letu 1936/37 so bili zdravniško pregledani vsi razredi zavoda, in sicer je bilo od 1151 dijakov pregledanih 1116 ali 97%. Pregledi so se izvršili v prostorih Sočialnomedicinskega oddelka. Šolski zdravnik, katerega naloga je, da vrši zdravstveno nadzorstvo nad srednješolskim dijaštvom v Ljubljani, izvaja to nadzorstvo na več načinov. Redno pregleduje dijake in jih navaja na pravilno skrb za zdrav razvoj; svetuje staršem v zdravstvenih in zdravstvenovzgojnih vprašanjih; posreduje za sprejem potrebnih dijakov v zdravilišča, okrevališča in počitniške kolonije, pa tudi za zdrava stanovanja in prehrano. Nadzira dijaške kuhinje, internate in kolonije; pregleduje zasebna dijaška stanovanja in vodi evidenco dijaških gospodinj; obiskuje dijake, ki ne stanujejo pri svojcih, ob bolezni po možnosti na domu. Pri športnih prireditvah dijaštva, tečajih, nastopih, ki se prirejajo v zvezi s šolo, skrbi za zdravstveno nadzorstvo in prvo pomoč. Ustanova se vzdržuje iz fonda za zdravstveno zaščito učencev, katerega namen je vsestranska zdravstvena skrb za dijake. Prispevajo vsi, tudi fisti. ki zaščite in pomoči niso potrebni; s tem se poveča možnost pomoči najšibkejšim. Iz fonda se nabavljajo zdravila za najbolj siromašne dijake, ier se dobivajo sredstva za sanatorijsko zdravljenje tuberkuloznih dijakov. Za revne, ki so potrebni kakega posebnega cepljenja, n. pr. proti steklini ali drugim nalezljivim boleznim, se plačajo stroški iz istega fonda. Veliko število revnih, nezadostno prehranjenih in v telesnem razvoju zaostalih dijakov, bi pogrešalo vsakršne okrepitve v počitnicah, če ne bi fond vzdrževal kolonij in pošiljal vanje vsako leto nove skupine najsiromašnejših iz svojega okoliša. V teku šolskega leta se iz istih sredstev zagotovi mnogim dijakom zdrava, tečna hrana, večina dobiva opoldanski obrok, nekateri pa tudi večerjo brezplačno ali pa po zelo znižani ceni. Marsikateri kraj s številno šolsko mladino bi ostal brez zdravstvene zaščite, če ne bi bilo fonda, ki omogoča za vse zdravstveno nadzorstvo in pomoč za nujne primere. Tudi za organizirani šport med dijaštvom prispeva; to radi tega, ker prete v neurejenem športnem udejstvovanju mladini mnoge nevarnosti, tudi zdravstvene, medtem ko je gojitev športa pod nadzorstvom šole v sodelovanju z zdravstvenimi organi važen zdravstvenovzgojni činitelj. Pa še druge naloge so, katerih se bo mogoče lotili s pomočjo fonda. Samo en primer: dijaki, ki prihajajo iz zunanjih krajev v mestne šole, so često po več ur brez strehe in nadzorstva. Skrb za njihovo zdravstveno in moralno varstvo zahteva, da se jim za čas čakanja med šolo in vlakom oskrbe prostori, ki jim nudijo varno zavetje. Izpremen jene razmere v domu in šoli zahtevajo novih, sodobnih ukrepov. Šef socialnomedicinskega oddelka, zdravstveni svetnik: Dr. Amalija Šimenc. VIII. Stanje šolskih zbirk in knjižnic. Na kraju šolskega leta 1936/37 je bilo stanje gimnazijskih knjižnic in zbirk sledeče: 1. Učiteljska knjižnica šteje 4211 del, in sicer a) slovenskih 394; b) srbskohrvatskih 260; c) nemških 2327; č) romanskih 141; d) grških in latinskih 889. Prirastek tekom leta 33 del. 2. Dijaška knjižnica: 5499 del. in sicer a) slovenskih 2199; b) srbskohrvatskih 947; c) nemških 2069; č) francoskih 175; d) v dingih jezikih 109. Zbirka se je povečala za 54 knjig. 3. Zemljepisna in zgodovinska zbirka: zemljevidi, izločenih 8, na novo kupljenih 4, sedanje stanje 168; slike in serije slik: 338; ste-reoskopske slike 54: projekcijske slike 10, reliefi 6, globusi in aparati 7: minerali in okamenine 70; atlanti 13; strokovne knjige tl. 4. Prirodopisna zbirka: a) slike 225; b) modeli: pravi 185; shematični 12; c) aparati 8: č) preparati: v tekočini 176, suhi 37, mikroskopski 184, nagačene živali 224, drugi 440; d) minerali 482; kamenine 327, okamenine 12; e) herbariji: I (nepopoln); f) strokovne knjige 19. Prirastek: 2 sliki. 5. Zbirka za fiziko, kemijo in matematiko: a) mehanika 173; b) toplota 45; c) astronomija 27; č) magnetizem 18; d) elektrika 2)13; e) valovanje 11; f) akustika 55; g) optika 110; h) kemija 165; i) de-lovno orodje 121; j) matematika 144. V lem šolskem letu sta bila popravljena barograf in ura štoparica. 6. Zbirka učil za pelje in glasbo: a) posvetne pesmi (narodne in umetne) 154 številk z 2425 partiturami in 1854 glasovi; b) cerkvene pesmi 184 številk z 2734 partiturami in 3820 glasovi; c) instrumentalne skladbe: za salonski orkester 9, za veliki orkester 7 številk: č) instrumenti: orgle s pedalom in z dvojnim manualom, harmonij, klavir, kontrabas in 17 notnih pultov. Prirastek v minulem šolskem letu 10 posvetnih pesmi z 71 partiturami in 160 glasovi in 1 partitura cerkvenih pesmi. 7. Knjižnica podporne zaloge ima 2657 del, in sicer: a) slovenskih 1446: b) srbskohrvatskih 342; c) nemških 451; č) romanskih 458. Število del se je zvišalo v preteklem letu za 205. Podporna zaloga je imela v minulem letu dohodkov din I0.252'50. izdatkov pa 2384'25 din. Dne 51. maja 1957 je znašala njena denarna imovina din 17.22272. IX. Šolske učne knjige. Za verouk. I. razred: Katoliški katekizem. Izdaja I. 1930 (tudi za II. in III. razred). Levičnik, Zgodbe sv. pisma, l. del. Izdaja I. 1931. H. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona, II. del. Izdaja I. 1952. III. razred: Jaklič-Vrečar, Lilurgika. IV. razred: Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih in meščanskih šol. V. razred: Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga: Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. VJ. razred: Pečjak, Katoliški verouk, II. knjiga: Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. VII. razred: Pečjak, Katoliški verouk, III. knjiga: Življenje po katoliški veri, 2. izdaja. VITI. razred: Medved. Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja. Za slovenski jezik. I. razred: Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica J. II. razred: Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica 11. III. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Bajee-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka III, IV. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka JV. V. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Fr. Poljanec, Istorija srpskohrvatskoslovenačkog jezika. Epske narodne pesmi I—2 (Klas. dela). Vf. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka II. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Izbrana dela iz slovenske in srbskolirvatske književnosti. Vodnik, Pregled hrvatskosrpske književnosti u ogled ima. VIJ. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka III. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Izbrana dela iz slovenske in srbskolirvatske književnosti. Popovič, Jugoslovenska književnost. Živanovič, Primeri nove književnosti I —II. Vlil. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka IV. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Izbrana dela iz slovenske in srbskolirvatske književnosti. Živanovič, Primeri nove književnosti II. Popovič, Jugoslovenska književnost. Za srbskolirvatski jezik. I. razred: Rupel, Srbskolirvatska vadnica I. II. razred: Rupel, Srbskolirvatska vadnica II. III. razred: Rupel, Srbskolirvatska vadnica 111. IV. razred: Rupel, Srbskolirvatska vadnica IV. Za francoski jezik. I. razred: Južnič: Francoska vadnica I. II. razred: Južnič: Francoska vadnica II. III. razred: Južnič: Francoska vadnica III. IV. razred: Južnič: f rancoska vadnica IV. Zasebno čtivo: I. Perrault, Contes de fees. 2. Livres roses pour les enfants. Duruy, Biographies dhommes ce-lebres. V. razred: Južnič: Francoska čitanka za V. in VI. razred. Južnič: Francoska vadnica za višje razrede srednjih šol, Južnič: Granimaire fran<,aise. Zasebno čtivo: I. Fe sage, Gil Blas (Laurens, C lief s doeuvre a lusage de la jeunesse). 2. J. Sandeau, La Roche aux Moueltes (llachette, Bibliotlieque d’education et de recreation). VI. razred: Južnič: Francoska čitanka kakor v V. razredu. Južnič: Francoska vadnica kakor v V. razredu. Južnič: Granimaire fran^aise kakor v V. razredu. Zasebno čtivo: A. Daudet: Le petit ( liose, Lettres de 111011 moulin. Pr. Morimče: Colomba. VII. razred: Južnič: Francoska čitanka za VII. razred. Južnič: Francoska vadnica kakor v V. razredu. Južnič: Granimaire fran^aise kakor v V. razredu. Zasebno čtivo: V. Hugo: Hermini. Sandeau: M Me de la Seigliere. P. Loti: Pccheur d Islande. Maupassant: Contes clioisis pour la jeunesse. VIII. razred: Ju/nič: Grammaire frangaise kakor v V. razredu. Južnič: Francoska vadnica kakor v V. razredu. Južnič: Francoska čitanka za VIII. razred. Moliere: Le Bourgeois gentilhomme. Les Precieuses ridicules. Corneille: Le Cid. Racine: Britannicus. La Fontaine: Fahles. Za latinski jezik. I. razred: Sovre-l omeč. Latinska vadnica za I. razred. II. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del, 3. izdaja. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. III. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del, 3. izdaja. . Slovnica kakor v II. razredu. Sovre: Lanx satura. IV. razred: Sovre, Lanx satura. Slovnica kakor v II. razredu. V. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika I. in II. dio. VI. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika 1. i II. dio. VII. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika 1. i H. dio. Golik, Izabrani Plinijevi listovi. Vlil. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika L i II. dio Golik. Kvinta Horaci ja I’laka izabrane pjesme. Za grški jezik. III. razred: Bradač, Grška vadnica. Bradač-Osana, Grška slovnica. IV. razred: Kakor v III. razredu. V. razred: Južnič, Grška čitanka. Slovnica kakor v III. razredu. VI. razred: Majnarič, Izbor iz llomerove lli jade i Odiseje. Južnič, Grška čitanka kakor v V. razredu. Slovnica kakor vlil. razredu. VII. razred: Kuzmič, Platonova obrana Sokratova i Kriton. Musič, Izabrani govori Demostenovi. Slovnica kakor v ITI. razredu. VIII. razred: Kuzmič, Platonova obrana kakor v VII. razredu. Kuzmič, Platonov Fedon. Kuzmič, Sofoklova Antigona. Musič. Odabrani d jelovi iz Aristotela. Slovnica kakor v lil. razredu. Za zgodovino. II. razred: Vasi 1 j Popovič, Zgodovina starega veka za II. razred gimnazij. Stanojevič, liistorijski atlas. III. razred: V a s i I j Popovič, Zgodovina srednjega veka za III. razred. Atlas kakor v 11. razredu. IV. razred: Vasilj Popovič, Zgodovina novega veka za IV. razred. Atlas kakor v H. razredu. Y. razred: Bučar, Obča zgodovina za V. razred srednjih šol. Atlas kakor v 11. razredu. VI. razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, izdaja I9>4. Atlas kakor v II. razredu. VII. razred: j. Orožen, Zgodovina novega veka za VII. razred srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. Vlil. razred: J. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za Vlil. razred srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. Zn zemljepis. I. razred: Radivojevič - Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa za 1. razred srednjih šol. Radovanovič, Veliki atlas za srednje i st nične škole (veljaven za vse razrede) ali Novi geografski atlas za srednje i stručne škole (veljaven za nižje razrede). II. razred: Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razred srednjih šol. Atlas kakor v I. razredu. III. razred: Bohinec-Savnik, Zemljepis za III. razred srednjih in njim sorodnih šol. Izvenevropske zemlje. Atlas kakor v L razredu. IV. razred: Orožen, Zemljepis Jugoslavije za IV. razred srednjih šol. Atlas kakor v L razredu. V. razred: Bohinec-Kranjec-Savnik, Zemljepis za V. razred srednjih šol. Radovanovič, Veliki atlas za srednje i stručne škole. VI. razred: Čermelj, kozmograiija za VI. razred srednjih šol. yVtlas kakor v V. razredu. VII. razred: Erdeljanovie, Osnove etnologije. Atlas kakor v V. razredu. Vlil. razred: Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija za Vlil. razred srednjih škola, izdaja 1935. Orožen, Naše sosedne, slovanske in druge kulturne države. Atlas kakor v V. razredu. Zn prirodopis. I. razred: Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol, 4. izdaja. II. razred: Kakor v I. razredu. V. razred: Bevk. Botanika za višje razrede srednjih šol, samo 2. izdaja. VI. razred: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja. VII. razred: Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol. Za liziko in kemijo. III. razred: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. IV. razred: Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razrede sred- njih šol. VII. Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol. Prezelj, Anorganska kemija za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. VIII. razred: Reisner, Fizika kakor v VII. razredu. Za matematiko. I. razred: Kunc, Aritmetika za L in II. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za I., II. in 111. razred srednjih šol. II. razred: Kakor v I. razredu. III. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred sred- njih šol. Ziegler-Žabkar-Brane, Geometrija za III. in IV. razred. IV. razred: Aritmetika kakor v III. razredu. Geometrija kot v III. razredu. V. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol. Lapajne Vladimir, Geometrija za V. razred. Sodnik, Logaritmi. VI. razred: Aritmetika kakor v V. razredu. Lapajne Vladimir, Geometrija za VI. razred. Logaritmi kakor v V. razredu. VII. Kunc, Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol. Sajovic Oton, Trigonometrija in analitička geometrija za VIL in VIII. razred srednjih šol. Logaritmi kakor v V. razredu. Za osnove filozofije. VIII. razred: Veber, Očrt psihologije. Ozvald, Logika, 2. izdaja. Za higijeno. IV. razred: Pirc, JI i g i j e n a za III. in IV. razred srednjih šol. VI. razred: Dr. Ivo Pirc in dr. Bojan Pirc, Higijena za VL razred srednjih šol. VIII. razred: Dr. Ivanič, Higijena za Vlil. razred. Za petje. I. in II. razred: Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol, II. izdaja. X. Pismene naloge. a) I z slovenskega jezika. I. a razred. Šolske naloge: I .Nehvaležen gost. (Obnova.) 2. Preplah na vasi. (Po Stritarjevi legendi.) 3. Iz šole grede. (Doživljaj.) 4. Sveti Sava. (Strnitev.) 5. Moja naj ljubša zabava. (Prosto.) Domače naloge: I. Na Miklavževem semnju. (Podoba.) 2. Kako nabira muc prirodopisno znanje? (Prost spis.) 3. Slovenska čitanka pripoveduje. (Prost spis.) I. b razred. Šolske naloge: I. Lahkoverni kozel. (Obnova.) 2. Krokar in lisica. (Takojšnja obnova po dvakratnem čitanju.) 3. Na poti v šolo. (Doživljaj.) 4. O. ljubi moj materin jezik! (Domoljubno. — Po Slomšku.) 5. Pravljica o zlati ptički. (Pretvorba.) Domače naloge: I. Miklavžev večer. (Pismo.) 2. Doživljaj sitne muhe. (Prost spis.) 3. ti) Slovenska čitanka pripoveduje. (Prost spis.) b) Na letališču. (Prosto.) I. c razred. Šolske naloge: 1. Nezgoda za nezgodo. (Obnova.) 2. Ribič junak. (Obnova Aškerčeve balade.) 3. Lanski božič. (Doživetje.) 4. Moja ljuba mati. (Podoba.) 5. Sreča v nesreči. (Dimnikarček pripoveduje.) Domače naloge: I. Kaj poroča dedek iz Indije Koromandije? (Pismo.) 2. Utrinek iz detinstva. (Doživljaj.) 3. Lepa naša domovina. (Prosto.) Alf on/ Gspan. 1. d razred. Šolske naloge: 1. Lisica in petelin. (Po narodni pesmi.) 2. Pogumni ribiči. (Po Aškerčevem Brodniku.) 3. Minute oddiha. (Opis dijaškega živl jenja med odmorom.) 4. Hlaček pripoveduje. (Predelava po berilu.) 5. Očetova beseda. (Prosto po berilu: Kaj poreko oče.) Domače naloge: 1. Pismo očetu. 2. Domovina. (Ob prebranih berilih.) 3. Zeleni maj. (Prost spis.) 1. e razred. Šolske naloge: 1. Nespametni kozel. (Obnova po Ezopovi basni.) 2. Peter pripoveduje. (Predelava po berilu Peter Klepec.) 3. Moj najljubši predmet. (Prost spis.) 4. Zgodba o siroti Jerici. (Prosta obnova narodne pesmi.) 5. Zapravljeno življenje. (Skrčena obnova po berilu Pomlad pod oknom.) Domače naloge: I. Moj letošnji Miklavž. (Pismo staršem,) 2. Ljubezen do domovine. (Ob prebranih berilih.) 3. Majniški izlet. (Prost spis-) Vendelin Legiša. II. a razred. Šolske naloge: 1. Mejnik. (Pretvorba po Aškercu: Martin pripoveduje.) 2. Betlehemski pastir pri malem Jezusu. (Obnova po „Sveti noci“ Seime Lagerlöf.) 3. V snegu v šolo. (Oris.) 4. Viharna noč v džungli. (Skrčitev po Sienkiewiczevi povesti „Skozi pustinje in puščavo“.) Domači nalogi: I. Iz mojega lovskega zapisnika. (Doživljaj.) 2. Pomladni sprehod na Savo, ... na Fužine, ... v Mestni log. (Opis.) J3r I van Grafenauer. II. b razred. Šolske naloge: 1. Godec pripoveduje... (Doživljaj po „Godčevi baladi.“) 2. Mravlja jeseni. (Opis.) 3. Kako je Krpan zmogel Brdavsa. (Prosto po Levstiku.) 4 a) Komedijanti. (Prosto po berilu „Rosana“.) b) Gorje, kdor nima doma. (Premišljevanje na podlagi beril.) Domači nalogi: 1. Ko bi imel zlato pero. (V obliki izpovedi.) 2. Naša vas. (Prost opis.) ]>. Ferdo Kozak. II. c. razred. Šolske naloge: 1. Varljive sanje. (Po Levstikovem Ubežnem kralju.) Lepo zimo imamo. (Nezadovoljen opis letošnje zime.) 3. Marko se poboljša. (Skrčena obnova in nadaljevanje berila Zlata ura — rana ura.) 4. Stari Bohinjec in njegov sin. (Opis po Mencingerjevem berilu.) Domači nalogi: 1. Darila za steklom. (Misli ob Miklavžu.) 2. Lepa naša domovina. (Prosto.) II. d razred. Šolske naloge: 1. Martin pripoveduje. (Po Aškerčevem Mejniku.) 2. Ljubljana. (Opis) 3. Greh. (Doživljaj.) 4. Izseljenci. (Strnitev po prebranih berilih.) Domači nalogi: I. Kaj pričakujem od zime. (Prost spis.) 2. Najljubša knjiga. (Prost spis.) Vendelin Legiša. III. a razred. Šolske naloge: 1. a) Fala je, pala slanica .. . (Oris prve jeseni.) b) Kdo je bil kraljevič Marko? (Obnova.) 2. V delih svojih živel sam boš večno! (Aškerc. Obnova v odvisnem govoru.) 3. Zadnji Ilir. (Strnjena obnova Aškerčeve pesmi Ilirska tragedija.) 4. Oh nl jnjaku. (Oris.) Domači nalogi: I. Lenega čaka strgan rokav... (Prigodba iz življenja.) 2. Mati — domovina. (Razpravica.) III. b razred. Šolske naloge: I. a) Zadnje rože. (Oris.) b) Ponočna potnica. (Obnova v odvisnem govoru.) 2. Župančič, Sveti trije kralji. (Sintetična obnova.) 3. Basen o kosu in sušcu. (Razširjena vsebina z označbo.) 4. Nevihta. (Oris.) Domači nalogi: I. Lenega čaka strgan rokav... (Prigodba iz življenja.) 2. Mati — domovina. (Razpravica.) |),. fvan Pregelj. Šolske naloge: i. iNa grobovih naših vojakov pri Sv. Križu. (Opis.) 2. Ponočna potnica. (Obnova z označbo.) 3. Tur jaška Rozamunda. (Obnova.) 4. Naš razred. (Prost spis.) Domači nalogi: 1. Sprehod po mestnih ulicah. (Opis.) 2. O narodni pesmi o kralju Matjažu in Alenčici. (Razpravica.) Rudolf Benulič. III. d razred. Šolske naloge: I. a) Prvi sneg. (Oris.) h) Matija Gubec. (Po berilu.) 2. Legenda o svetem Petru. (Skrčena obnova.) 3. Povodni mož. (Obnova Prešernove pesmi v skrajšani obliki.) 4. Mati, mati, mamica . .. (Prigodniška.) Domači nalogi: 1. Lenega čaka strgan rokav... (Prigodba iz življenja.) 2. Mati — domovina. (Razpravica.) |),. |Van Pregelj. IV. n razred. Šolsko naloge: I. Črtomir govori. (Po Prešernu.) 2. Zima — naša prijateljica in sovražnica. (Premišljevalije.) 3. Colo in ajdovska deklica. (Strnjena obnova.) 4. Pomen elektrike. (Razpravica.) Domači nalogi: I. Koristi vode. (Razpravica.) 2. Katere naravne lepote v naši državi poznam in katere želim spoznati. (Rodoljubno.) IV. h razred. šolske naloge: I. Obleganje Ajdovskega gradca. (Po Prešernu.) 2. Ljubljana v zgodnjih jutranjih urah. (Opis.) 3. Po razdelitvi dijaških knjižic. (Pismo.) 4. Knjige, naše prijateljice. (Razpravica.) Domači nalogi: I. Koristi vode. (Razpravica.) 2. Lepa naša domovina. k (Rodoljubno.) IV. c razred. šolske naloge: I. Črtomir govori. (Po Prešernu.) 2. Zima v mestu. (Pismo prijatelju.) 3. Domovina, mili kraj. (Lepote domačega kraja in domovine. Rodoljubno.) 4. Pomen knjige. (Razpravica.) Domači nalogi: 1. Koristi gozda. (Razpravica.) 2. Pred nižjim tečajnim izpitom. (Premišljevanje.) IV. d razred. Šolske naloge: 1. Obleganje Ajdovskega gradca. (Po Prešernu.) 2. Ljubljana v zgodnjih jutranjih urah. (Opis.) 3. Dijaške knjižice smo dobili. (Pismo.) 4. Pomen novejših prometnih sredstev. (Razpravica.) Domači nalogi: I. Koristi gozda. (Razpravica.) 2. Katere naravne lepote v naši državi poznam in katere želim spoznati? (Rodoljubno.) Dr. Mirko Rupel. V. a razred. šolske naloge: I. Življenjski vzori v stari srbski narodni pesmi. (Razprava.) 2. Prišel je čas okrog božiča. (J. Murn Aleksandrov. Prost spis.) 3. Ogen j v človeškem gospodarstvu. (Razprava.) 4. Domovino spoznavajmo! (Počitniški načrti. Prost spis.) Domači nuiogi: J. Kmečki iipi v Jurčičevem „Desetem bratu“. (Označitev.) 2. J n življenje naše — Al so same sanje? (S. Jenko. Prost spis.) V. b razred. Šolske naloge: 1. Pripovedka iz domačega kraja. (S pripovednim okvirom po vzorcu Jurčičevih „Spominov na deda“.) 2. Ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. (Božične misli.) 3. Kmečki ljudje. Kaj riše Kersnik v „Kmečkih slikali“ o njih lepega? (Označitev.) 4. Počitniški načrti za spoznavanje naše domovine. (Prost spis.) Domači nalogi: 1. Vzor vladarja v stari srbski narodni pesmi. (Razprava.) 2. In srce ume je — čudne govorice, ki jih govorijo — zvezde in cvetlice. (S. Jenko. Prost spis.) V. c razred. Šolske naloge: I. Slovenski stanovi v Jurčičevem „Desetem bratu“. (Označitev.) 2. In mir ljudem na zemlji. (Božične misli.) 3. Kako riše Kersnik v „Kmečkih slikali“ hibe našega kmeta? (Razprava.) 4. Boljša je domača gruda — ko na tujem zlata ruda. (Narodni pregovor. Prost spis.) Domači nalogi: 1. Fevdalstvo v stari srbski narodni pesmi. (Razprava.) 2. Kaj je moč človeka, kaj so njega dela? (S. Jenko. Prost spis.) Dr. Ivan Grafenauer. VI. a razred. Šolske naloge: I. Predstavniki sovražnih si nasprotij v Juliju Cezarju. (Označba značajev.) 2. Počasi se daleč pride. (Izvajaj v obliki razprave.) 3. Quot linguas calles, tot capita vales. (Premišljevanje.) 4. Zlata doba dubrovniške književnosti. (Književnozgodo-vinski oris.) Domači nalogi: I. Sveta slovanska učenika. (Razvojna označba.) 2. Po Savi nizdol. (Rodoljubno.) VI. b razred. Šolske naloge: I. Kralj Ojdip — Julij Cezar. (Primerjava.) 2. Človeku rado se blešči od zlata, da več trpečega ne vidi brata. (Stritar. V obliki razprave.) 3. Pomen velikih mož. (Razprava.) 4. XVII. stoletje v hrvatski književnosti. (Pregledna razprava.) Domači nalogi: I. Doba slovenskih književnih spomenikov. (Razprava.) 2. Spomeniki naše slave. (Rodoljubno.) VII. a razred Šolske naloge: I. Prvi prosvetljenci in pesništvo. (Razprava.) 2. Bratstvo narodov — nedosegljiv sen? (Razprava.) 3. Nova pisarija. (Kulturnozgodovinski oris.) 4. a) Kollarjev panslavizem. (Pregledna označba.) b) Knjiga, ki jo cenim. (Poskus označbe.) Domači nalogi: I. Naša vas nekdaj in sedaj. (Primerjajoča razprava.) 2. Temelji narodnega gospodarstva Jugoslavije. (Razprava.) VII. 1) razred. Šolske naloge: I. Slovenski prosvetljenec. (Označba.) 2. Ali nam daje civilizacija srečo? (Razprava.) 3. Sonet o kaši. (Kulturnozgodovinski oris.) 4. a) Ilirizem. (Pregledna razprava.) b) Narava naša učiteljica. (Razprava.) Domači nalogi: 1. Tomen izobrazbe. (Razprava.) 2. Tujski promet Jugoslavije. (Razprava.) |)r. Ferdo Kozak. VIII. a razred. Šolske naloge: I. a) Gregorčičevo rodoljub je. (Označba.) b) Siritar kot občanski pesnik. (Označba.) 2. Slovenski realisti. (Označba.) 3. Nove smeri v našem slovstvu. (Označba moderne.) 4. Prosvetne razmere v Jugoslaviji. (Razprava.) Domači nalogi: I. Grob se za grobom vrsti... (Prigodno.) 2. Ljubav je mati večnosti i duše. (V. Ilič. Razprava.) VIII. b razred. šolske naloge: 1. a) Gregorčičeva izpovedna pesem. (Označba.) b) Stritarjev svetovni nazor. (Označba.) 2. Srbski realisti. (Označba.) 3. Naš naturalizem in simbolizem. (Označba.) 4. Zemljepisni položaj kraljevine Jugoslavije. (Razprava.) Domači nalogi: I. Grob se za grobom vrsti .. . (Prigodno.) 2. Ljubav je mati večnosti i duše. (V. Ilič. Razprava.) ]),. Ivan Pregelj. b) Iz srbskolirvatskega jezika. Šolske naloge. 1. a razred. I. Valjana učenica. (Preinačenje.) 2. Naša porodica. (Preinačenje.) 3. Oranje Marka Kraljeviča. (Prepričavanje.) I. b razred. I. O jelenu. (Po štivu.) 2. Vukovi i ovce. (Prepričavanje. Glasnik pripoveda.) 3. Lisica i jarac. (Prepričavan je.) 1. c razred. 1. Rdav dak. (Preinačenje.) 2. Vukovi i ovce. (Prepričavanje. Glasnik pripoveda.) 3. Majmunče i majmun. (Prepričavanje.) 1. d razred. 1. Kako je medved čuvao starca. (Po štivu.) 2. Moj časovnik. (Opis na osnovu štiva.) 3. Leto na selu. (Po štivu.) I. Kako se je roda osvetila lisici. (Po štivu.) 2. Maj mu n i mačka. (Prepričavanje. Majinim pripoveda.) 3. Marko Kraljevič i soko. (Prepričavanje.) Rudolf Benulič. II. a razred. 1. Grad. (Prema štivu.) 2. Karadorde. (Prepričavanje.) 3. Prvi glasnici proleča. (Opis.) II. h razred. 1. Šetnja po Ljubljani. (Opis.) 2. Kraljevič Marko. (Prepričavanje prema narodnoj pesmi.) 3. Proleče. (Opis.) Ljuba D. Jurkovič. II. c razred. I. Kod strica u zadruzi. (Po štivu.) 2. Svetu se ne može ugoditi. (Prepričavanje. Oiac pripoveda.) 3. Kraljevič Marko i beg Kostadi.ii. (Prepričavanje.) II. d razred. I. Stanko medu liajducima. (Po štivu.) 2. Svetu se ne može ugoditi. (Prepričavanje. Otac pripoveda.) 3. Markova snaga. (Prepričavanje.) Rudolf Benulič. III. a razred. 1. Kosovski junači. (Prepričavanje.) 2. Jutro na selu. (Opis.) 5. Lastavice. (Razmišljanje.) III. I» razred. I. Karadorde na Tičaru. (Prema štivu.) 2. O prijateljstvu. (Prepričavanje.) 3. Mati — sunce naše mladosti. (Razmišljanje.) III. c razred. I. Veče na selu. (Prepričavanje.) 2. Stevan Nemanja napušta presto. (Prema štivu.) 3. Mladost u prirodi. (Opis.) III. d razred. 1. Jesen. (Prepričavanje.) 2. Stevan Nemanja. (Prema štivu.) 3. Priroda se budi. (Opisivanje.) IV.a razred. 1. Smrt Nežice u Šenoinom „Karanfilu“. (Prepričavanje.) 2. Moj prvi učitelj. (Sečan je.) 3. Sunce mladosti. (Razmišljanje.) IV. b razred. 1. Prešernov lik po Šenoinom „Karanfilu". (Rasprava.) 2. O haj-ducima. (Prema štivu.) 3. Značaj Vuka Karadžiča. (Rasprava.) J. Staii postolar u Šenoinom „Karanfilu“. (Prepričavan je.) 2. Ko neče bral 11 za brata — ta j če tudina za gospodara. (Razmišljanje.) 3. Narodna poezija i Vuk Karadžič. (Rasprava.) Ljuba D. Jurkovič. IV. d razred. 1. Kraj mravin jaka. (Opis.) 2. Na mlado leto. (Prepriča vanje.) 3. Prolece. (Opis.) Dr. Mirko Rupel. XI. Popravni in razredni izpiti. 1. V avgustovem roku 1936. a) Izdelali so: La razred: Jerman Veronika, Mehle Štefanija, Podgoršek Pavla, Puntar Breda, Vi h telic Marij a.* I. b razred: Jensterle Jožef (priv.), Kalin Savel, Koblar Izidor, Kocjan Vekoslav, Krištof Janez, Lampič Vladimir, Lavrič Bogdan, Mohar Stanislav (priv.), Ogrin Anton, Rupnik Ivan, Škrjanec Janez, Žargi Ivan. L c razred: Bernot Bogomir, Dolinar Jožef, Ludviger Ernest, Manfreda Marko, Mavsar Anton, Peternel Alojzij, Pirnat Miroslav, Platner Anton, Šeme Leopold, Škulj Anton, Štrumbelj Ivan. I. d razred: Godnjavec Ivan, Kranner Jožef, Moškon Boris, Potočnik Rafael, Rutar Marijan, Vojska Mihael, Zorec Franc, Zupančič Franc, Žokš Jožef. L e razred:Bavdaž Alojzij, Černe Anton, Hlebš Milan, Ovsec Jožef, Prelesnik Anton, Raczynski Marijan, Rostohar Ivan, Šurman Dušan, Šuštar Frančišek. II. a razred: Brandsteter Marijan, Cerar Frančišek, Anžič Irena, Felber Lea, Kolar Helena, Nachtigall Dragica, Svetina Marija. II. b razred: Kogej Miloš, Kogoj Stanislav, Kršmanec Janez, Mejač Janez, Ogrin Janez, Ožbolt Bojan, Troha Milan, Urbas Karel, Vrtovec Bogdan, Zajec Anton, Žagar Alojzij. 11. c razred: Belič Srečko, Brenk Anton, Garibaldi Marijan, Križaj Miroslav, Mevlja Kazimir, Pečan Franc, Potrpin Martin, Pour Boris, Prelesnik Janko, Remic Bogomil, Štepec Boris, Zrimc Rudolf, Žagar Radovan, Žitnik Zvonimir. II. d razred: Cerar Franc, Dernič Ivan, Dolenec Zmagoslav, Gabrovšek Ladislav, Godec Viktor. Gosar Peter, Habjan Vinko, Hebein Marijan, Kaiser Marijan, Letonja Ludovik, Ilihar Filip, Šinkovec Marijan, U r b a n č i č F r a n c, Zajec Jožef. * Razprti tisk pri imenih učencev pomenja prav dober, debeli tisk odličen uspeli. III. a razred: Grašek Peter, Jeiše Aleš, Schiffrer Savo, Bucik Veronika. Cerar Danica, Dörfler Leopoldina, Jandl Ana, Kržišnik Veronika, Prelec Bernarda, Šturm Jožefa, Verdenik Kristina. III. b razred: Schein Jožef, Sedej Viktor, Vižintin Ivan. III. c razred: Bartelj Alojzij, Cimerman Stanislav, Kveder Jožef Mencinger Miloš, Miklavčič Milan, Škof Miklavž, Žerovnik Stanislav. 111. d razred: Cankar Maksimilijan, Groznik Franc, Jenčič Anton, Leskovic Dušan, Ovsec Ivan, Račič Rudolf, Rožanec Jožef, Senegačnik Jurij, Starec Franc, Vardjan Velimir. V. a razred: Kovač Dušan, Prepeluh Marko, Dolenc Darinka. V. b razred: jazbec Alojzij, Jeločnik Nikolaj, Kink Stanislav, Komar Milan, Krušič Ivan, Rasperger Stanko, Zajec Alojzij, Zaviršek Franc, Žakelj Vinko. VI. a razred: Brodnik Jožef, Krč Boris, Lavrenčič Vladislav, Pirš Miroslav, Skok Ernest, Škulj Alojzij, Štritof Peter, Žugel Anton, Favai Vida, Krištof Verena, Rogač Ana. VI. b razred: Battis Janez, Greif Ivan, Končan Leopold, Maček Leopold, Matjašič Milan, Mejač Franc, Pavlič Ivan, Podobnikar Ivan. Pust Jožef, Veber Jožef. b) Izdelali niso: L a razred: Dolinšek Marija, Lavrič Zofija, Remic Cvetka. I. c razred: Hajnrihar Valentin, Tvanc Vladimir, Mavec Ivan, Metelko Bogomir, Prijatelj Franc, Sajovic Janez, Štepec Jožef. I. d razred: Illner Karel, Kovač Franc (razr. izpit), Murnik Zdravko, Petan Stanislav, Pirc Aleksander, Porenta Alojzij, Sem-inellmuer Franc, Stariha Božidar, Valentin Albin, Vogrin Adolf, Vrečko Alfred (razr. izpit). I. e razred: Bremšak Franc, Gašperlin Zdravko, Habjan Frančišek, Jagodic Vladislav, Šurman Božidar, Sivka Alojzij, Šemerl Matija, Štrubelj Ivan. II. a razred: Krševan Dušan, Janko Ivana, Svetel Alenčiča (razr. izpit), Šinkovec Dimit ra. II. b razred: Berlec Anton, Capuder Gabrijel, Jazbinšek Zdravko, Koritnik Marijan (razr. izpit), Kovač Frančišek (priv.), Kren-čič Rudolf, Okrogar Ivan, Potočnik Ciril, Praprotnik Janez. H. c razred: Gregoršanec Vinko. II. d razred: Gorjan Marijan, Hartman Dušan. III. a razred: Hubad Marija (razr. izpit), Poznič Nada. III. c razred: Hribar Jožef, Miškot Rudolf. III. d razred: Arko Janez, Artač Ivan, Belič Janez, Berčič Vladimir, Lipar Marijan, Lipar Stanko, Meze Dušan, Štritof Franc. V. b razred: Dubrovič Franc, Globočnik Mariin, Tomažič Alfred. VI. a razred: Rogi Dušan. VI. b razred: Danko Albin, Kalan Peter. 2. V junijskem roku 1937. a) Izdelali so: IV. a razred: Anžič Ivan, Bucik Veronika. IV. 1) razred: Kovačič Ervin, Novak Ivan, Velkovrh Janez Vrhu- nec Marko. IV. c razred: Cimerman Stanislava, Grebenc Frančišek, Kimovec Franc, Koprivec Franc, Kosmač Franc, Kralj Jožef, Kurnik Marijan, Kveder Jožef, Mencinger Miloš, Petek Janez, Sfiligoj Dušan, Vodopivec Milenko, Vovk Frančišek, Vrečar Franc. IV. d razred: Bujas Dragotin, Groznik Franc, Malnar Miroslav, Oblak Andrej, Praprotnik Marijan, Rus Ludovik, Senegačnik Jurij, Starec Franc, Tomažič Stanislav, Tratnik lože, Župančič Mirko. VIII. b razred: Watzke Jurij. b) Izdelala nista: IV. I) razred: Vidmar Boris. IV. <1 razred: Cankar Maksimilijan. XII. Tečajni izpiti. A. Nižji tečajni izpiti. I. junijski rok 1936. a) Izpit so napravili v a-oddelku: Bezlaj Danijel, Erjavec Jožef, Jerič Božidar, Kahne Stanko, Lenassi Marijan, Leskovšek Valentin, Merala Rajko, Osim Rudolf, Pezdir Miroslav, Potočnik Gabrijel, Smole Janko, Stanovnik Janez, Urbanc Anton, Zajec Anton, Čadež Viktorija, čenčič Viljemina, Demšar Meta, Frank Albina, Ivančič Neda, Jalen Ana, Likovič Martina, Lobe Imelda, Mavec Terezija, Rotar Frančiška, Štebi Andreja, Veit Olga, Velikonja Marija, Zdešar Marija; v b-oddelku: Bastič Pavel, Berce Alojzij, Brecelj Anton, Čepon Franc, Česnik Ivan, Esih Matija. Gorjup Zvonimir, Hrastelj Franc, Jevševar Božidar, Judnič Jožef. Kadunc Franc, Kostelec Avguštin, Kovač Anton, Ludvi-ger Miljutin. Mrevlje Franc, Natlačen Marko, Nosan Anton, Oražem Rafael. Osami Zdenko, Rožanec Ivan, Smrkolj Anton, Širca Franc, štrukelj Anton, Trošt Stojan, Zakrajšek Jožef; v c-oddelku: Batagelj Slavimir. Belič Ciril. Cvirn Ignacij, Drinovec Jože, Grabnar Boris, Horvat Dušan, J esse Stanislav, Kocmur Alo jzi j, Kovačič Ivan, Lokar Miloš. Pečjak Smiljan, Polak Anton, Remškar Anton, Štucin Julijan, Veterin Rudolf, VVindl Vaclav, Zavašnik Ladislav. b) K popravnemu izpitu so se pripustili v a-oddelku: Božič Cvetko (latinski j.), Črneha Ivan (matematika), Grošelj Stanislav matematika), Šarabon Mitja (matematika), Anžič Milica (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Bedna? Julijana (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Rovšek Tea (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Stritar Zora (latinski j.), Štrancar Bernarda (matematika); v b-oddelku: Cvrenkel Franc (latinski j.), Čede Oton (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Erjavec Bogdan (latinski j.), Kompare Anton (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Korošec Blaž (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Logar Franc (matematika), Makovec Rajko (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije); v c-oddelku: Bizjak Marijan (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Dolčič Emil (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Garibaldi Franc (matematika), llojan Janez (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Potnik Srečko (matematika), Šmon Ivan (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Žugel Marijan (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije). 2. Avgustov rok 1936. a) Izpit so napravili v a-oddelku: Božič Cvetko, Črneha Ivan, Grošelj Stanislav, Šarabon Mitja, Anžič Milica, Rovšek Tea, Stritar Zora. Štrancar Bernarda; v b-oddelku: Cvenkel Franc, Erjavec Bogdan, Čede Oton, Kompare Anton, Korošec Blaž, Logar Franc, Makovec Rajko; v c-oddelku: Bizjak Marijan, Garibaldi Franc, Ho jan Janez. Potnik Srečko, Šmon Ivan, Žugel Marijan. b) Odklonjena sta bila za leto dni: Bednar Julijana (a-oddelek), Dolčič Emil (c-oddelek). 3. Junijski rok 1937. Oproščeni so bili ustnega izpita na osnovi čl. 2 Pravil o nižjem tečajnem izpitu v a-oddelku: Breznik Ana, Jerina Marija, Juvan Vera, Kapus Ružiča, Koletič Marija, Levanič Eleonora, Mauer Klio, Mavec Pavla, Može Marija, Mrak Marija, Podgornik Majda, Šuklje Marija, Verbič Ruža, Železnikar Ivana; v b-oddelku: Belihar Dušan, Brezigar Zoran, Čop Bojan, Mohorič Stanislav, Molka Viktor, Reisner Jožef, Reven Zdravko, Šilc Jožef; v c-oddelku: Gregorin Alojzij, Jevnikar Janez. Ostali pripravniki so delali pismeni izpit 10. VI. Naloga iz slovenskega jezika se je glasila: Lepote in koristi gora. (Razprava.) Ustni izpiti so se vršili od 14. do 21. VI. Poročilo o uspehu izide v Izvestju za Šol. leto 1937/38. B. Višji tečajni izpit. 1. Junijski rok 1936. Višji tečajni izpit so napravili: A-oddelek: a) z odličnim uspehom: v flerzele Gregor Gnjezda Olga Pipan Anton Ozimič Marija ; Ahčan Rudolf Kunc Drago Debevec Stanislav Mikolič Edvard Dražil Emerik Robida Valentin Flajnik Janez Vavpetič Feliks Jakulin Marijan Verbič Ivan Kočar Alojzij Žolgar Danilo Kozak Miklavž Pegan Nives Krištof Franc c) z dobrim uspehom: Cvenkel Marijan Pliberšek Franc (delal v. Duhovnik Alojzij t. izpit drugič) Golob Danilo (privatist) Wurzbach Josip Lenart Franc Vider Marija č) k popravnemu izpitu v avgustu 1936 so bili pripuščeni: Glaesener Jurij iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Jeločnik Aleksander iz narodne zgodovine. Luschützky Dušan iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Malavašič Anton iz narodne zgodovine. Prelog Franc iz srbskohrvatskoslovenskega jezika. Remškar Ivan iz latinskega jezika. Tomazin Ladislav iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Walla Viljem iz obče zgodovine in zemljepisa Jiigoslavije. Grafenauer Dobrovlasta iz latinskega jezika. Klopčič Karolina iz srbskohrvatskoslovenskega jezika. Turk Hermina iz srbskohrvatskoslovenskega jezika. d) po čl. t6, točka d Pravil sta bila za leto dni odklonjena: Blaj Anion Modic Milan B-oddelek: a) z odličnim uspehom: Bajuk Stanislav Platovšek Viljem Jan Ivan Reniše Bogdan b) s prav dobrini uspehom: Črne Franc Prhavec Leon Derganc Viktor Rakovec Karel Dolinšek Ivan Rupelj Miroslav Jeraša Ivan Sojer Franc Juvan Vladimir Strašek Stanislav Kovič Jožef Perdan Anton Pečar Albin Vrhunec Zdravko Rernot Vinko čerček Marijan Del>evec F rane Ivanuša Pavel (delal v. t. izpit drugič) Kozjek Franc Ljubič Bogomir Ocepek Maksimilijan Pelan Jožef Starec Franc Varl Janez Vrtnik Janez č) k popravnemu izpitu v avgustu 1936 so bili pripuščeni: Hribar Frančišek iz srbskolirvatskoslovenskega jezika. Klavž Leopold iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Klemenčič Frančišek iz srbskolirvatskoslovenskega jezika. Kos Vladimir iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Kranjec Frančišek iz narodne zgodovine. Makovec Viktor iz latinskega jezika. Mally Miran iz latinskega jezika. Ogrinec Jožef iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Plešec Vladimir iz latinskega jezika. Potočnik Pavel iz srbskolirvatskoslovenskega jezika. d) po čl. I(), točka d. odnosno po čl. 23, točka d sta bila odklonjena za leto dni: Hrovatin Ivan Ivanec Stanislav 2. Avgustov rok 1936. Višji tečajni izpit so napravili v a-oddelku: Glaesener Jurij, l.u-schiitzky Dušan, Malavašič Anton, Prelog Franc, Remškar Ivan, Tomazin Ladislav, Walla Viljem, Grafenauer Dobrovlasta, Klopčič Karolina, Turk Hermina; v b-oddelku: Hribar Frančišek, Klavž Leopold. Klemenčič Frančišek, Kos Vladimir, Kranjec Frančišek, Makovec Viktor, Mally Miran, Ogrinec Jožef, Plešec Vladimir, Potočnik Pavel. Odklonjen je bil za leto dni zaradi slabega uspeha iz narodne zgodovine Aleksander Jeločni k (a -oddelek). 3. Junijski rok 1937. Izpitni odbor: predsednik direktor dr. Janko Lokar; podpredsednik profesor dr. Ivan Pregelj, izpraševalec za srbskohrvatskoslo-venski jezik; ostali člani: za francoski jezik suplent Karel Dobovišek, za nemški jezik profesor Alojzij Žitnik, za latinski jezik profesor Ivan Sivec, za občo in narodno zgodovino ter zemljepis kraljevine Jugoslavije profesor Albin Zalaznik. Pripravnikov je bilo v a-oddelku 34, med temi 9 učenk, v b-od-delkti 32. Pismeni izpit se je vršil 10., 11., 12. VI. Za naloge so dobili pripravniki : a) lz s r b s k o I n- v a t s k o s 1 o v e n s k e g a jezika: Prosvetni stiki med Jugoslovani nekdaj in zdaj. (Razprava.) 1)) Iz francoskega jezika: Montesquieu, Causes de la perte de Rome „Lorscpie la domination“ do „divers Privileges“. c) Iz nemškega jezika: R. Lehmann, Erziehung und Unterricht, stran IV. od „Unsere /eit“ do „beitragen möchte“. č) lz latinskega jezik: (od klasičnih jezikov so si izbrali vsi pripravniki latinščino): Plinius, Epist., IJ., 20: Verania Pisonis do accipit. Ustni izpit se je vršil 15., I(>.. 17., 18., 19., 21., 22., 23. VI. K ustnemu izpitu so bili pripuščeni vsi pripravniki obeh oddelkov, oproščeni pa so bili ustnega izpita na osnovi čl. 16 a Pravil o višjem tečajnem izpitu v a-oddelku: Čermelj Samo, Južnič Gojmir, Lavrič Ciril, šaleliar Franc, Rueli Marija; v b-oddelku: Ceglar Ludovik, Kambič Bogomir, Kolar Anton, Lampič Stanislav, Mahnič Jožef, Mihelčič Franc, Ostro-nič Janez, Slivnik Herbert, Topolovec Miran, Zorman Viktor. Izid ustnega uspeha se objavi v Izvestju za šol. leto I937/38. Izpit iz nemškega jezika so delali oni pripravniki, ki so bili lani odklonjeni za leto dni. Za te je bil namreč med šolanjem od živih jezikov obvezen nemški, ne francoski jezik. XIII. Statistika učencev. Q- CO QO CO CO CD Cl 00 00 GO GO O (M 05 CO \o GO 00 00 00 05 00 05 Cl 00 co o "O c/l — Q OJ ^ ^ «- N X Q. O T3 T3 TD TJ T) T) TI Q- bL ’S !• ci ■*+ »r\ \0 a M CO t> CD 9 05 03 00 X Ö Cl 00 CD CD X X Cl 05 »O H iO |>. X X X Cl X 05 X CO CD 05 05 Cl Cl Cl Cl o \o X X o CD O X X co o o X -f oo ro -O Cl co X co Cl co X o X Cl X O 05 \Q Cl o O X -Q X X Cl ON Cl Više ležeča številka zaznamuje število učenk. XIV. Redovanje učencev. A. Redni učenci. Razredni starešina: I. a razred. Svetka Matekovič, suplentka. a) Izdelale so: 1. Bele Rozina 2. Berdon Olga 3. Bizilj Jožica 4. Breznik Katari n a 5. Christof Zdenka 6. Čižman Vekoslava 7. Dolinšek Marija 8. Fink A g n a 9. Grafenauer S v e t o s 1 a v a 10. J e 1 e n e c Ol g a 11. K a 1 a n M i r i j a m 12. Kraigher Ana 13. Kostevc Ana 14. K n e z Marinka 15. Krombholz Miroslava 16. Lajovic Vida 17. Ledi Dagmar 18. Lenček Ivana 19. Levstik Karolina 20. Malo v r h M ari j a 21. M e r š o 1 Ida 22. M i k e š B r e d a 23. Nosan Marta 24. Okorn Marija 25. Oster m a n B o ž e n a 26. Plelian Majda 27. Pokorn Lidija 28. Prepeluh Marija 29. Prijatelj Ana 30. Sodnik Ana 31. S p a z z a p an Vi d a 32. Strle Marija 33. Š i I r a r Božic a 34. Š t rane a r Marušk a 35. T a v č a r L jul) o m i r a 36. T ekavec Ana 37. Trček Zora 38. V e 1 n a r V a n d a 39. Vode Marija 4-0. Z a k r a j š e k K r a n č i š k a 1 Goli a Nataša iz zemljepisa. 2. Gruden Ana iz latinskega jezika. 3. Jari) Božena iz matematike. 4. Korenčič Pavla iz latinskega jezika. 5. Košiša jelisava iz latinskega jezika. b) Popravni izpit imajo:. O. Kunc Nada iz latinskega jezika. 7. Vreček Marjeta iz latinskega jezika. 8. Zdešar Bernarda iz latinskega jezika. Žumer Helena iz latinskega jezika in matematike. 1. Cvirn Tatjana 2. Grebenc Marija c) Izdelale niso: 3. Lipar Amalija 4. Schein Amalija 1. 2_ I. h razred. Razredni starešina: Milan Ziegler, profesor, a) Izdelali so: 4. Dolenc Jožef Ivanc Vladi mi r Jeršin Stanislav Kos B r a n k o 5. Logar Stanislav 6. Meze J a n e z 8. 9. 10. JI. 12. 13. Neubauer Robert P 1 i s i c Smil jan Semenič Milan S 1 a r i h a 15 o Žida r Šegula Anton Šel ih Franc Šida Anton 14. Tavčar Ivan 13. Tepeš Anton 16. Valič Vojko 17. V r e v c Marko 18. V r š e c Ernest 19. Z a bukove c Rudolf 20. Zupančič Davorin h) Popravni izpit imajo: 1. Bahovec Milan iz latinskega a. 2. Bitenc Frančišek iz latinskega jezika. 3. Blatnik Mihael iz latinskega 4. Božič Kamenko iz latinskega 5. Bregar Ladislav i/, francoskega in latinskega jezika. 6. Dornik Maksimilijan iz francoskega in latinskega jezika. 7. Dovgan Stanislav iz matematike. 8. Ilormann Konstantin iz latin- skega jezika. 9. Jamšek Janez iz francoskega in latinskega jezika. 10. Kovačič Miroslav iz matematike. I I. Kukoviča Marijan iz latinskega jezika. 12. Kunšič Franc iz srbskohrvat-skega in latinskega jezika. 13. Majerle Viktor iz francoskega 14. Mašilo Stanislav iz francoskega in latinskega jezika. 13. Mrak Franc iz latinskega jezika. Ib. Slokar Savo iz latinskega jezika. 17. Zupančič Peter iz srbskohrvat-skega in latinskega jezika. 18. Žinger Vladimir iz srbskolirvat-skega jezika. c) Izdelali niso: L Brezovar Radoslav 2. Kušar J ožel 3. Seničar Martin ■>. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 4. Tomšič Stanislav 3. Zorec Alojzij O. Zupančič Pavel I. c razred. Razredni starešina: Alfonz Gspan, profesor. a) Izdelali so: B a i' i č e v i č J o ž e I B a s a j Vladi mi r Biber Duša n Borštnik I’ a v e 1 Brunčič Stanislav Bukovec J a n e z Erjavec Fr a n c Erjavec Vojteh Erzar Franc F 1 o r j a n č i č M i 1 a n Hlavaty Zdenko II ti j s J o ž e f 13. Jeras Adam 14. K a m e n š e k M lade n 15. Klun Boris 16. Kobler Vladimir 17. Kovačič J uro,slav 18. Kr a j n i k F r a n c 19. Lesar Jožef 20. Mejak Dimitrij 21. Metelko Bogomir 22. Mis Dušan 23. Mohorič Franc 24. Novak \ ladimir 25. Pavčič Vladimir 26. Perič-Golia Ljudevit 27. Pollak P a v e 1 28. Prijatelj Franc 29. Ražem Fedor h) Popravili 1. Godnič Josip iz latinskega jezika. 2. Gosar Anton iz srbskohrvat-skega jezika. 3. Grom Milan iz latinskega jezika. 4. Junc Miloš iz latinskega jezika. 5. Maršič Dušan iz latinskega jezika. 6. Mulej Miroslav iz matematike. 30. Sfiligoj Marko 31. Slokar Marko 32. Vrtovec Dušan 33. Zupan Pavel 34. žužek Karel izpit imajo: 7. Muster Nikolaj iz matematike. S. Osana Božidar iz slovenskega in latinskega jezika. 9. Pestotnik Janez iz latinskega jezika in matematike. 10. Varšek Ivan iz latinskega jezika in matematike. I I. Zajec Ludovik iz francoskega in latinskega jezika. c) Izdelali niso: 1. Bokal Franc 2. Christof Miloš 3. Goljar Marko 4. Stenovec Janez 5. Vakselj Miroslav I. d razred. Razredni starešina: A n tl rej Š a r c , suplent. a) Izdelali so: 1. Cankar Franc 2. C o 1 1 a u t i Ivan 3. Čad Frančišek 4. Habjan Frančišek 5. Kavka Marijan Kerne Rajko K r e s a 1 A n t o n Kržišnik Mari j a n Lah Rafael Mejač Mihael 6. 7. 8. 9. 10. JI. Mravljak Ivan 12. P a li o r B o ž i d a r 13. Perne Valenti n 14. Potočnik Blaž 15. Požar Drago K). 1’ožar Franc 17. Stanič Stanislav 1 S. S k o 1’ Le a n d e r 19. Valentin AI.hin 20. žužek Nikolaj h) Popravili izpit iinajo: 1. Abram Dušan iz matematike. 2. Ambrožič Franc iz srbskohr-vatskega jezika in matematike. 3. Cafuta Alojzij iz srbskohrvat-skega in latinskega jezika. 4. Gostinčar Jožef iz srbskohrvat-skega in latinskega jezika. 5. Hribar Ivan iz srbskohrvatske-ga in latinskega jezika. 6. Kahne Aleksander iz latinskega jezika in matematike. 7. Kočar Feliks iz latinskega jezika. H. I ,ovšin Anton iz latinskega jezika in matematike. 9. Mali Jožef iz srbskohrvatskega in latinskega jezika. 10. Mozetič Miran iz srbskohrvatskega in latinskega jezika. I I. Petrič Anton iz srbskohrvatskega in latinskega jezika. 12. Kak Maks iz latinskega jezika. 13. Rupnik Ivan iz srbskobrvat-skega jezika. 14. Sevšek Frančišek iz latinskega jezika. 15. Svoljšak Ivan iz francoskega in latinskega jezika. 16. Tomažič Davorin iz francoskega in latinskega jezika. 18. 19. 17. Vajdič Anton iz srbskohrvat-skega jezika. Veselko Maks iz srbskohrvat-skega in latinskega jezika. Vrečko Alfred iz srbskohrvat-skega jezika. 20. Zupan 11 er man iz srbskohrvat-skega in latinskega jezika. 1. Bester Avguštin 2. Hauscliild Rudolf 3. Janežič Otmar c) Izdelali niso: 4. Močnik Srečko 5. Pavločič Marijan 6. Židan Ivan 1. 2_ 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. o 4. 5. 6. I. e razred. Razredni starešina: M arija G u n d e , suplentka. a) Izdelali so: Muraus Janko A n d r e j a k Anton Berce Milan Črtaneč Herman Gašperlin Zdravko Jagodic Vladislav Japelj Ivan Kokole Vladimir K reč Melhior Likovič Milan Mayr Boris b) Popravni izpit imajo: 12. No v a k O t m a r 13. Pregelj Dušan 14. Silvester Janez 15. Stupica Ivan 16. Še m r 1 Matija 17. Š m i d J o ž e I 18. Št r u b e 1 j Iva n 19. T a v č a r F r a n c Albreht Bojan iz latinskega jezika. Dermastja Franc iz francoskega in latinskega jezika. Draksler Josip iz latinskega jezika. Fric Franc iz latinskega jezika. Lovko Jožef iz latinskega jezika. Mavko Peroslav iz latinskega 7. Milavec Ivan iz srbskohrvai-skega in latinskega jezika. 8. Peterka Odon iz francoskega 9. Smrtnik Pavel iz latinskega jezika in matematike. 10. Tanko Jožef iz latinskega jezika. IJ. [ličar Janez iz latinskega jezika. c) Izdelali niso: Černe Franc Florjane Dragotin Gregorec Anton Homan Stanislav Hribar Franc Ilovar Franc Jožef Alojzi 7. Kavčič 8. Mrluic 9. Rus Franc 10. Tomaževič Alfonz 11. Vodeb Fd\ ard II. a razred. Razredni starešina: A J o j z i j 7. i t n i k , profesor, n) Izdelali so: \ 4. 5. 6. 8. 9. K). 11. 12. n. 14. Erman Bori voj Okrogar Ivan Suhadolnik Jože šašel Jaroslav T n m p e j F r a n c Žbogar Ltidovik A 1 h e rt Sonja Arko Irena Božic Slava. Budita Vekoslava Čampa Sonja Gajšek Zdenka G r i s o g o n o Katarina Hofbek Zdenka Janko Ivana 16. J e n k o O 1 g a 17. Komar Jelena 18. Magister E r n e s t i n a 19. Marinčič Ljudmila 20. N o s a n M a r i j a 21. Novak Marija 22. Plesničar Zvezd a n a 2\ 1’ o g a č a i' C i r i 1 a 24. K a m o v š J a k o h i n a 23. Šušteršič Neža 26. I r d a n I v a n a 27. Velikonja Iva n a 28. Z u p a n č i č Veronika 29. 7. i I n i k M a j d a h) Popravni izpit imajo: Bermež Marijan iz zemljepisa. Korošec Stanislav iz zemljepisa in matematike. Veber Franc iz latinskega jezika. Vreček Janez iz latinskega jezika. Jerman Veronika iz latinskega jezika in matematike. Mehle Štefanija iz latinskega jezika in zemljepisa. 7. Meršol Maria iz matematike. 8. Podgoršek Pavla iz francoskega 9. Šinkovec Dimitra iz talinskega jezika. 10. Udovič Avrelija iz francoskega 11. Ujčič Korina iz latinskega jezika. 12. Vilitelič Marija iz latinskega c) Izdelala ni: Mohorič Marija II. b razred. Razredni starešina: Anton Gorup, prolesor. a) Izdelali so: 1. Adamič Alojzij 2. B a v c o n L j u I) o m i r \ Bizilj Janko 4. F a b i j a n J a n e z 5. Fabijan Jožef 6. Grafenauer Gorazd 7. Haus Herman 8. Janežič Aleksander 9. Jug Rihard 10. k a n s k y Alekse j 11. Kerne Valentin 12. Klinar Franc l>. Kocjan Vekoslav 14. Kovač Janez 13. Kovačič Jožef K). Legat Leopold 17. Lukež Branislav 18. M c j a č B oris 19. M i k I a v č i č V i n 20. Ogorelec Anton 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. Pe h a n i J a n e z R a m o v š J a n k o R e m e c Pete r Rigler Duš a n Rode Marijan Rössmann Uroš R u s J a n e z h) Popravni izpit imajo: Capuder Gabrijel iz latinskega 28. S a j o v i c 15 o g o m i r 29. S e Ti ii 1 z Marija n 30. Slapničar Janez 31. Širca Anton 32. Š t u 1 a r Jak o b 33. l a v č a r I v a n Kalin Savel iz latinskega jezika. Košane hrane iz latinskega jezika. Krištof Janez iz latinskega jezika in matematike. Lampič Vladimir iz latinskega Lavrič Bogdan iz latinskega jezika in matematike. 7. Pleničar Živko iz latinskega jezika. S. Poženel Franc iz latinskega jezika. 9. Stanovnik Anton iz zemljepisa. 10. Verovšek Marijan iz latinskega jezika. 11. Vihtelič Anton iz latinskega jezika in matematike. 12. Vrtovec Marijan iz latinskega I. Jensterle Jože! c) Izdelali niso: 2. Moliar Stanislav 3. Samec- Vaso II. c. razred. Razredni starešina: Vlasta P a c h e i n e r, profesorica a) Izdelali so: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Bilbau Valentin B u d k o v i č V e k o s 1 Dolinar Jožef Ferjančič Bogdan Furlan Vinko Gerl Milan Gregoršanec Vinko Grozde Alojzij Habjan Andrej I 1 c A n t o n Komar Stanislav Kuralt Stani Ludviger Ernest a v slav 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 25! 24. 25. 26. Marci jan Štefan Oblak Milan Petan V i k t or Plat nar Anton Pogorelec Frančišek P o r e k a r Mil o š Sešek Jožef Šeme Leopold Š 111 p a r A 1 o j z i j Šubic Peter Šušteršič Anton Vodopivec Stojan Vovk.......... I>) Popravni izpit imajo: 1. Bernot Bogomir iz latinskega 4. Debevec Alojzij iz latinskega 2. Černe Anton iz matematike. 5. Gonza Anton iz latinskega je- 3. Černe Frančišek iz matematike. zika. 6. Grčar Josip iz matematike. 7. Kavčič Jožef iz latinskega jezika. 8. Milič Aleksander iz latinskega jezika. 9. Nograšek Vladimir iz latinskega jezika in matematike. 10. Ogrin Anton iz latinskega jezika. 11. Peternel Alojzi j iz slovenskega :a. 12. Poženel Miran iz latinskega jezika. H. Pregeljc Marijan iz latinskega jezika. 14. Škul j Anton iz srbskohrvatske-ga in latinskega jezika. 15. Štrumbelj I van iz latinskega jezika. 16. Šurman Dušan iz latinskega jezika in matematike. 17. Tuma Milan iz latinskega jezika in matematike. 1. Hmeljak Emil 2. Manfreda Marko c) l/delali niso: 5. Mavsar Anion 4. Ovsec Jožef I. 2 3. 4. 5. 6. 8. 9. 10. I I. (2. J 5. 14. 15. 16. Razredni starešina Berlec Anton Beri ec I v a n Bitenc M a r i j a n B o n č a V 1 a d i m i r Eisenzopf Ivan Grmek Žarko Golmajer Bogdan Hočevar Jože J e ž F r a n c Kos Bogdan Kotar Valenti n Kranner Jože Moškon Boris Perman Janez Podlogar Cvetko Praprotnik Janez B a n z i n g e r I'" r a n c II. d razred. : V e n d e I i n L e g i š a, suplent. a) Izdelali so: 18. Rostohar Ivan 19. II u p a r J o ž e 20. Sedej Zoran 21. Snoj Jože 22. Starešinič Nikolaj 25. šuštar Franc 24. Tavčar Jože 25. Tirš Vinko 2(>. Toman Matija 27. U r š i č G o j m i r 2K. Vršeč Vinko 29. Zabukovec Ivan 50. Zrimšek Anton 5|. Žibert Alojzij ^2. Žiikš Jože 55. žužek Ivan l>) Popravni izpit imajo: 1. Bohinc Ciril iz latinskega jezika in matematike. 2. Bradeško Stanislav iz matematike. 5. Illebš Milan iz latinskega jezika in matematike. 4. Jelenc Anton iz zgodovine. 5. Klemenčič Rudolf iz zgodovine in matematike. 6. Kožuh Danilo iz latinskega jezika. Potočnik Rafael iz latinskega jezika in matematike. Raczynsky Marijan iz latinskega jezika in matematike. Remic Jože iz latinskega jezika. Vipotnik Vinko iz latinskega 8. 9. 10. 11. Vojska Miha iz francoskega in latinskega jezika. 12. Zadnikar f ranc; iz latinskega 1. Godnjavec Ivan c) Izdelali niso: 2. Prelesnik Anton 1. Zorec Franc III. a razred. Razredni starešina: Sabina W rab er, suplentka. a) Izdelali so: 19. Malovrh Roza 9. 10. 11. 12. n. 14. II 16. 17. 15. Bogataj Mihael Bračko Stanislav D ro bnič Janez Hribar Viktor Hübschei' Franc M ari n k o Peter Mr a vije Vincenci Slokar Janez Christof Zlatka Černe M a rj e t a Č e r ii e Terezi j a Č i ž in a n Mi r j e m a Fakin Marija Kolar Helena Kore n č a n Ciril a K reč M a r i j a L a v r i č I) r a g' i c a Majcen Živka J 20. Marinček Martina 21. M r a k F r a n č i š k a 22. N a c tikali 1) r a g i c a 2"5. N o v a k A n a 24. Osami Marija 21. Pod g o r n i k Zdenk a 26. Puhar Ana 27. K o v š e k P i j a 28. Slok a r N a d a 29. Stergar Milica 10. Š k r a b a r 1) a n i c a 1 I. Š t r u ke 1 j Pavl a 12. Veliko n j a 1 v a n a "5"S. V r h o v e c M arija 14. Z a j e c J a d r a n k a 11. Ž u p a n č i č J a s n a b) Popravni izpit imajo: 1. Cerar Frančišek iz latinskega 1. Felber Lea iz latinskega in gr-jezika. škega jezika. 2. Grum Franc iz latinskega je- Kroneeger Alojzija iz latinske- ■i ga jezika in matematike. ' v.‘„ . .. 7. Plivelič Jolanda iz latinskega Anzic Irena iz matematike. jezika. 4. Fajdiga Aliča i/. latinskega je- H. Trpin Noeini iz verouka in ina- zika. tematike. c) Izdelala nista: I. Brandsteter Marijan 2. Baloh Nada č) Neocenjena: Brečko Zlati ja III. b razred. Razredni starešina: d r. Milan Grošelj, profesor, a) Izdelali so: 1. A r t a č Iv a n 2. Belič J a n e z 1. Bida Jožef 4. Dolenc Milan 5. Gorše A uto n 6. Goršič Ivan 7. Jalovec Maksim S. Jenko Janez 9. Kolenc Janez 10. Kotlušček [ožel 11. Kovač Ciril 12. Kršmanec Janez 13. L i p a r M a r i j a n 14. Lipar Stanislav 15. Mejač Janez J6. Murnik Božidar b) Popravni 1. Dolinar Mihael iz latinskega jezika. 2. Gajski Jožef iz latinskega jezika in matematike. 3. Grmek Stanislav iz latinskega jezika. 4. Jakulin Viktor iz latinskega jezika in matematike. 5. Lazar Matija iz latinskega jezika in matematike. 1. Kavčič Janko 2. Kogoj Stanislav 3. Petelin Ivan 17. Pevec Jakob IS. Pezdirc Bogomir l(). Pirc Mirko 20. Ravnik Stanislav 21. Sivec Jože I' 22. Stropnik Jožef 23. V o d o p i v e c Vale n t i n 24. Zajec Anion 25. Zaplaia Franc 2(>. Zupančič Ivan 27. 'J, e 1 Anton izpit imajo: (). Nolimal Frančišek iz latinskega jezika. 7. Ogrin Janez iz latinskega jezika in matemalike. 8. Ožbolt Bojan iz latinskega jezika. (). Prebil Vladimir iz matematike. 10. Verdelj Ivan iz latinskega jezika. 11. Vrečar Franc iz latinskega jezika. c) Izdelali niso: 4. Smolinsky Radko 5. Vrtovec Bogdan III. c razred. Razredni starešina: R u d o II B c n u I i č , suplent. a) Izdelali so: 1. Arnež Ivan 2. Bergant Ivan 3. Grmovnik Vinko 4. Javornik Anton 5. Javornik Marijan 6. Jerman Andrej 7. Jernejec Dimitrij 8. Kastelic Milan 9. Kolarič Stanislav 10. Krašovec Vincenc 11. Lenaršič Ivan 12. Mlakar Franc 13. Novak Jak o b 14. Potrpin Martin 15. Remic Bogomil Ib. R u s Jože l 17. Schoss Franc 18. Semenič Marijan 19. S o b o č a n F r a n c 20. Šinkovec lit 21. Štrancar Marijan 22. Urbančič Vladimir 23. Urbas Karel 24. V e n e Stojan 25. Z a j i č e k J o ž e f 26. Z a k r a j š e k R a d o 27. Zupan Ciril 28. Žuiner Jožef b) Popravni izpit imajo: 1. Belič Srečko iz latinskega in 4. Pečenko Boris iz latinskega je- grškega jezika. zika in matematike. 2. Jagodic Anton iz zgodovine. 5. Štepec Boris iz francoskega in 5. Pečan Franc iz zgodovine in ma- latinskega jezika. tematike. 5, Tomažič Ludovik iz latinskega jezika. e) Izdelali niso: 1. Brenk Anton 5. Vidmar Jožef 2. Garibaldi Marijan 6. Zajec Ivan 5. Mevlja Kazimir 7. Zrimc Rudolf 4. Miškot Rudolf III. d razred. Razredni starešina: dr. Fran Zwitter, profesor, a) Izdelali so: 1. Ambrožič Leopold 15. j\ovak Bogomil 2. Andrejčič Igor 16. Pokorn Danilo 5. Ferkolj Emil 17. Rebolj Dalijan 4. Glavan Franc 18. Rus Vo j a n 5. G o s a r P e t e r 19. S e d e j Ferdinand 6. Hojs Franc 20. Sedmak Jožef *7. Ilc Alojzij 21. Simoneti Henrik 8. Kamušič Dimitri j 22. Šešek Aleksander 9. Koren Franc 25. Šimnovec Slavko 10. K o s t e 1 e c Marko 24. Trtnik Aleksander 11. Kragelj Miroslav 25. Urbanc Peter 12. Kurent Valentin 26. Uršič Stanislav 15. Lavtižar Stanislav 27. Vrhunec Janez 14. Mohorič M arij a n 28. Zajec Feliks h) Popravni izpit imajo: 1. Dernič Ivan iz zgodovine in ma- 4. Muster Josip iz matematike. tematike. 5. Poljanec Ludovik iz matematike. 2. Hauptman Anton iz latinskega 6. Rihar Filip iz matematike, jezika. 7. Zajec Jožef iz grškega jezika. ". Kopač Milan iz matematike. c) Izdelali niso: 1. Gabrovšek Vladislav 4. Letonja Ludovik 2. Godec Viklor 5. Urbančič Franc 5. Kaiser Marijan 6. Weiss Jožef IV. a razred. Razredni starešina: Dušan Iti nič, profesor, a) Izdelali so: 1. Grašek Peter 4. Paškulin Ivan 2. Jereb Boris 5. Podgornik Savo e r š e A 1 e š 6. Schiffrer Savo 7. Vardjan Velimir 8. Breznik A 11 a 9. Cerar Danica 10. Dörfler Leopoldina 11. Grum Mari ja 12. Jan dl Ana 13. Jerina Marija 14. Juvan Vera 15. Kapus Ružiča 16. Koletič Marija 17. Kržišnik Veronika 18. Kuhar B 1 a ž e n k a 19. L e s s m a n n E r i k a 20. Levanič Eleonora 21. M a j c e 11 V i d o s a v a 22. Mauer Klio 23. M a v e c; P a v 1 a 24. Može Marija 25. Mrak Marija 26. P i r m a n S a b i n a 27. P i r n a t Zlata 28. Podgornik Majda 29. Prelc Bernarda 30. R o j c V i d a 31. S k r e m M i I e n a 32. Svetina Marija 33. Škof Z d c n ka 34. Š i 11 r 111 J o ž e I a 35. Š 11 k 1 j e Marija 36. T rs te n j a k M a r i j a 37. Verbič R 11 ž a 38. Ver denik Kristina 39. Železnikar Ivana. I>) Popravni izpit imata: !. Anžič fvan iz matematike. 2. Bucik Veronika iz matematike. IV. b razred. Razredni starešina: J o s i p Osa n a , profesor a) Izdelali so: 1. A r k o Branko 2. Babič Miloš 5. B e 1 i h a r Duša n 4. Berden B a z i I i j 5. Bračko Anton 6. Brezigar Zoran 7. Čop Bojan 8. Dolmovič Alojzij 9. Grafenauer Stanislav 10. I I aus Jurij 11. I I o f m a 11 11 1'] d v a r d 12. Jerič Smiljan 13. K r e č Vladi m i r 14. Krek Uroš 15. Kučič Srečko 16. Lavrič Marijan 17. Loeser Henrik 18. Melde Andrej 19. Mcllikovič Miloš 20. Mohorič Stanislav 21. Molka Viktor 22. P e t r o v i č L a d i s 1 a v 23. II e i s n e r Jože 24. R e 111 e c J a k o b 25. 11 c v e n Z d r a v k o 26. R Ö s s 111 a 11 11 Jože I 27. Sfiligoj Miljutin 28. Spiller Ludovik 29. Š i l c Jože f 30. Velikonja Jožef 31. Vižintin Ivan 32. Volčič Franc 33. Vršeč D a m j a n 34. žužek M i li a e I b) Popravni izpit imajo: 1. Kovačič Ervin iz slovenskega 3. Velkovrh Janez iz matematike, jezika. 4. Vidmar Boris iz slovenskega je- 2. Novak Ivan iz slovenskega je- jezika. zika. 5. Vrhunec Marko iz matematike. i. Hauptman Jožef c) Izdelali niso: 2. Schein Jožef 3. Sedej Viktor IV. c razred. Razredni starešina: Elizabeta Kozina, profesorica. a) Izdelali so: 1. 2. 3. 4. 3. 6. T c • 8. 9. 10. 11. 12. 13. 1. 2, 3. 4. 5, 6. c. Avsec Vincencij Čampa Franc Drčar Valenti n Frantar Jožef Gregorič Alojzij Gregorin Alojzi j Jenko Jožef Jenko Vilibald JeretinaJanez j e v n i k a r Janez J u d n i čStanislav Jurca Alojzij Kastelic Jožef 14. L e n i č J e r n e j 15. Merala Marijan 16. Mihelčič Miloš 17. Miklavčič Milan 18. P r a z n i k Anton 19. Puntar Borut 20. Reberšak Franc 21. Š e r c e 1 j Alojzij 22. Šmit Jožef 23. Š t u 1 a r Pavel 24. Vidmar Jo ž e f 25. Zrnc Anton 26. Ž e in 1 i č Andrej h) Popravni izpit imajo: Cimerman Stanislav iz latinskega jezika. Grebenc Frančišek iz latinskega jezika. Kimovec Franc iz latinskega Koprivec Frančišek iz matematike. Kosmač Franc iz matematike. Kralj Jožef iz latinskega jezika. Kurnik Marijan iz matematike. 8. Kveder Jožef iz latinskega jezika. 9. Mencinger Miloš iz slovenskega jezika. 10. Petek Janez iz slovenskega jezika. 11. Sfiligoj Dušan iz latinskega jezika. 12. Vodopivec Milenko iz latinskega jezika. 13. Vovk Frančišek iz latinskega jezika. 14. Vrečar Franc iz zgodovine, c) Izdelali niso: 1. Bartel j Franc 2. čenčič Radi vo j 3. Žerovnik Stanislav IV. d razred. Razredni starešina: dr. Mirko Rupel, profesor, a) Izdelali so: 1. Balantič Franc 4. Grbec Anton 2. Borin Oskar 3. D i n t i n j a n a Zv o n i m i r 5. Hladnik Marijan 6. Jenčič Anton 7. Kisovar Alojzij 8. Kremžar Franc 9. Lesjak Srečko JO. Leskovic Duša n 11. Lovrenčič Jožef 12. Metelko Stanislav 13. Oblak Stanislav b) Popravni 1. Bujas Dragotin iz matematike. 2. Cankar Maksimilijan iz srbsko-lirvatskega jezika. 3. Groznik Franc iz grškega jezika. 4. Malnar Miroslav iz latinskega jezika. 5. Oblak Andrej iz latinskega jezika. I 6. Praprotnik Marijan iz latin- I skega jezika. c) Izdelali 1. Kozamernik Bratomil 2. Molk Avguštin 3. Ovsec Ivan Razredni starešina: dr. a) 1. Bezlaj Danijel 2. Erjavec Jožef 3. Grošelj Stanislav 4. L e n a s s i M arij a n 3. Leskovšek Valentin 6. Merala Rajko 7. Mrevlje Franc 8. Osi m Rudolf 9. Pezdir Miroslav 10. Potočnik Gabrijel 1 1. Smole Janko 12. St a n o v n i k Jane z 13. Širca Franc 14. Urbanc Anton 13. čenčič Viljemina 14. Račič R u d o 1 f 13. Rus Frančišek 16. Sel a n F r a n c 17. Silvester Martin 18. Tiselj Dominik 19. Žakelj Anton izpit imajo: 7. Rus Ludovik iz latinskega ie-zika. 8. Senegačnik Jurij iz matematike. 9. Starec Franc iz latinskega ie-zika. K). Tomažič Stanislav iz grškega jezika. 1. Tratnik Jožef iz grškega jezika. 2. Zupančič Mirko iz latinskega jezika. niso: 4. Pirman Dragotin 5. Škof Miklavž 6. Zabavnik Ivan . a razred. [ v a n Gr a I e n a u e r , profesor. Izdelali so: 16. F r a n k Albina 17. Gogala Danica 18. Ivančič Neda 19. Jalen Ana 20. Lobe Imel d a 21. Mavec Terezija 22. II us Marija 23. S t r i t a r Z o r a 24. Š t e b i A n d v e j a 23. Š t r a n c a r K e r n a r d a 26. Terseglav Dolores 27. Trtnik Olga 28. Velikonja Marija 29. Zdešar Marija. b) Popravni izpit imajo: 1. Božič Cvetko iz matematike. 6. Anžič Milica iz zemljepisa. 2. Černeha Ivan iz matematike. 7. Čadež Viktorija iz zgodovine. 3. Jerič Božidar iz matematike. 8. Demšar Meta iz zemljepisa. 4. Kaline Stanko iz matematike. 9. Rotar Frančiška iz matematike. 5. Makovec Rajko iz matematike. c) Izdelala nista: 1. Šarabon Mitja 2. Rovšek Teja V. h razred. Razredni starešina: Anton Lovše, profesor, a) Izdelali so: 1. Berce Alojzij 17. Korošec Blaž 2. Brecelj Anlon_ 18. Kostelec Avguštin 3. Breznik Alojzij 19. Kovač Anton 4. Čede Oton 20. L n d v i g e r M i 1 j n t i n 5. ČeponFranc 21. N a t 1 a č e n M a r k o 6. Čop Dušan 22. Nosan Anton 7. Er javec Bogdan 25. O k o r n D n š a n 8. Esih Mati ja 24. Oražem Rafael 9. G o r j u p Zvoni m i r 25. Osa na Zdenko 10. Hrastelj Franc 26. Perne Anton 11. Jakše Alojzij 27. Recek Franc 12. Kadunc Fr a n c 28. Smerkolj Anton 15. K 1 e m e n c S t a n i s 1 a v 29. Štrukelj Anton 14. K 1 i n a r Valenti n 50. Štular jožef 15. K o m pare Anton 31. Trošt Stojan 16. K o m p a r e Ciril 32. Zakrajšek Jožef b) Popravili izpit imajo: 1. Bastič Pavel iz matematike. 5. J uduič Jožef iz latinskega je- 2. Česnik Tvan iz matematike. zika. c) Izdelali niso: 1. Hladnik Ignacij 5. Logar Franc 2. Jevševar Božidar 4. Zupan Ivan d) Neocenjen je ostal: Zupanc Sava V.c razred. Razredni starešina: Karel D o h o v i š e k , suplent. a) Izdelali so: 1. Batagel j Slavimir 4. D u b r o v i č Alfonz 2. Belič Ciril 5. Dubrovič Fran Rado 3. Bizovičar Mari jan 6. Fajdiga Pavel 7. Gortnar Anion 8. Grabnar Boris 9. H o jan Janez 10. Horvat Dušan 11. JeleničBorivoj 12. Kenda Josip 13. Klemenčič Jožef 14. Kocmur Alojzij 15. Krušič Milan 16. Legat Mari jan 17. Lokar Milo š b) Popravni izpit imajo: 18. Marinček Jožef 19. Matjašič Janez 20. Pečjak Smil jan 21. Potnik Srečko 22. Remškar Anion 23. Š m o n Ivan 24. Tršar Marijan 25. Večerin R u d o 1 f 26. Vovk Božidar 27. W i n d 1 Vaclav 1. Bizjak Marijan iz francoskega Kovačič Ivan iz matematike. Lipar Janez iz matematike. Polak Anton iz francoskega jezika. c) Izdelala nista: Garibaldi Fran 2. Jesse Stanislav 5. Štucin Julijan iz francoskega jezika. 6. Zavašnik Ladislav iz matema- tike. 7. Žugel Marijan iz matematike. VI. a razred. Razredni starešina: Rudolf J u ž n i č , profesor, a) Izdelali so: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11 12. 13. 14. 15. 16. 17. Božič Jernej Bricelj Ivo Erjavec Silvester Fink Božidar Gosar J ože Grafenauer Radogost Gregorač Franc Grošel j Vid Hrovatin Borut Javornik Bogomir Klavs Vladimir Metlikovič Aleksander Novak Stanislav O s a n a I v o Pirc Ivan Pirc Zvonko Pucihar Anion 18. Ramovš Primož 19. R u p e 1 S 1 a v k o 20. Savinšek Anton 21. Strojnik Aleš 22. Ž u g e 1 F r a n c 23. Antičevič Marija 24. Babič 11 e 1 e n a 25. Božič Marta 26. Gomzi Franja 27. Goreč Larisa 28. Grafenauer Blagica 29. Grasselli Nevenka 30. Jakulin Zdenka 31. Oven Ana 32. Z a j ec A n 1 33. žužek Meta Adamič Leon iz latinskega jezika. Čižman Franc iz latinskega jezika. Grčar Bojan iz srbskohrvatsko-slovenskegn jezika. Jazbec Alojzij iz matematike. b) Popravni izpit imajo: 5. Kink Stanislav iz latinskega jezika. 6. Kovač Dušan iz latinskega jezika. 7. Meden Franc iz matematike, s. Petrač Leon iz matematike. 9. Potočnik .Mihael iz matematike. 10. Prepeluh Marko iz matematike. 13. Schweiger Živka iz zgodovine. 11. Pucihar Josip iz zgodovine. 14. Verbič Julijana iz matematike. 12. Dolenc Darinka iz matematike. c) Izdelal m: Rabič Adolf VI. b razred. Razredni starešina: dr. F e r d o Kozak, profesor, a) Izdelali so: 1. B e b a r F r a n c 2. Böhm Oskar 3. Bole Alojzij 4. Boljka Stanislav 5. Kalan Peter 6. Kos Janez 7. Kvas Jožef 8. Melik Vasilij 9. Opara Jožef 10. Ostronič Alojzij 11. Pavlin Jožef b) Popravni 1. Borštnar Janez iz matematike. 2. Danko Albin iz matematike. 3. Jeločnik iNikolaj iz matematike. 4. Jereb Jernej iz francoskega jezika. 5. Jermol j Adolf iz latinskega jezika. 6. Komar Milan iz francoskega jezika. 7. Krušič Ivan iz latinskega jezika. c) Izdeh 1. Cukala Alojzij 2. Killer Alfred 3. Klemenčič Alojzij VII. a i Razredni starešina: Frai n) Izde 1. Arko Vojslav 2. Goreč D m i t r i j 3. Gosar P a v e 1 12. Pibernik Avguštin 13. P 1 e v e 1 C i r i 1 14. Por ovne Franc 15. Puhar Jožef 16. Savinšek Anton 17. Schifrer Marijan 18. S m o 1 i č Janez 19. Stare Ivan 20. Tepina Edvard 21. Zakrajšek Jožef 22. Žemlič Štefan izpit imajo: 8. Pavlič Drago iz matematike. 9. Puntar Jožef iz matematike. 10. Skarza Franc iz latinskega jezika. 11. Trpin Rudolf iz francoskega jezika. 12. Uršič Marijan iz matematike. 13. Verderber Franc iz matematike. 14. Zaviršek Franc iz latinskega jezika. 15. Žakel j Vinko iz matematike. H niso: 4. Rasperger Stanko 3. Zajec Alojzij •azred. ic G n j e z d a, profesor, lali so: 4. Kerč Boris 5. Ko n vali n ka\ o j a n 6. Lampič Franc O s a n a Jože I' Petrič Franc Pirš Miroslav P o ž e 11 e 1 M a r i j a 11 R ö s s m a n n Matej Rueh Dušan Snoj Ivan 14. Šk u 1 j A 1 o j z i j 15. Brabec Mila Cvahte Simona Favai Vida Knez Milena K o m a r B o j a 11 a 8. 9. 10. 11. 12. 13. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. Krištof Verena Marinček Marija Mazovec Marija Ozimic Metka Pintar Mari ja Pregelj Bazi lija 11 ant M a r i j a R 11 s Milena Sno j Ivana S t o j k o v ič Mari j a Tavčar Ljerka Ujčič Marija b) Popravni izpit imajo: 1. Žugel Anton iz matematike. 2. Jerše Ana iz zgodovine. 3. Robida Jana iz fizike. 4. Trstenjak Vlasta iz latinskega c) Izdelali niso: 1. Brodnik Jožef 2. Lavrenčič Vladislav 3. Štritof Peter 4. Rogač Ana Razredni starešina «) 1. Battis Janez 2. Bric Dominik 3. Cerjak Ivan 4. Hladnik Bogdan 5. Hladnik Leopold 6. Jakop Franc 7. Klinc Franc 8. Kocijan Josip 9. Kopač Ivan 10. K o š i r Nikolaj 11. Kralj Janez 12. Lavrač Vlad i 111 i r 13. Le n a r č i č D r a g o t i 11 14. Maček Leopold b) Popravni 1. Baloh Anton iz grškega jezika 2. Brenk Jože iz grškega jezika. 3. Greif Ivan iz matematike. 4. Jerše Karel iz fizike. 5. Končan Leopold iz grškega je zika. [I. b razred. : Karel Kunc, profesor. Izdelali so: 15. Mahnič Mirko 16. Matjašič Milan 17. Mihelčič 1H' r a n c 18. Oblak Franc 19. Ogorelec Ivan 20. Pavčnik Leopold 21. Pavlič Ivan 20. Pust Jožef 23. Rozman Dušan 24. Seher Anton 25. Suhadolc Anton 26. Š i m e n (i Anton 27. Š t r u b e 1 j F r a n c 28. Z u p a n č i č P a v c 1 izpit imajo: 6. Koritnik Ivan iz prirodopisa. 7. Mejač Franc iz fizike. 8. Mrvar Ivan iz slovenskega jezika. 9. Žabkar Ivan iz prirodopisa. c) Izdelali niso: 3. Jarc Pel er 3. Šušteršič Franc 2 Podobnikar Ivan 4. Veber Jožef VIII. n razred. Razredni starešina: Albi n t Zalaznik, profesor. a) Izdelali so: 1. Čermelj Samo 17. Šalehar Franc 2. Černe Dušan 18. Šeme Branislav 3. Frank Anton 19. Tominec Leopold 4. Gole Jožef 20. U n k Jože 5. Grum Franc 21. Verovšek Anion 6. Južnič Gojmir 22. Vilhar Josip 7. Kalin Angel 23. B a h o v e c Marija 8. Lavrič Ciril 24. B a n j a i M a r i j a 9. Levstek Jožef 25. D e r g a n c M a r t i n a 10. Logar Janez 26. II o č e v a r M a r i c a 11. Marin Anton 27. J a z b e c F r i d a 12. Omejec Viktor 28. L o ž a r Juli j a n a 13. P e n g o v Ant o n 29. Matko Stanislava 14. Petrič Danijel 30. B u d e ž Al m a 15. Rode Do m i n i k 31. Rueli Marija 16. Schorn Günther I)) Izdelal ni: Prodnik Karel VIII. 1) razred. Razredni starešina: Ivan Sivec, profesor. a) Izdelali so: 1. Bauer Karel 2. Benko Vladimir 3. Ceglar Ladovi k 4. Grčar Alojzi j • 5. Grom Pavel 6. Horvat Valentin 7. Jer m a n Jane z 8. Kambič Bogomir 9. Kancilja Mihael 10. K e r č A n t o n 11. Kobal Ivan 12. Koc m ur Sebast i j 13. Kolar Anton 14. Kovač Anton 15. Lampič Stanislav b) a n 16. Mahnič Jožef 17. Mihelič Franc 18. Orehek Tomaž 19. Ostronič Janez 20. 21. oo P e r F r a n c P e z d i r A 1 o j z i j Pold a A n t o n 23. Prijatelj Jožef 24. R e n č olj Milojko 25. Rupnik Anton 26. Slivnik Herbert 27. Tabor Martin 28. T o p o 1 o v ec Mi r a n 29. Zorman Viktor Popravni izpit ima: VVatzke Jurij i/. latinskega jezika. B. Privatni učenci. I. razred. Dolinar Bogumil, Dolinar Egidij, Sopotnik Franc (vsi trije odklonjeni od ustnega izpita na osnovi ocen pismenih nalog). V.razred. Hrvatič Martin (ni izdelal), Ketiš Kalist (odklonjen od ustnega izpita na osnovi ocen pismenih izdelkov), Pavlovič Franc (ni izdelal). VI. razred. Brancelj Jožef (ni izdelal), Bratuš Marijan (popravni izpit iz matematike), Knez Rudolf (izdelal), Vrhovec Marijan (odklonjen od ustnega izpita na osnovi ocen pismenih izdelkov). VIL razred. Silič Ivan (ni izdelal). XV. Naredbe učencem. 1. Vedenje o počitnicah. Učenci se opozarjajo, da se morajo o počitnicah dostojno obnašati ter da so za svoje vedenje tudi o počitnicah odgovorni svoji šolski oblasti. 2. Izpiti. Popravni in razredni izpiti se bodo izvršili od 24. avgusta do 1. septembra. Točen razpored bo objavljen na zavodovi oglasni deski do 15. avgusta. Kdor bi k izpitu prepozno prišel, se odkloni. Prošnje za dovolitev popravnega ali razrednega izpita se naslav-ljajo na ravnateljstvo in se morajo pri njem vložiti najkasneje do 10. julija. Prošnjam za popravni izpit je treba priložiti letno izpričevalo, a kolkovati se morajo z 10 din. Za dovoljenje izpita znaša pristojbina za vsak predmet v kolkih din 10‘—. Za razredni izpit se vlaga samo z 10 din kolkovana prošnja. 3. Vpis v prvi razred. Kdor hoče vstopiti v I. razred, se mora prijaviti s prošnjo, kateri mora priložiti izpričevalo, da je dovršil IV. razred osnovne šole brez kake slabe ocene (iz vedenja mora imeti najmanj red dobro), in krstni list (ali vsaj izpisek iz krstne knjige), iz katerega se razvidi, da je v tekočem koledarskem letu dovršil ali da dovršuje 10 do 13 let. Vpisati se more, če napravi sprejemni izpit. Ta se dela iz materinega jezika in iz računstva. Sprejemni izpit iz materinega jezika je pismen in usten, iz računstva samo usten. Pri pismenem izpitu iz učnega jezika mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisati po nareku, ki se piše v Dravski banovini samo z latinico. Narek traja največ 15 minut. Pri ustnem izpitu iz učnega jezika se zahteva, da učenec lepo, gladko in razumljivo čita, da zna prečitano berilo lepo s svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da najde zanesljivo v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pamet kako pesem, najbolje kako narodno. Iz računstva mora znati učenec: 1. pisati cela števila do 1,000.000; 2. štiri osnovne račune s celimi števili na praktičnih nalogah; 3. metrske in denarne mere; 4. popolnoma točno malo naštevanko; 5. seštevanje, odštevanje, množenje z zgoraj imenovanimi števili (točka I), deljenje z dvoštevilčnimi števili. Učenec je napravil izpit, ako dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno dobro. 4. Vpisovanje v začetku šolskega leta. Vpisovanje se bode vršilo 2. septembra za učence, ki so napravili v juniju sprejemni izpit za 1. razred, in za ponavljalce 1. razreda, in sicer se bodo vpisovali, ta dan predpoldne učenci z začetnimi črkami A — M, popoldne z N — Z. Za II. razred se bodo vpisovali učenci 3. septembra dopoldne, za III. in IV. razred 3. septembra popoldne, za višje razrede 4. septembra dopoldne. Vpisovalo se bo od 8. do 12. in 15. do 18. ure. Učenci so dolžni, da pridejo k vpisu pravočasno. Navedeni roki veljajo tudi za učence, ki bi se hoteli vpisati s tujih zavodov. Kdor bi ne prišel ob roku k vpisu, se bo brezpogojno zavrnil in bo moral v smislu § 33. zakona o srednjih šolali vložiti prošnjo za vpis, o kateri bo sklepal učiteljski zbor, odnosno jo bo rešilo ministrstvo prosvete. Brez izpričevala (za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu) in brez potrdil, ki so potrebna radi šolnine, je vpis nemogoč. Pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, pri vpisu v VII. razred ne starejši od 19 let. Za V. in Vil. razred se starost lahko spregleda, ako nima učenec več kot 2 leti nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 10. julija. Kolkovati jih je treba z 10'— din in jim priložiti zadnje letno izpričevalo. Vsak učenec mora plačati šolnino po lej razpredelnici: Kdor plača na leto davka IT. 1. skupina nad Din 800’ — do 1.000’— 75 — Din 100 — Din 99 99 1.000’ — „ 3.000'— 112*50 99 150'— „ 99 99 5.000’ „ 5.000'— 150'— 99 200'— „ ,, ,, 5.000’ 6.000’— 262’50 99 350'— „ ,, 6.000’ — „ 7.000’— 300’— 99 400— „ 99 99 7.000’ „ 8.000’— 375’— 99 500'— „ 99 99 8.000’ „ 9.000’— 487'50 99 650'— „ 99 99 9.000’ — ., 10.000’— 600'— 99 800’— „ 99 99 10.000’ — ., 12.000'— 750 — 11 1.000’— „ 99 99 12.000’ „ 15.000’— 1.125'— 99 1.500'— „ 99 99 15.000’ — ., 20.000— 1.500'— 2.000'— „ 99 99 20.000’ „ 25.000'— 1.875 — 99 2.500’— „ 99 99 25.000’ — „ 30.000'— 2.250'— 99 3.000’— „ 99 99 30.000’ _ „ 40.000’- 2.625'— ^ 9 3.500’— „ 99 99 40.000’ — „ 50.000’— 3.000'— 99 4.000’— ., Pri davkih nad 50.000’— din za vsakih nadaljnjih zacelili 1.000 — din še po I0’— din več. Za osnovo plačevanja šolnine služi neposredni davek roditeljev (očeta in matere skupaj) dotičnega učenca ali pa davek učenca samega, če je brez roditeljev, odnosno tudi njegov neposredni davek, če ima svojo imovino. Neposredni davek se plačuje v naši državi v nastopnih oblikah: I. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgrada-rina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pri-dobnina); 4. od rent (rentnimi); 5. od dobička podjetij, ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). Na srednjih šolah se mora plačati šolnina za nižje razrede po II., za višje po 1. skupini. Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen na prejemke ne predpisuje kaka druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ostalo), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je predpisan tem uslužbencem še davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi zadevno potrdilo ustanov, kjer se jim ta davek zaračunava. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Dovoljeno je predložiti samo eno potrdilo, ako se plača ves davek (za roditelje in učenca) pri eni davčni upravi. Roditelji, ki plačujejo samo uslužbenski davek, bodo morali dati poleg dokaza o uslužbenskem davku pismeno izjavo, da nimajo druge imovine za obdavčenje. Ta izjava se naj prinese k vpisu, spisana na četrtinki pole. Ker mora plačati vsak učenec že pri vpisu šolnino, se ne bo vpisal noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Potrdila o velikosti davka morajo bili kolkovana z din 20.—, overovljeni prepisi z din 10'—. Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina; b) za osiale otroke polovica šolnine. Popolna šolnina se plača za onega otroka, za katerega je šolnina najvišja. Pojma „prvi“ ni razumeti torej po starosti, ampak po stopnji šole. Ker pa ni vpis po vseli šolah istočasen, se plača lahko polovica šolnine za prvo vpisano dete, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejše dete plačalo polno šolnino in da bo o tem prinesel dokaz, t. j. pobotnico o plačani šolnini, v prepisu. Izvirnik pobotnice bo treba samo pokazati, da se lahko na prepis pripiše, da je šolska oblast videla izvirnik. Kdor ne bi prinesel vseh tu navedenih potrdil, se bo brezpogojno odklonil. Enako se opozarjajo roditelji, da se ne bo vrnilo niti eno za vpis potrebno potrdilo, katero bi kdo želel nazaj, češ da ga potrebuje še za vpis drugega otroka. Vsakdo si mora preskrbeti dovolj 110 število overovljenih prepisov, vsa potrdila pa pravočasno, ker je naravno, da davčne uprave ne morejo izdati v nekaj dneh vsa potrdila. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Vse otroke vpiše tisti dan, ko pride časovno prvi na vrsto. Prijava za vpis v višji razred, ki se ne more izvršiti brez izpričevala o dovršenem nižjem razredu, mora biti kolkovana z din 50'—. Tiskovine se dobe v šoli. Vsak učenec mora tudi pri vpisu plačati din 20'— za zdravstveni fond učencev. Vsebina. [. Profesorski zbor.................................................................5 II. Neobvezni predmeti..............................................................11 III. Važnejši ministrski odloki......................................................11 IV. Šolski letopis...................................................................11 V. Udruženja .......................................................................14 VI. Ekskurzije za povzdigo uspeha pri umetnostnem pouku..............................1? VII. Poročilo Socialnomedicinskega oddelka.............................................18 VIII. Stanje šolskih zbirk in knjižnic.................................................19 IX. Šolske učne knjige...............................................................20 'X. Pismene naloge..................................................................25 XI. Popravni in razredni izpiti......................................................31 XII. Tečajni izpiti '................................................................53 XIII. Statistika učencev...............................................................58 XIV. Redovanje učencev.................................................................40 XV. Naredbe učencem..................................................................58 NATISNILI J. HLASNIKA NASI,, UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D.D. V LJ U ULJ ANI ODGOVOREN L. M I K U Š . . pplpfiSäipj -> * »««»