Celje - skladišče D-Per 545/1976 GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE leto 4 ROGAŠKA SLATINA AVGUST 1976 POLLETNI FINANČNI OBRAČUN Odpovedalo je domače tržišče Obračun finančne realizacije ali proizvodnje in delitev celotnega ustvarjenega dohodka sta za letošnje obdobje januar-junij narejena na osnovi plačane realizacije. Novi predpisi so vsekakor prelomnica v obračunih finančne realizacije v našem gospodarstvu in pomenijo dolgoročne ukrepe za uvedbo večje finančne discipline, zniževanje zalog in zmanjševanje inflacije. so povzročajo večje finančne težave, ne smemo dramatizirati, ampak moramo z njihovo pomočjo najti pot, po kateri bomo tudi po novih finančnih predpisih sklenili letošnje poslovno leto pozitivno! V novem sistemu pa bo treba narediti nekatere popravke ali dopolnila, ko gre za plačano realizacijo izvoza! Zavedati se moramo, da obračuna po fakturirani realizaciji v tem letu ni več in da je zato primerjava letošnjih rezultatov z lanskoletnimi težka. Sedaj nimamo druge možnosti, saj vsi lanskoletni finančni kazalci slonijo na fakturirani realizaciji. Zato bomo iz primerjav ugotovili, da so podatki dokaj različni. Kljub uspešni proizvodnji težave zaradi neplačanega blaga V prvem polletju je proizvodnja potekala brez večjih zastojev in izpadov. Zastoj smo zabeležili le v marcu in prvi polovici aprila in to na domačem tržišču, povzročila pa ga je uvedba zavarovanja plačil, saj Prvih polletnih izračunov, čeprav negativni in čeprav nam ta hip so domači odjemalci preprosto odpovedali že sklenjene pogodbe. V izvozu ni bilo nobenih težav, saj smo bili polno zasedeni. V tabeli 1 na 2. strani si oglejmo celotni dohodek in delitev po plačani realizaciji za letošnje I. polletje in ga primerjajmo s celotnim dohodkom in delitvijo po fakuturira-ni realizaciji v I. polletju 1975! Iz tabele 1 je razvidno, da letos v posameznih postavkah, ko je obračun narejen po plačani realizaciji, močno presega vrednosti lanskega I. polletja. Tako pogodbene obveznosti presegamo za 74,3 odst., zakonske obveznosti za 27,9 odst., bruto osebne dohodke za 20,6 odst. in porabljena sredstva za 13,7 odst. Dohodek za delitev se je zmanjšal za 43,7 odst., celotni dohodek pa je za 13,7 odst. nižji. Ostanka dohodka sploh nismo ustvarili, saj beležimo primanjkljaj 13,380.226,50 dinarjev! Primanjkljaj je v glavnem posledica neplačanega blaga, ki smo ga izvozili, in zaradi neplačanega blaga na domačem tržišču za steklo, ki smo ga odpremili do 15. junija. Neplačana realizacija je bila 30. junija letos skupno vredna 12,156.187,50 dinarjev. Od tega je neplačanega izvoženega blaga za 10,961.656,10 dinarjev, ostalega pa niso plačali domači odjemalci. Gotovo je, da nam bodo kupci blago, ki smo ga izvozili, plačali, in da bodo plačali blago tudi kupci, ki smo jim ga prodali na domačem tržišču. Takrat bo jasnejša slika o finančnem stanju. VSEBINA V znamenju uspehov ... 2 Prireditve za praznik 4 Skupni interesi so! 5 Zaslužene graje 6 Uspehi in slabosti 6 Kje so vzroki za ...? 7 Argusov sprehod 7 Odločno protestiramo! 9 Ivan Mišina 10 Kadrovske zanimivosti 10 Pričakujemo boljši odziv ... 11 Kaj pa beneficirana delovna doba? 11 Enkratno doživetje 12 Brušenje nekoč in danes 12 Doslej največji uspeh 14 Premočna zmaga druge peči 14 Razred se predstavi 15 Imam brata ... 15 Materi 15 Radi se imamo 15 Nagradna križanka št. 31 16 Elementi Vrednost v dinar i ih Plan 1976 Indeksi I—VI 75 I—VT 7fi HinaiT-iriVi I VI 16 _ 1976 j yl ^ j yl 7g Celotni dohodek 56,425.657,50 48.681.208,70 64.474.800,00 86,3 75,£ Porabljena sredstva 23,238.649,25 26.432.414,75 29.374.800,00 113,7 89,9 Dohodek I 33,187.008,25 22.248.793,95 38.100.000,00 67,0 58,4 Pogodbene obveznosti 1,090.764,90 1.900.679,40 1.249.800, 174,3 152,1 Zakonske obveznosti 3,185.777,90 4.076.303,40 3,600.000,00 127,9 113,2 Dohodek II 28,910.465,45 16.271.811,15 33,250.200,00 56,3 48,9 Bruto OD 23,785.938,75 28,681.280,50 29,149.800,00 120,6 98,4 Ostanek dohodka +4,779.388,55 —13.380.225,65 +4.100.400,00 — — Tabela 1. Primerjalni podatki o celotnem dohodku in njegovi delitvi za letošnje prvo polletje (po plačani realizaciji) s prvim polletjem 1975 (po fakturirani realizaciji). Kaj kažejo primerjalni podatki po starem načinu obračunavanja? Za lažjo primerjavo našega poslovanja v letošnjem I. polletju z lanskim I. polletjem si oglejmo še celotni dohodek in njegovo delitev po starem načinu izkazovanja — po fakturirani realizaciji, kakor kaže tabela 2! Iz tabele 2 je razvidno, da je po tej primerjavi primanjkljaj občutno manjši. Tudi po tej primerjavi so se najbolj povečale zakonske in pogodbene obveznosti. Ne bi nas smel zavesti podatek, da je bil letos porast porabljenih sredstev nižji kot v lanskem prvem polletju! To je namreč posledica urejenosti cen raznim surovinam m drugim materialom, saj sicer količinske porabe nismo zmanjšali, čeprav smo to v stabilizacijskem načrtu predvideli! Iz tabele 2 je razvidno, da tudi v primerjavi poslovnih uspehov po fakturirani realizaciji beležimo primanjkljaj 1,224.116,15 dinarjev. Na povečane stroške je vplivala seveda tudi nova revalorizacija amortizacije, katero smo pričeli obračunavati s 1. januarjem. Lani je bila amortizacija 1,291.574,15 dinarjev, letos pa je bila kar 2,440.531,30 dinarjev. To je za 88,9 odst. ali za 1,148.967,15 dinarjev več. In to so naša dodatna sredstva, s katereimi razpolaga temeljna organizcija v Rogaški Slatini, ki so predvidena pri izkoriščanju amortizacijskih sredstev. Neugodni vpliv zalog Novost predpisov se odraža tudi na drugačno vrednotenje zalog, ki so se pri nas zaradi že znanih razlogov v marcu in deloma v aprilu povečale in izredno negativno vplivajo na finančni obračun pri ostanku dohodka. Zadnji dan lanskega leta, to je 31. decembra so bile naše zaloge 17,764.812,60 dinarjev, do 30. junija letos pa so se povzpele na 25,074.973,95 dinarjev, kar je za 40 odst. ali za 7,310.161,35 dinarjev več. Novi predpisi nas obvezujejo, da moramo iz vrednosti zalog odpisati vrednost pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov režije, kar je skupno 5,236.121 dinarjev. Tako smo za to vrednost znižali vrednost zalog, ki so po tem odbitku vredne 19,838.852 dinarjev. Ta odpis je deloval izredno negativno. Če bomo za sedanje zaloge iztržili več,- bo to dohodek temeljne organizacije združenega dela v Rogaški Slatini in bo pomenilo občutno izboljšanje njenega finančnega stanja. Z izvozom zelo zadovoljni...! Kolikor smo upravičeno nezadovoljni s prodajo na domačem tržišču, kd je nazadovala za 33,3 odst., pa smo toliko bolj zadovoljni z dosežki v izvozu. Naš izvoz je bil v letošnjem prvem polletju vreden 37,288.607 dinarjev in je v primerjavi z lanskoletnim v vrednosti 22,980.398 dinarjev kar za 62,3 odst. višji. Posebno razveseljivo je to, da se je povečal izvoz svinčenega kristala za 105,6 odst. Lani smo ga izvozili za 6,712.297 dinarjev, letos pa kar za 13,801.246 dinarjev. V celotni proizvodnji je naš izvoz udeležen z 62,7 odst Največje povečanje smo zabeležili s prodajo v ZDA, ki so tako postale naše najmočnejše izvozno tržišče, saj odpade od vsega izvoza na izvoz v ZDA 59,1 odst. V ZR Nemčijo smo letos prodali 30,6 odst., v Avstrijo 5,9 odstotkov in na druga tržišča 4,9 odstotka naših izdelkov. Za drugo polletje imamo zagotovljenih dovolj naročil za tuja tr- Elementi Vrednost v dinarjih Plan 1976 Indeksi I —VI 75 I — VI 76 • I-VI 76 1976 v I-VI 75 I-VI 76 Celotni dohodek 56,425.657,50 60,837.316,20 64,474.800 107,8 94,4 Porabljena sredstva 23,238.649,25 26,432.414,75 29,374.800 113,7 89,9 Dohodek I 33,187.008,25 34,404.901,45 38,100.000 103,3 90,3 Pogodbene obveznosti 1,090.764,90 1,900.679,40 1,249.900 174,3 152,1 Zakonske obveznosti 3,185.777,90 4,076.303,40 3,600.000 127,9 113,2 Dohodek II 28,910.465,45 28,427.918,65 33,250.200 98,3 85,5 Bruto OD 23,785.938,75 28,681.280,50 29,149.800 120,6 98,4 Ostanek dohodka + 4,779.388,55 - - 1.224.116,15 + 4.100.400 — — Tabela 2: Primerejava celotnega dohodka in njegove delitve za letošnje in lansko I. polletje — po fakturirani realizaciji. KAJ JE ZDRUŽENO DELO? Združeno delo, kakor si ga v tedniku »Delavska enotnost« zamišlja karikaturist M. Alaševič. žišča, zato računamo, da bo ostal sedanji visoki delež izvoza do konca leta. Na domačem tržišču predvideva- mo nekoliko boljše prodajne razmere, vendar ne tako ugodne, kakršne so bile lani. Glavni problem bo imela komercialna služba, ki bo mo- rala pospešiti prodajo — predvsem brušenega kristalnega stekla, ki ga je sedaj veliko na zalogi! dipl. in. VOJO DJINOVSKI PRED 9. SEPTEMBROM — PRAZNIKOM OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH V znamenju uspehov... 9. septembra 1944 je Kozjanski odred skupaj s XIII. brigado Mirka Bračiča napadel utrjeno okupatorjevo postojanko v Kozjem. Z uspešno zmago nad vermani sta ti dve partizanski enoti uničili zadnjo in najmočnejšo postojanko na Kozjanskem. Po osvoboditvi Kozjega je bil praktično osvobojen večji del območja Kozjanskega. Osvobojeno ozemlje je tedaj obsegalo območje Kozje — Budnica — Jezerce — Mišji dol — Gračanica — Veliko Kozje — Razbor — Veliki Kamen — Piše-ce — Kozje. Po osvoboditvi Kozjega se je uspešno nadaljeval razvoj ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju. Narodnoosvobodilni odbori in odbri OF so po izgonu okupatorja prevzemali dejansko oblast. V spomin na to vojaško zmago praznujemo občani občine Šmarje pri Jelšah 9; septembra svoj občinski praznik. Občinski praznik praznujemo s številnimi delovnimi zmagami na področju gospodarskega razvoja, razvoja družbenih dejavnosti in dosežkov na področju komunalne izgradnje in urejanja v občini, kar vse odločilno vpliva na krepitev materialne osnovne občine in občanov ter nam omogoča srečnejše in vsestransko bolj bogato življenje. Kaj pomeni sprejeti srednjeročni razvojni načrt? Letošnje praznovanje sovpada s sprejemom srednjeročnega razvojnega plana občine, ki predstavlja pomemben korak za nadaljnji gospodarski in družbeni napredek občine. Sprejeti cilji in napotila prihodnjega razvoja so rezultat odločitev temeljnih nosilcev plana — delovnih ljudi ter občanov — in spoznanja, da so tako veliki in novi proizvodni obrati, nove šole, zdravstveni domovi, nove ceste kot tudi »manjši«, a vendar za vsakega posameznika izredno pomembni dosežki pri urejanju kolovozov, lokalnih cest, napeljavi vodovodov in elektrike rezultat združevanja dela in sredstev vseh delovnih ljudi. Ta spoznanja se bodo pokazala, ko bomo na osnovi napotil in ciljev srednjeročnega razvojnega plana s sporazumi za posamezna področja opredelili dogo- vorne prispevke za uresničitev ciljev, kot so program gradnje šol in vrtcev, kulturnih domov, obvozne ceste Rogaška Slatina, kolektorjaza čistilne naprave, ter program stanovanjske gradnje, in ko se bomo na referendumu o podaljšanju samoprispevka za nadaljnje srednjeročno obdobje opredeljevali za vse tiste drobne in velike cilje v programih, ki so jiih pripravile in sprejele krajevne skupnosti. Rezultati dosedanjega uspešnega reševanja problemov s samoprispevki in z združevanjem sredstev v širšem pomenu besede bodo prav gotovo spodbuda za naprej. Naši najnovejši skupni dosežki V obdobju od lanskega 9. septembra smo v naši občini zabeležili naslednje večje dosežke: — novi obrat »Gorenje« v Rogatcu — nova proizvodna hala v Steklarski šoli — nadaljevanje rekonstrukcije v steklarni »Boris Kidrič« — dograditev in izboljšave delovnih pogojev v delovni organizaciji »Kors« — nadaljna vlaganja v preusmerjeno kooperacijsko kmetijsko proizvodnjo (89 kmetij, 3 strojne skupnosti, 25 ha obnovljenih vinogradov, 15 ha obnovljenih nasadov ribeza). Z navedenimi večjimi investicijami v preteklem enoletnem obdobju je bilo v občini odprtih nekaj nad 100 novih delovnih mest v gospodarstvu, kar je sicer pod pričakovanji, vendar kljub temu velik uspeh spričo trenutnih težav v gospodarstvu. Na področju stanovanjske gradnje smo v tem obdobju uspešno nar daljevali program zidave in obnavljanja po potresu, pri čemer je še zlasti pomembno poudariti, da so bdi sprejeti programi za vsa področja sanacij po potresu in da so z zakonom in sklepom republiške skupščine zagotovljeni stalni viri sredstev. V tem obdobju je bilo v družbenem sektorju zgrajenih 142 novih stanovanj, od tega 62 stanovanj za prizadete po potresu in 80 solidarnostnih ter kadrovskih stanovanj. Kljub temu pa je v občini še vedno velik stanovanjski primanjkljaj, čemur bomo morali posvetiti še več skrbi in načrtno vlagati sredstva v gradnjo solidarnostnih in kadrovskih stanovanj. Odpravljanje posledic potresa na ostalih področjih z nadomeščanjem in obnavljanjem šolskih objektov, gasilskih in kulturnih domov, gospodarskih objektov in drugih druž- No otroški vrtec pomeni veliko pridobitev za otroško varstvo Foto: F. KOMEBIČKI benih objektov poteka po zagotovitvi stalnega dotoka sredstev z večjo intenzivnostjo kot doslej. Tako predvidevamo, da bi po sedanjih kriterijih prejeli sredstva in kredite vsi upravičenci do druge polovice prihodnjega leta. Na področju družbenih dejavnosti pa beležimo v tem času zlasti naslednje dosežke: — dokončanje šole v Šmarju in Kristan vrhu — nadaljevanje gradnje zdravstvenih domov v Podčetrtku in Kozjem — gradnja otroškega vrtca v Rogaški Slatini — pričetek del za zgraditev nove osnovne šole v Rogatcu — novi objekt ekspozitur SDK in Ljubljanske banke v Šmarju. Kaj pa letos in še drugo leto? Krajevne skupnosti posvečajo veliko skrb reševanju žgočih komunalnih problemov, za kar je bilo vloženih veliko sredstev občanov in prostovoljnega dela. Ena izmed značilnosti naše gospodarsko manj raz- vite občine je zaostajanje v komunalni izgradnji. To je posebej očitno na področju, cest — tako republiških kot tudi lokalnih. Republiške ceste, katerih rekonstrukcije financira republiška skupnost za ceste, letos razen dokončanja del na Srebrniku (obsoteljska cesta) in predvidenih kakšnih pet kilometrov asfaltiranja ceste proti Virštanju, ne bodo bistveno pridobile na sorazmerno počasnem tempu urejanja. V ureditev tega vprašanja bodo v srednjeročnem razvojnem obdobju usmerjena vsa naša prizadevanja, če hočemo sorazmerno obsežen srednjeročni program uresničiti čimprej. V ta namen bomo morali zagotoviti dodatne vire sredstev (sredstva JLA, premostitve banke, itn.). Do občinskega praznika bosta asfaltirana odseka republiške in občinske ceste od Rogatca do šole na Donački gori ter občinska cesta Rogaška Slatina—Stari Col. Urejeni ali na novo zgrajeni bodo tudi nekateri manjši kolovozi. Zaključujejo se dela na 27 km dolgih glavnih vodovodnih napeljavah v Grobelnem, La stniču, Golobinjeku, Ločen dolu in Vrh-Vodenovo, kar bo dalo tekočo pitno vodo nadaljnjim. 400 gospodinjstvom. Vse to so in bodo delovne zmage, ki se odražajo kot uspešno združevanje sredstev delavcev v delovnih organizacijah in občanov, organiziranih v krajevnih skupnostih. Združevanje interesov v okviru krajevnih skupnosti za reševanje življenjskih problemov občanov bo moralo dohiti zagotovljeno stalno in zadostno materialno osnovo za ustrezno organiziranost krajevnih skupnosti, da bi lahko prevzemale odgovornost in naloge skladno z no-vo ustavo. Z delovnimi uspehi bomo dostojno proslavili občinski praznik, s prizadevanji za večjo produktivnost, boljšo proizvodnjo in samoupravno organiziraonstjo ter z združevanjem sredstev pa bomo lahko uresničili zastavljene cilje v srednjeročnem planu, kar naj bo naloga nas vseh in želja ob čestitkah za občanski praznik! FRANC MLAKAR ODBOR ZA PROSLAVO PRAZNIKA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH SPOROČA Prireditve za praznik Odbor za proslavo 9. septembra — praznika občine Šmarje pri Jelšah je pripravil v sodelovanju z najrazličnejšimi organizacijami in društvi za letošnji občinski praznik poleg osrednje proslave, ki bo v nedeljo, 12. septembra ob 10. uri pred novo šolo v Šmarju pri Jelšah, še program praznovanj po krajevnih skupnostih, člani odbora vabijo delovne ljudi in občane občine, naj se udeležijo osrednje proslave in prireditev po krajevnih skupnostih! Program prireditev po krajevnih Skupnostih je takle: SOBOTA, 4. septembra: — ob 8. uri na Boču pri Lovskem domu: tekmovanje gozdnih delavcev; — ob 17. uri v Polju ob Sotli — končna slovesnost ob zaključku solidarnostne delovne akcije za zgraditev vodovoda Lastnič. NEDELJA, 5. septembra: — ob 9. uri v Rogatcu: položitev temeljnega kamna za novo šolo; — ob 10. uri na Donački gori: otvoritev obnovljene in asfaltirane ceste; — ob 12. uri na Donački gon: položitev temeljnega kamna za planinsko kočo; — ob 14. uri v Lesičnem: proslava z otvoritvijo avtomatske telefonske centrale, z zaključkom tretje gradbene faze kulturnega doma, s predajo gasilske opreme in s sektorskimi vajami gasilskih društev. SREDA, 8. septembra: — ob 15. uri v Rogaški Slatini: otvoritev vodovoda Ločen dol (predvidena pa je še otvoritev ceste Col, podelitev stanovanjskih ključev in položitev temeljnega kamna za stanovanjski blok). ČETRTEK, 9. septembra: — ob 14. uri v Kozjem: skupna seja sveta krajevne skupnosti in odborov družbenopolitičnih organizacij ter otvoritev avtomatske telefonske centrale; — ob 17. uri v Kozjem: sprejem udeležencev avtomobilskega rallyjas proslavo pred spomenikom NOV; — ob 18. uri v Kozjem: tovariško srečanje občanov v gasilskem domu. PETEK, 10. septembra: — ob 11. uri v Šmarju: otvoritev poslovne zgradbe Ljubljanske banke in SDK; — ob 17. uri v Šmarju: otvoritev vodovoda Vrh — Močle — Vodeno-vo. SOBOTA, 11. septembra: — ob 16. uri v Šmarju: položitev temeljnega kamna za kulturni dom; — ob 18. uri v Šmarju: predstava prvonagrajenih amaterskih filmov avtorjev iz šmarske občine. NEDEIJA, 12. septembra: — ob 9. uri v Šmarju: slavnostna seja zborov občinske skupščine s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad; — ob 10. uri V Šmarju: osrednja proslava občinskega praznika z otvoritvijo šolskih objdktov in s kulturnim programom; — ob 11. uri v Šmarju: tovariško srečanje občanov in gostov. Telesnokultume in športne prireditve v počastitev občinskega praznika bodo po programu, ki ga je pripravila občinska zveza za telesno kulturo! PO DALJŠIH RAZPRAVAH O SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA Skupni interesi so! Že maja lani so bili prvi sestanki slovenskih proizvajalcev stekla, lestencev in kartonaže o možnostih za ustanovitev njihove sestavljene organizacije združenega dela. Priprave na združevanje so bile dokaj počasne in ne preveč uspešne zaradi več vzrokov. Na eni strani že sama organizacija dosedanjega dela ni bila ustrezna, na drugi strani pa strokovne komisije svojih nalog niso v celoti opravile. Ocenimo dosedanja prizadevanja! Če ocenimo celotna prizadevanja za ustanovitev sestavljene organizacije v enoletnem obdobju, lahko rečemo, da so se na koncu vendarle izkristalizirala stališča o prednostnih področjih skupnih interesov proizvajalcev stekla, lestencev in kartonaže. Le-ta so skupni razvoj in razvojne perspektive, prodaja in nabava ter usposabljanje kadrov. Ker smo ugotovili, da organizacija priprav za združitev ni bila dosledno samoupravno postavljena, saj je na eni strani delal odbor strokovnjakov, na drugi strani pa je ločeno delal aktiv predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, smo se odločili to vprašanje urediti tako, da bo odslej delo potekalo hitreje k zaželenemu cilju. Za združitev zainteresirane temeljne organizacije združenega dela so imenovale po dva delegata, ki sestavljajo skupščino sestavljene organizacije združenega dela v ustanavljanju. Delegati so se sestali... Šestega julija letos so se sestali delegati petih temeljnih organizacij združenega dela iz steklarne Hrastnik, dveh temeljnih organizacij iz steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine, Steklarske šole iz Rogaške Slatine ter organizacij združenega dela »Tika« iz Trbovelj, »Sjaj« iz Hrastnika, »EMI« iz Poljčan, »EL-LUX« iz Ljubljane in steklarne Her-pelje. Za sestavljeno organizacijo združenega dela so se izjasnili delegati steklarne Hrastnik, steklarne »Boris Kidrič«, »Sjaj« iz Hrastnika in »Tike« iz Trbovelj. Drugi se niso izjasnili za združevanje, vendar je bilo v razpravi poudarjeno, da nihče nikogar ne sili v združitev in da so tudi drugim organizacijam vrata za združitev vedno odprta. Za predsednika skupščine je bdi izvoljen Božo Oigelnjak iz steklarne Hrastnik, za njegovega namestnika pa je bil izvoljen Danijel Tavčar iz »Sjaja« Hrastnik. Naloge izvršnega odbora Izvršilnemu odboru, ki so ga prav tako izvolili na tem sestanku, bo predsedoval dipl. inž. Maks Mrcina iz steklarne Hrastnik, člani pa so še inž. Stanko Kovač — TOZD Slovenska Bistrica, steklarna »Boris Kidrič«, inž. Ivo Škrinjar — »TIKI« Trbovlje, Vojteh Roglič »Sjaj« Hrastnik, dipl. inž. Lado Tkavc — Steklarska šola in dipl. inž. Voj o Djinovski — steklarna »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. Na vseh dosedanjih sejah je izvršilni odbor razpravljal o poslovniku, o organizaciji in delu skupščine in izvršilnega odbora. Poslovnik je nared za razpravo in — če ne bo bistvenih pripomb — ho nared tudi za potrditev. Izvršilni odbor je imenoval še tri komisije, ki bodo pripravile potreben material, in to komisijo za tržišče, ki jo vodi dipl. inž. Vo jo Djinovski, komisijo za razvoj, ki jo vodi dipl. inž Maks Mrcina in komisijo za izobraževanje, ki jo vodi dipl. inž. Lado Tkavc. Osnovni elaborat o združevanju bodo izdelali sodelavci zavoda za napredek gospodarstva Celje, dipl. inž. VO.TO DJINOVSKI ... Prijeten počitek v naravi ob jezeru v Tekačevem ZASEDAL JE ODBOR TOZD ROGAŠKA SLATINA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Zaslužene graje... Proti koncu julija je odbor za medsebojna delovna razmerja temeljne organizacije združenega dela steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina obravnaval več primerov kršitve delovnih dolžnosti in jim izrekel ustrezne kazni. Hkrati je sklenil še o nekaterih premestitvah in sprejel še druge odločitve. Odbor je zoper kršilce delovnih dolžnosti izrekel tele kazni: Tereziji Sajko — opomin, Lidvini Kmeža — opomin, Simonu Bergezu — opomin, Antonu Smehu — javni opomin, Edu Ši-ljaku — opomin, Antonu Poslu — javni opomin, Nadi Mikulič — javni opomin, Ceciliji Zbil — javni opomin in vračilo denarja za bolniško Nade Mikulič, Slavku Iviču — opomin, Juraju Je-dvaju — opomin, Elizabeti Grosek — opomin, Francu Kregrarju — opomin, Antonu Firerju — javni opomin, Mirku Plavčaku — javni opomin, Viktorju Tepešu — javni opomin, Mariji Kunstek — javni opomin, Jožetu Pereti — javni opomin, Trajčetu Grkovskemu — opomin, Jožetu Ogrisu — javni opomin, Stanku Sigi a — opomin, Milanu Podhraškemu — javni opomin, Stanka Strnišo —• se premesti na delovno mesto odnašalca za tri mesece. Odbor je prav tako sklenil, da se v zvezi s kršitvijo delovnih dolžnosti Stanka Podhraškega znova pokliče na pogovor v kadrovski oddelek, ker je obravnava že drugič preložena. Ne mine dolgo časa, da se ne pojavijo kršilci delovnih dolžnosti. Zato ima odbor za medsebojna razmerja precej dela. C as bi že bil, da bi se z delovno disciplino sprti sodelavci zavedali svojih dolžnosti, kajti z malo več samodiscipline ne bi bilo treba izrekati kazni, ker kršitev delovnih dolžnosti pač ne bi več bilo! Na isti seji je odbor za medsebojna delovna razmerja sprejel še sklepe v zveza s premestitvami nekaterih delavcev na druga delovna mesta in v zvezi z novo delitvijo odstotkov. Poleg tega so bili sprejeti še tile trije sklepi: — Ivanu Pšajdu se odobri 12 dni dopusta za rehabilitacijo v toplicah Moravci; — Ceciliji Čebular se odobri 15 dni izrednega dopusta zaradi selitve v drug kraj bivanja, Čebularje-va pa plača prispevek za socialno zavarovanje; — da se razveljavi sklep 12. redne seje odbora za medsebojna delovna razmerja v zvezi ž nadurami, ker ni v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v temeljni organizaciji združenega dela v Rogaški Slatini. O uvedbi nadurnega dela odloča upravni odbor temeljne organizacije, v nujnih primerih pa odločata obra-tovodja oziroma vodja temeljne organizacije steklarne. PRED VOLITVAMI NOVIH ORGANOV V ORGANIZACIJI ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE Uspehi in slabosti Osnovna organizacija zveze socialistične mladine temeljne organizacije steklarne »Boris Kidrič« je letos imela nekaj lepih uspehov in nekaj slabosti — naj se tako izrazim — čisto mladinskemu delu, ki je skladno s statutom IX. kongresa ZSMS, s sklepi X. kongresa ZKJ in s programom dela republiške konference ZSMS, občinske konference ZSMS in z našim notranjim delovnim programom. Letos smo imeli mladi volilno konferenco, na kateri smo izvolili predsedstvo, ki nas zastopa navzven Poleg tega smo izvolili predsedstva aktivov peči, brusilnice in skupnih služb. Od januarja do sedaj je precej dolga doba, toda žalostna resnica je, da se v tem času predsedstva niso sestala niti enkrat! Zaradi tega resno razmišljam, čemu smo sploh volih ta predsedstva? Mar smo jih volili samo za na papir? Najbrž ne! Najboljši nasvet bi zato bil, naj se izvoljeni sodelavci kar najhitreje zamislijo nad tem in zavedo svojih nalog ter skladno s tem pričnejo delati, kajti v nasprotnem primeru ne kaže drugega, kakor znova izvoliti dela voljne člane! Delovnih akcij se je udeležilo šest naših mladincev. V zvezi z izbiro in potekom akcije nismo imeli nobenih težav. Letos smo organizirali tudi ples no šolo, ki jo je vodil plesni učitelj Simončič iz Maribora. Po končani plesni šoli smo priredili plesni ven ček, ki je bil med najbolj kakovost nima prireditvami v Rogaški Slati ni. V okviru dneva mladosti sme bili organizatorji srečanja mladih steklarjev Slovenije, ki so se ga udeležili mladi iz steklarne Hrastnik Steklarske šole, brusilnice iz Kozjega in člani naše osnovne organizacije. To so bila športna srečanja, ki so potekala v redu. žal pa se je zaključek našega srečanja sprevrgel v neljube izpade, ki nam, še manj pa neposrednim povzročiteljem, ne morejo biti v čast. Dobro, da člani naše organizacije niso imeli prstov vmes, kar nam je delno, v tolažbo. Ne glede na neljubi dogodek, ki se ne sme več ponoviti, bodo takšna srečanja v prihodnje še bolj dobrodošla, saj se pogovarjamo o tem, da bi slovenski steklarji postali sestavljena organizacija združenega dela. Stike smo navezali z mladimi delavci v Grand hotelu Metropol iz Portoroža. Obiskali so nas v aprilu, ogledali so si naše proizvodne prostore in proizvodni proces, na koncu pa smo izmenjali izkušnje v delu mladih. Obisk smo jim vrnili dva meseca pozneje, kjer smo si ogledali gostinske objekte in se pomerili v malem nogometu in odbojki. Nogometaši so zmagali s 3:2, moška in ženska odbojkarska vrsta pa sta doživeli prepričljiva poraza z 0:3. Mladi iz naše temeljne organizacije pa — kot kaže — ne bi bili srečni, če v svoji sredi ne bi imeli nezadovoljnežev. Prav po vrnitvi iz Portoroža je prišlo do neljubih prepirov in prepirčkov, ki pa so se k sreči končali brez težjih zamer. V juniju smo izvedli srečolov, ki nam je navrgel nekaj denarja za nemoteno delo. Pri izvedbi srečelova so se zlasti izkazala brusilci in naši učenci, ki so na praksi pri nas. Sedaj pripravljamo mladinski ples. ki bo v zdraviliški dvorani. Z naštetim naše delovanje in akcije niso končane, saj se sedaj pri- RAZM1ŠLJANJE O AKTIVNOSTI MLADIH Kje so vzroki za..? Naš kolektiv je po sestavi zelo mlad, saj je približno tretjina vseh zaposlenih mlajša od 27 let. Primerno temu pa ni razvito delovanje mladih. Kje so vzroki za takšno stanje v vrstah mladih? Nepopolno organiziranost mladih vidim predvsem v veliki fluk-tuaciji, ki se zlasti kaže prav v tej kategoriji zaposlenih. Eni prihajajo, drugi odhajajo. Potemtakem je kaj razumljivo, da se nimajo časa vživeti v kolektiv in delo v organizaciji mladih. Delno krivdo za sedanje stanje pa vidim tudi v premajhni zavzetosti članov predsedstva osnovne organizacije zveze socialistične mladine in v premajhni skrbi moj-strov-brigadirjev za vzgojo mladih. Ko že govorimo o vzgoji mladih, bi rad omenil tudi nezadostno zavzetost članov zveze komunistov, da bi vzgajanje mladih izboljšali, s čimer bi tudi poživili dejavnost mladih! Nič kaj razveseljiva resnica je, da smo mladi največkrat prepuščeni samim sebi in da smo se zato prisiljeni znajti, kakor vemo in znamo. V takšnem položaju seveda naredimo tudi kaj napak, pa zato po naši dejavnosti padajo več ali manj umestne kritike. Dejal bi, da posvečamo premalo pozornosti marksistični vzgoji mladih, kar se odraža v neprimernem odnosu nekaterih do skupnih sredstev, do proizvodnje in do končnih izdelkov. Nadalje je razvidno, da nepravilna vzgoja mladega naraščaja vpliva še na napačno razumevanje samoupravljanja, sodelavcev in družbe kot celote nasploh. K skaljenim odnosom v veliki meri pripomorejo tudi starejši delavci, katerim ni mar za mlade, rezultat tega pa je, da jih kar precej zapusti našo delovno organizacijo in se, kakor neredko slišimo, odpravijo v bolj zdravo delovno okolje. Prevla- PA SPET NEKAJ PIKRIH NA NAŠ RAČUN! Argusov sprehod 7 Po enomesečnem premoru sem znova pred teboj, dragi bralec! Ne zameri za odsotnost, saj veš, kako je s temi, ki mi odrejajo prostor. Včasih jih kar zasipate z raznimi prispevki, da pošteno niti ne vedo, kaj bi uvrstili v »Steklarja« in kaj bi odložili za poznejši čas. V takšnih okoliščinah si res ne morem nič pomagati. Včasih ste pa tako skopi, da jim delate preglavice s tem, ko vam zmanjka sape, da bi kaj sporočili. Kdor prizna, pravi stari prego vor, mu je polovica odpuščena. Z menoj vred priznajte tudi vi, da je tako. Kakor jaz vedno nekaj najdem, bi se tudi vi vsaj majčkeno lahko potrudili, da bi se odgo- vorni urednik bolj potrudil, kaj bo prišlo v objavo in kaj ne. Ker pa vem, da vas preganja firbec, kaj neki sem vam pripravil za sedaj, se ne bom ubadal z obrobnimi zadevami..! Najprej mi jo je močno zagodla neznosna vročina, ko sem se sprehajal po obali sinjega Jadrana. Nisem vedel, kam bi se podal, kajti vsepovsod je bilo neznosno. Nenadoma sem dobil povabilo v počitniške hiše. Dokler nisem zvedel za vsebino povabila, mi je bilo prijetno, toda kaj kmalu me je le-to minilo. Za rokav me je pocukal — ne eden — dopustnik in mi dejal: »Veš, Argus, res si ne bova dobra, če boš kar naprej na pravljamo na volitve novih organov v organizaciji mladih od osnovne organizacije do zvezne konference ZSMJ. Predlagati in voliti bomo morali tiste, ki bodo s polno odgovornostjo prevzeli zaupane funkcije in opravičili naša pričakovanja! MARJAN ŠARLAH duje sicer mnenje, da je osebni dohodek poglaviten razlog za zapuščanje delovnih mest ob peči, toda treba je reči, da vse le ni tako, in da v precejšnji meri vlivajo tudi slabi odnosi! Zadnje čase je zaznaven porast mladih delavcev z nedokončano osemletko, hkrati pa je tudi vse več mladih delavcev s poklicno steklarsko šolo, ki odhajajo. Razumljivo je, da se ob takšnem razvoju dogodkov moramo vprašati, zakaj? Odgovor kaže iskati v resnici, da mladi z dokončano steklarsko šolo ne vidijo sebe v produkcijski celoti; mladi z nedokončano osemletko pa težko najdejo zaposlitev kje drugje. V zvezi s tem se vsem družbenopolitičnim dejavnikom in nam, mladim, nalaga resno nalogo, da se tega problema lotimo zelo odgovorno in da čim prej poiščemo ustrezne rešitve, ki bodo odpravile sedanje razmere! MARJAN SARLAH sprehodu in če se ne boš lotil nobenega dela. Predlagam ti, da se honorarno zaposliš v naših počitniških hišicah. Delal bi na primer tole: za nekaterimi bi pomival posodo in vse drugo, kar sodi zraven, tako da drugim ne bi bilo treba najprej urejati počitniških bivališč, preden zlezejo v slano vodo. Veš, da bi prenekateremu podaljšal počitnice na morju, kajti vestni za seboj ne pustijo vseh sledov lagodja, nekaterim pa je to prava poslastica!« Popraskal sem se in se zahvalil za prijazno ponudbo, kajti to honorarno delo z veseljem prepuščam drugim. Najbolj pogodu bi mi bilo, če bi se vsi lepo vedli nasprotno od tistega reka, ki ga t&- V TRANSPORTU ZVON ZVONI BIM - BAM V MlZNlCI ZAKLENJEN - SAM . S ko zapišem, da kjer se... povalja, tam dlako pusti! Brez honorarne zaposlitve na morju in ob tako slanih cenah sem postal neznansko lačen. Gledal sem, kje bi se dobilo kaj za pod zob. Kljub razviti domišljiji me je pošteno skrbelo, kaj naj bi to bilo. Po krajšem premišljevanju sem sklenil, da je najboljše, če se odpravim kar v domače okolje. Mislil sem si, da mi bodo tam najbolj prizanesli, če kaj naredim »z levo roko v desni žep« ali — kakor temu po domače pravimo — ukradem. Delavsko restavracijo sem si izbral! Za potešitev lakote mi ni zadostoval kruh. Lotil sem se salam. Strežajka se še ni pošteno obrnila, že je bil primeren kos v moji posesti. Nekaj pobalinov me je gledalo, toda bili so solidarni z menoj in me niso izdali. Saj rečem, da je solidarnost nekaj imenitnega. Pošteni ljudje bi se požvižgali na takšno solidarnost in bi zardeli ob spoznanju, da tudi takšna obstaja, ko ne upamo reči, da je tat in ne »ta glavni«. Sit in nabit z močjo sem potem lažje koval druge načrte. Na živce mi je udarjala kljuka na novi bru-silnici. V zgodnjih jutranjih urah sem jo tako zdelal, da ni več uporabna. Večkrat si jo grem ogledat, toda vselej ugotovim, da jo še vedno niso popravili. Kako tudi bi, ko pa je tako zamotana. Vidim, da domačini nič ne rečejo na to. Tudi zunanji obiskovalci so sicer tiho, toda vtisov, ki so jih ponesli od tod, najbrž ne bodo shranili zase. Poceni sem jo odnesel v obeh primerih, še zaslišali me niso; pa kaj tudi bi me, ko je bilo drugih na voljo. Namesto mene so jo skupile tiste, ko vam zračunajo osebne dohodke in prinesejo kuverte z denarjem, ko je čas za to. Da, ti dekliči so pa zares čudni. Sploh si težko predstavljam, kako si upajo oglasiti za svoje pravice, ko pa samo nekateri mislijo, da so pravice namenjene samo njim, dolžnosti pa so seveda za druge. Če jim še pokažejo, kje so vrata, je »veselje« tem večje. Toliko bolj, ko še bolj »luštnim« nismo vedeli pokazati, kje so tovarniška vrata. Olajševalne okoliščine seveda poiščemo za tiste, ki si jih niso zaslužili, za druge pa je manj važno. flteni so pokazali vhodna vrata, toda ne od znotraj, temveč od zunaj, in kar streslo me je, ko sem jih zagledal. Vidim, da nas čas tako priganja, da ne moremo popraviti še tistih malenkosti. Za omilitev te hibe predlagam stalno odprta vhodna vrata, da bi avtomobili, s katerimi se pripeljejo prišleki, kar zdrknili v dvorišče in ne bi videli naše »redoljubnosti« že pri vhodu v tovarno. Obstoječe stanje pa si pojasnjujem s pomanjkanjem rdečila, ki bi nam ob takšnih zadevah moralo močno pobarvati obraz. Vesele narave, kakršen sem pač, sem navdušen nad prepovedjo prodaje piva. V delavski restavraciji namreč. Pijemo pa ga tako, kakor smo ga prej, toda glavno je, da en dinar po steklenici ne gre v našo korist. To se »sklada« z našimi stabilizacijskimi prizadevanji, saj smo delavsko restavracijo olajšali za kakšen dinar, poraba piva pa je enaka prejšnji. Hvaležen sem stricu, ki je to pogruntal. Ko sem že pri pijači, naj še mimogrede omenim kislo vodo, ki je že tako malo prida, saj voda še za v čevelj ni dobra. Tudi z njo, so si nekateri!e) domislili!e) del stabilizacije. Vsako steklenico načnejo, čeprav niso tako žejni, da bi jo do konca spraznili. Ti sodijo v skupino, ki misli precej naprej, že zdaj se pripravljajo, da bi od akumulacijskega jezera Vonarje naredili nekakšno mešanico navadne in kisle vode, saj naši viški gredo v odtočne kanale. Prav seveda bo, če bodo prav tisti najbolj čeprav ni sredi dvorišča, tej krami ni prostora v tovarniškem krogu. Kaj, če bi kje v bližini izbruhnil požar.. ? » glasni spraševali, kam so šli naši dinarji, ker jim drugi tega ne bodo znali razložiti. Spoštovanje rajnih je od nekoč bila lepa vrlina v civilizirani družbi. Zadnje čase pa čutim, da se nekateri ne strinjajo s tem. Pred kratkim so naši godbeniki »pozabili« na svoje obveznosti. Kljub trd- nim obljubam, da se bodo udeležili pogreba svojca našega sodelavca, so nekateri zagodli po svoje in pustili svojce rajnega čakati nanje celo uro. Se takrat se niso pojavili, kar je bilo znamenje, da so se godbeniki »prijazno« zahvalili za povabilo, da bi zveličali pogrebno slovesnost. Nič hudega ne bi bilo, če bi kdo drug »skrbnim« zapel pravo melodijo. V upanju, da me »prijazna« blagajničarka ne bo odslovila, če se bom kdaj oglasil na pošti, češ da se nimajo kaj pogovarjati s strankami, končujem svoj sprehod in vam pošilam rahlo vlažen pozdrav! Vaš Argus PROTESTNO PISMO DELAVCEV TOZD ROGAŠKA SLATINA Odločno protestiramo! Delavci in družbenopolitične organizacije našega kolektiva so v zvezi z dogodki na avstrijskem Koroškem poslali protestno pismo z naslednjo vsebino avstrijski ambasadi v Beogradu, zveznemu izvršnemu svetu in Zvezi sindikatov Jugoslavije, Zvezi sindikatov Slovenije v Ljubljani in občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije v Celju. »Delovni kolektiv temeljne organizacije steklarne Rogaška Slatina in družbenopolitične organizacije v kolektivu najodločneje protestiramo zoper nezaslišano ravnanje in brutalnost avstrijske policije proti slovensko in hrvaško govoreči narodnostni manjšini na avstrijskem Koroškem! Dogodki v Škocjanu in Sinči vasi kot logična posledica novega sprejetega zakona o nacionalnih manjšinah in njihovem posebnem preštevanju dokazujejo, da je avstrijska vlada dokončno in nedvoumno kapitulirala pred silami, ki predstavljajo nasledstvo najmračnejše ideologije v zgodovini človeštva. Med delavci naše delovne organizacije so še sveži spomini izpred petintridesetih let, ko so te sile ob sodelovanju tudi avstrijskih nacistov postrelile ali razselile najboljše delavce tega kolektiva. Ko razmišljamo o dogodkih na Koroškem, ne moremo doumeti, da se je avstrijska družba tako malo naučila glede na zgodovinske dogodke v preteklosti. Delavci naše organizacije naj energične j še obsojamo oživljanje nacizma v Avstriji, ki je razvidno iz dejavnosti neonacistične organizacije Heimat-diensta in raznih drugih nacionalističnih organizacij. Te si lastijo pravico razpolaganja z življenjem naše slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Zato se sprašujemo, kje so avstrijske demokratične sile, kje je sedaj tako zelo opevana in poudarjena avstrijska demokracija? Mar se ta res naslanja na ideologijo superiornosti nemško govorečega večinskega naroda, torej na ideologijo iz Hitlerjevega »Mein kampfa«? Očitno je, da so za koroške Slovence v veljavi popolnoma druga merila, kar je v nasprotju s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Tudi izjave diplomata Willibalda Pahra o demokratičnem integriranju slovenske manjšine z nemško večino ne pomeni v bistvu nič drugega, kot poizkus popolnega fizičnega uničenja slovenske in hrvatske narodnostne manjšine na Koroškem in v Avstriji. Mislimo, da bi bilo prav, če se avstrijska vlada spomni dogodkov pred približno desetimi leti, ko je avstrijsko ljudstvo podprlo boj svoje nacionalne manjšine v Italiji za svoje narodnostne pravice. Menimo, da bi morale biti narodnostne manjšine mostovi med sosednjimi državami, ne pa da kršenje narodnostnih pravic oddaljuje vsa dosedanja prizadevanja v smislu sklepov helsinške mirovne konference o miru in sožitju v evropskem prostoru, katere podpisnica je tudi Avstrija. Temeljna organizacija steklarne Rogaška Slatina se s tem protestnim Ä nismom pridružuje protestnim akcijam širom po naši domovini, zahte-mjoč pri tem odločnejše ukrepanje jugoslovanske vlade v smislu inter-'l nacionalizacije problemov s področja uveljavitve narodnostnih pravic V slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem in v Avstriji.« INVALIDSKO UPOKOJEN SODELAVEC Ivan Miška Med številnimi sodelavci, ki se letos zaradi upokojitve poslavljajo od svojega delovnega okolja, je bil pred kratkim tudi Ivan Miška. V rani mladosti je Ivan kot štirinajstletni deček pričel boj za vsakdanji kos kruha v naši steklarni leta 1943, to je med nemško okupacijo. Takratni časi pač niso dovoljevali proste izbire poklica. Prijeti je bilo treba za tisto, kar so mu ponudili. Več let je Ivan opravljal delo na vribavanju. življenjska želja in trdna volja pa sta ga vodili v izpopolnjevanje. Pripravljen se je bil žrtvovati za tisto, kar si je želel. Proizvodni proces in osvajanje nove tehnologije sta mu omogočila, da je po nekaj letih dela v grobi brusilnici nadaljeval delo v desen brusilnici. Z znanjem, ki ga je vedno izpopolnjeval, in s pridnostjo je postal pomočnik izmenovodje. V mnogih primerih trga iz naše srede delovne prijatelje bolezen. Tudi Ivanu bolezen ni prizanesla. Po prestani težki operaciji si je na vso moč prizadeval, da bi ostal med nami. Nekaj časa je delal skrajšan delovni čas, toda zdravstveno stanje mu ni dovoljevalo, da bi še naprej skupaj z nami delil vesele in manj vesele delovne trenutke. Ob invalidski upokojitvi želimo Ivanu Miški še mnogo sončnih dni v krogu svoje družine in še veliko nepretrganih vezi z nami, četudi so njegove delovne obveznosti prenehale. JOŽE HALUŽAN NOVI SODELAVCI — ROJSTVA — POROČILI Kadrovske zanimivosti Prišli v TOZD steklarna Rogaška Slatina V juliju so sklenili delovno razmerje in bili razporejeni: Ivan Ba-števc, Ivan Govedič, Stanko Ogrizek, Franc Pobežin in Jože špilak zaod-niašalce, Blaženka Bere, Zdenka Kröslin, Nada Lugarič, Katica Mikša, Radovan Petek, Jože Stančič in Anton Verhovšek za stekiobrusilce ter Ivan Petrovič za transportnega delavca. Novim članom naše delovne skupnosti želimo obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva med nami! Odšli iz TOZD steklarna Rogaška Slatina V juliju so zapustili temeljno organizacijo Rogaška Slatina: steklo-brusilec Ivan Mikša — invalidsko upokojen; odnašalec Rudi Jugovar ml., steklobrusilca v grobi brusil-nied Slavko Gajšek in Ivan Jutriša ter steklobrusilec Radovan Petek — ki so vsi odšli v JLA; pomočnik ste-klopihalca Jože Lončarič — zaradi prekvalifikacije; administratorka v komerciali Vesna Petanjek in čistil ka Rozalija Grubelnik — zaradi odpovedi delovnega razmerja ter odnašale! Ivan Baštevc, Štefka Medile in Stanko Ogrizek — zaradi samovoljne zapustitve dela. Rojstva Rodil se je Marjan Sever, sin Marjane. Novorojenčku želimo obi- lo zdravja, staršema pa čestitamo! Poroke Zakonsko zvezo so sklenili: Antonija Medved — poročena Kučiš, Danica Beg — poročena Sovič in Ana Močnik — poročena Čoh. Veliko sreče na novi življenjski poti! V julijski izdaji »Steklarja« smo Pavlo Strašek — poročeno Prah, preimenovali v Pavlo Strašele. Prosimo jo, naj nam tega tiskarskega škrateljčka oprosti! PO NEUGODNEM PRVEM VTISU OB VPISU POSOJILA Pričakujemo boljši odziv... V prejšnji izdaji »Steklarja« snu? pisali o vpisu posojila za gradnjo cest na Slovenskem, ki se počasi, a zanesljivo približuje koncu. Spričo pomembnosti te akcije ne bo odveč, če še enkrat napišem nekaj vrstic, ki so v neposredni zvezi s tem. V mnogih delovnih kolektivih so zaposleni že izkazali svojo solidarnost z vpisom posojila za ceste in so upravičeno ponosni na to dejanje. So pa še delovne skupine, obrati, temeljne organizacije in delovne organizacije, v katerih ne morejo biti zadovoljni z odzivom svojega članstva. Žal smo med temi, ki so še nezadovoljni, tudi v temeljni organizaciji združenega dela v Slovenski Bistrici. S precejšnjo zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je do 10. avgusta vpisalo posojila komaj 76 članov kolektiva, kar je slaba če- trtina vseh zaposlenih. Presenečenje je toliko večje, ker je med vpisniki posojila le nekaj takšnih z višjimi ali visokimi osebnimi dohodki. Hvalevredno je, da se delavci z manjšimi osebnimi dohodki lažje odločajo za podporo širše zastavljene družbene akcije!? Za takšno stanje so v sindikatu in na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov, na katero so povabili tudi mojstre in vodilne delavce iz temeljne organizacije, nanizali več vzrokov. Omenjeno je bilo sicer nekaj objektivnih razlogov, brez dvoma pa jih je še več neupravičenih. Da bi svojo nalogo v tej akciji kljub težavam kar najuspešnejše izpolnili, so se na sestanku zmenili, da bodo akcijo še pospešili. V ta namen bodo zadolžili posameznike, kjer delajo. Vprašanje je, kako bo akcija v celoti speljana, ker se je že na sestanku izkazala stara slabost, saj se številni mojstri brigad od peči sestanka sploh niso udeleži- li. Prav zaradi tega in spričd dejstva, da v začetku akcije niso pokazali pripravljenosti na to nadvse koristno dejanje, jim lahko upravičeno . očitamo nerazumevanj e širših družbenih interesov, ki pa so po drugi strani tudi naši ožji interesi, kajti urejene ceste pomenijo bolj varen in luter promet. Kljub kritiki, ki jo naslavljamo na posameznike, so člani zveze komunistov in v vodstvu sindikata prepričani, da vse možnosti za popravek prvega neugodnega vtisa vendarle še niso zapravljene. Upajo, da bodo tisti, ki posojila še niso vpisali, dojeli njegovo koristnost ne le za druge temveč tudi za naše neposredno okolje! VIKTOR HORVAT VPRAŠALI STE — ODGOVARJAMO Kaj pa beneficirana delovna doba? Poleg vprašanja, ki ga je Franc Hrepevnik zastavil v junijski izdaji »Steklarja«, kaj je z beneficirano delovno dobo za zaposlene v grobi brusilnici, smo prejeli še vprašanje, zakaj se načrtno izrablja letne dopuste le pri peči in kjer je pregled tudi javno izobešen, medtem ko v drugih oddelkih ni tako? Ker je tokrat prostor v časopisu resnično omejen, posredujemo zaenkrat le odgovor na vprašanje Franca Hre-pevnika. Nanj je odgovoril član komisije za beneficirano delovno dobo Jože Halužan. »Več ali manj je vsem zaposlenim znano, da skupna komisija vseh jugoslovanskih steklarn, v ka-i teri sodelujemo tudi mi, nadaljuje delo za priznanje beneficirane delovne dobe še za nekatera delovna mesta. Delo poteka že skoraj tri leta in bili smo že prepričani, da se bližamo koncu, toda... Na številna vprašanja naj torej pojasnim, kako je s to zadevo! Komisija vsake izmed steklarn je za pripravo elaborata prevzela določene naloge. Komisija naše steklarne je imela nalogo, da pripravi dokumentacijo za grobo brusilnico, steklarna v Samoboru za kislinsko poliranje, steklarna v Paračinu pa za rezanje in zataljevanje robov. Vse tri komisije so opravile svojo nalogo in vse potrebno gradivo predale republiškim in zveznim telesom, ki sprejemajo zakone o be-neficdranju .delovne dobe. V obdobju priprav za priznanje beneficirane delovne dobe so izvedenci republiških in zveznih organov nekajkrat obiskali vse • delovne organizacije in ugotavljali upravičenost naših zahtevkov. V nedeljo, 27. junija, je v Beogradu zasedala zvezna strokovna komisija, na kateri so bili tudi predstavniki vseh steklarn. Na tem sestanku so opozorili, da dokumentacija ni popolna. Zahteva pa dopolnilo, ki ga je treba pripraviti do septembra, in se nanaša predvsem na nepopolno zdravstveno analizo in razne meritve v delovnem okolju. Po tako dopolnjenih dokumentih bosta republiška in zvezna komisija invalidsko pokojninskega zavarovanja sprejeli dokončen sklep!« PREJELI SMO Enkratno doživetje Na predlog občinske konference Zveze socialistične mladine občine Šmarje pri Jelšah sem bil udeleženec osrednje proslave ob Dnevu mladosti v Beogradu. Moram reči, da nisem bil nemalo presenečen in presrečen, ko me je doletela ta čast, da lahko sodelujem v tako veliki manifestaciji jugoslovanske mladine. Po obvestilu, ki sem ga prejel od republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, je bilo moje potovanje na tako znameniti skup kot nagrada za dolgoletno delo v vrstah mladih. V Beogradu sem bival od 21. NAŠIH PETDESET LET do 27. maja. Priznati moram, da sem se vrnil poln lepih vtisov. Enkratno doživetje ;e sodelovati v programu pred človekom, kakršen je naš dragi tovariš Tito. Tudi to ne zmanjšuje pomena, tega obiska, da sem sodeloval le v defileju mladih iz vse domovine. To priznanje me obvezuje, da bom še bolj kot doslej sodeloval v vrstah mladih in tako skupaj z njimi prispeval svoj delež pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi kakor tudi pri krepitvi bratstva in enot- nosti med vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije! MARJAN ŠARLAH Hvala za pismo, Marjan! Veseli smo, da je tega lepega priznanja bil deležen tudi eden izmed mladih iz naše delovne organizacije. Ob tej priložnosti ti sporočamo iskrene čestitke za prejeto priznanje in želje, da bi si še čim več mladih s svojo prizadevnostjo zaslužilo takšno aili drugačno priznanje! Uredništvo rušenje nekoč in danes Manj kot pol leta nas loči od dneva, ko bomo slavili zlati jubilej. V januarju prihodnjega leta bomo namreč slavili 50. obletnico obstoja naše tovarne. Menimo, da bi bilo zelo prav, če bi med pripravljanjem proslave tega pomembnega jubileja na straneh »Steklarja« zasledili tudi prispevke, ki nam bodo pričarali preteklost, ki je bila bogata po dobrem, včasih pa se je odrezala tudi s slabimi trenutki. Tako bomo tudi mlajše člane delovne skupnosti seznanili z zgodovino podjetja, ki je zrastlo iz majhne delavnice. Prvi prispevek, ki nam ga je poslal Jože Bauer, smo objavili že lani. Z zgornjim naslovom pa se nam je tokrat oglasil Ludvik Dri-mel. Uredništvo Ko se bnusillka ali brusilec danes vsede na svoj stol, ima na razpolago kakovostne brusne kamne in celo — čeprav jih dostikrat zmanjka — diamantne plošče, malokdaj pomisli na to, kakšno razvojno pot je vse ubiralo brušenje do današnje stopnje. Prvotno brušenje je nastalo po potrebi, da se olajša delo steklo-pihalcem. Kakor vemo, so bili pr- vi kozarci zataijem in to delo je opravljal stetelopihalec sam. Počasi so potem prišli na odbruševanje ali abšprenganje in brušenje dna, da se ni poznalo, kje je bila pipa ali bodenkugle. Brušenje kap so svoj čas imenovali tudi suho brušenje. Pri tem delu je bilo veliko vrezov v roke, vendar so brusilci malo hodili k zdravniku, saj je bilo plačilo odvisno le od opravljenega dela, zdravstvenega zavarovanja pa takrat še niso poznali. Zato so za takšne priložnosti vselej imeli pri roki arniko, namočeno v žganje.. Za razsvetljavo petrolejka ... Nekdanje brusilnice so bile ob tekočih vodah, ker je bito vse na pogon z mlinskimi kolesi. Za razsvetljavo so uporabljali petrolejke. Delovni čas je bil 12 do 14 ur na dan. Za vsa brušenja so uporabljali naravne kamne, grobo pa so brusili z železnimi ploščami in s kremenčevim peskom. Na isti način so brusili zareze, krogle in olive. Tudi plošče so obdelovali s kamnom, elezom in peskom. Vse globoke bruse so delali na naslednji način: železna plošča je bila obdelana na kot ali okroglo. Tam, kjer sedaj teče voda, je bil lijak napolnjen s peskom, z dolivanjem vode pa sta voda in pesek POPRAVEK Spričo razmer, v katerih smo natisnili julijsko izdajo »Steklarja«, nam jo je tiskarski škrat močno zagodel. Tako močno, da bi ga lahko napisali z veliko začetnico. In to kar trikrat! Prvič: Sekretrja OK ZK Šmarje pri Jelšah Darka Bizjaka je prestavil, na mesto sekretarja OK ZK Celje, čeprav je tovariš Bizjak izkušen družbenopolitični delavcev, ki zasluži napredovanje, ga na tak način nismo mislili oddaljiti od dogajanj v naši neposredni bližini. Drugič: Nadnaslov »Naš razvojni načrt« bi se moral pravilno glasiti »Komisija v TOZD Rogaška Slatina je pripravila načrt nadaljnjega dela«. Tretjič: Po »zaslugi« tiskarskega škrata smo blizko Slovensko Bistrico prestavili v Slovenj Gradec, kar je razvidno iz naslova k sestanku »Razgibana razprava«. Upamo, da nam tovariš Bizjak in sodelavci ne bodo šteli v zlo neljube spodrsljaje! Urednik u ( curljala na ploščo, da so talko brusili. Pesek je odtekal v škaf, od tam ga je brusilec prenašal nazaj v lijak tako dolgo, dokler se ni povsem izrabil. To je bilo pred-bmšenje. Pesek so nato prali im ga znova uporabljali, saj so ga morali plačevati. Pri pranju so pesek sortirali, saj so njegovo »blato« — izrabljen pesek, uporabljali za poliranje. Torej niso prav nič zavrgli, če je le še bilo za rabo- Predbrušenje na tak način pa je bilo tako zelo počasno, toda bilo je zato tudi natančno, saj se je železna plošča sproti enakomerno izrabljala, pa ni tako hitro prihajalo do popačenj kota. Za glajenje so uporabljali naravne kamne, zvečine slabe kakovosti, kar je pač bilo mogoče dobiti. Tudi te kamne so obdelovali z železom, kamnom in peskom za fine gladke površine pa so uporabljali kremenčev kamen, ki je v rabi še danes. Neverjetno se sliši, da pa je vendarle res, da so svinčeno steklo vse do druge svetovne vojne brusili z železnimi ploščami, čeprav je bil že poznan takoimenovani karborund. Delo s peskom je bilo zelo nezdravo, saj so peščeni drobci stalno lebdeli v delovnem ozračju. Povzročili so veliko število obolenj za silikozo, kar so takrat poimenovali z jetiko. Z umetnimi kamni — mojstrovine Stroji, ki so jih uporabljali, so bili iz lesa, le osi so bile železne. Osi so bile zadaj koničaste in vtaknjene v hrašov les. Tako še danes, koit ostanke, lahko na kmečkih domačijah zasledimo kamne za brušenje sekir, nožev in podobnega. Prvi ležaj je bil iz hruškovega ali akacijimega lesa. Pozneje so se uveljavile zlitine. Če so potrebovali stroje z veliko vrtljaji, na primer za spoliranje dulcev na steklenicah, so v ležaje pod osmi podlagah svinjsko kožo, ki se je zaradi vročine utrdila kot podplat. Kamnov niso pritrjevali na vijak, kakor delajo to sedaj, ampak so jih pritrjevali na kratke železne palice z zadnjim delom, obloženim s svincem in prilagojeno vdolbinam v oseh. Tako so brusni kamen nataknili m malo zabili. Dobra stran tega je bila, da brusnih kamnov ni bilo treba znova centrirati ali uisrediti in da je bilo tako mogoče nemoteno brusiti, saj ni bilo premikov zaradi tega, ker je vsak stroj imel svoje kamne. Slaba stran je bila, da prav majhnih kamnov niso mogli uporabljati: to pa k sreči ni veliko prihajalo' v poštev, ker so brusili samo velike ploskve. Večidel so steklo plemenitili z velikimi zarezami, kroglami in širokim brusom. Zato so brusilce, ki so opravljali to delo, imenovali »kuglerji«. Drobno delo — cvetlice in podobno pa tudi izdelovanje črk, kar je bilo takrat zelo moderno, pa so opravljali graverji. Z nastankom umetnih kamnov in navojev na vretenih so del graverskega dela prenesli na kamen. Z drugo besedo povedano so se z razvojem umetnih kamnov pričeli razvijati lahki deseni, kar je zahtevalo še več znanja. Ustvarjati so začeli prave mojstrovine, ki gredo danes — žal — več ah manj v pozabo. Dobrega brusilca so cenili le po tem, koliko je bil vsestransko sposoben; delo stekiopihalcev in steklohrusilcev so zelo cenili ...! Obrtniški način dela Organizacija dela v brusilnicah je bila na obrtniškem načelu. Mojster je moral biti sposoben za vsa dela. Naloženo mu je bilo, da od steklarja prevzeto steklo preda gotovo v skladišče. Moral je opraviti vse faze dela, tja do skladišča. Za opravljeno delo je prejel plačilo in nato sam plačeval pomočnike ali purše in vajence. Steklarji so že otroke vodili v službo. Bili so primeri, ko je steklar svojega otroka naložil štuporamo in ga nesel na delo. Otroci so opravljali lažja dela kot so brušenje notranjih robov, pomivanje itn. Žene pa so prinašale na delo malico in pomivale steklo, potem pa se vračale domov in kuhale kosilo. Treba je reči, da so bile precej obremenjene, saj so kuhale za vse delavce v delavnicah. Uporaba mlinskih koles se je ohranila zelo dolgo, saj so v Sa-moboru delali tako celo do leta 1950. Bmsilnice so bile zato prepletene s transmisijami, saj je bilo treba od mlinskega kolesa prenesti poigon do bmsilnice. Jermeni, ki jih je bilo veliko, so predstavljali veliko nevarnost, da koga zgrabijo in resno poškodujejo. Graverske stroje so poganjali z nogami. Tako se je graver moral navaditi dvojnega dela. Graver pa ni mogel postati vsakdo, saj je bilo njihovo delo velika skrivnost. Kadar je graver kaj ustvarjal, ni- 13 Fotograf Marjan Smerke je v knjigi Petra Likarja »Domovina, si še kakor zdravje«? z zelo zgovornimi fotografijami prikazal, kako na različne načine onesnažujemo in uničujemo svoje naravno okolje. Ribiča na tej sliki pregledujeta pomorjene ribe zaradi zastrupljene reke... kogar ni pustil blizu, da ne bi česa takega dojel ali spoznal orodje. Tu delo je bolj kot katerokoli drugo prehajalo iz roda v rod. Visoke starosti brusilci niso dočakali. Delo v prahu in cele dneve ji- je kmalu strlo. Zaradi težavnega dela je bila na njihovih krožnikih vsak dan slanina. Proti jetiki, kar se sliši neverjetno, pa so uporabljali pasjo mast. Če je mojster onemogel, je imel to prednost, da je delo lahko nadzoroval in tako dobi nekakšno plačalo. Po nepisanem pravilu je njegovo delavnico prevzel sin. Razpolagal je vendar z vsem orodjem, do katerega se kdo drug ni zlahka dokopal. V navadi je bilo, da so steklarji in bruslci pred pričetkom dela molili. Ob novem steklarskem loncu je bila molitev steklarjev nekoliko daljša. Splošno znano je tudi, da so steklarji in brusilci veliko »vandrali«, kar je bilo za tiste čase razumljivo, saj so si tako pridobivali nova znanja in seveda tudi denar. Tako m bilo nič čudnega, če so nekateri obvladali več tujih jezikov. Posebnost pa je bila vsekakor njihova slovenska nemščina, ki je bila nekak »mednarodni« jezik steklarjev. Nekoč je bilo torej tako ...! Za doseganje boljših rezultatov je tudi sedaj treba trdo delati. Razlika je le v tem, da je sedaj veliko pripomočkov, ki lajšajo obvladovanje vseh delovnih faz. LUDVIK DRIMEL DOSLEJ NAJVEČJI USPEH GASILCEV Doslej največji uspeh... Najboljša desetina našega gasilskega društva se je tudi letos udeležila republiškega tekmovanja v Mariboru, ki je bilo pod pokroviteljstvom Tovarne avtomobilov — obrata Studenci, čigar gasilsko društvo letos slavi 100-letnico svojega delovanja. V B skupini industrijskih gasilskih enot, ki je štela 65 desetin, so se naši odlično odrezali in zasedli 8. mesto. S to uvrstitvijo je naša desetina dosegla takšen zbir točk, ki ji je zagotovil zlato odličje! MALI NOGOMET Nihče med našimi ni pričakoval tako visoke uvrstitve, kajti priprave na tekmovanje so bile zelo kratke. Med urjenjem so nekateri fantje skoraj obupali, vendar so le še zmogli toliko moči in vztrajali. Bilo je mnogo prelitega znoja, izrečena marsikatera pikra beseda, toda zmagala je želja po uspehu. Vsi napori so se obrestovali, saj so naša gasilci dosegli doslej največji uspeh na republiških tekmovanjih. Za to so tudi zasluženo prejeli zlate značke, ki jim jih je podelila republiška gasilska zveza. Še enkrat se je potrdilo, da je do uspeha moč priti le s trdim delom. V hiudi konkurenci številnih izurjenih desetin ni bilo mogoče računati s športno srečo, ampak le na znanje, ki se ga pridobi z vajo! Našim gasilcem iskrene čestitke za doseženi uspeh in želje po nadaljnjem prizadevnem udejstvovanju v tej koristni dejavnosti! FRANC BERCKO Premočna zmaga druge peči Na notranjem tekmovanju v malem nogometu je nastopilo 86 igralcev, razdeljenih na 7 moštev vseh oddelkov steklarne »Boris Kidrič« in Steklarsker šole. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je tekmovanje popolnoma uspelo. Čeprav z zamudo, vendarle objavljamo vse tehnične rezultate! REZULTATI: I. kolo: I. peč : Šota 2:3, III. peč : Bnusilnica 1:1, IV. peč : Skupne službe 1:1; II. kolo: Brusilnica : IV. peč 0:1, šola : III. peč 0:1, II. peč : I. peč 3:0; III. kolo: III. peč : II. peč 1:4, IV. peč : Šola 0:1, Skupne službe : Brusilnica 1:1. IV. kolo: šola : Skupne službe 2:2, II. peč : IV. peč 8:1, I. peč : III. peč 3:2; V. kolo: IV. peč : I. peč 1:2, Skupne službe : II. peč 1:1, Brusilnica : Šola 1:1; VI. kolo: II. peč : Brusilnica 2:2, I. peč : Skupne službe 0:3, III. peč : IV. peč 3:0; VII. kolo: Skupne službe : III. peč 0:2, Brosihmca : I. peč 1:4, Šola : II. peč 1:2; Uvrstitev: 1. II. peč 10 točk, 2. III. peč 7, 3. Skupne službe 6, 4. Steklarska šola 6, 5. I. peč 6, 6. Brusilnica 4, 7. IV. peč 2 točki. Prepričljiva zmaga II. peči je povsem zaslužena, saj so ves čas bili najboljše moštvo. Le dvakrat so igrali neodločeno, draga srečanja pa so odločili v svojo korist. Po dveh panogah, nogometu in odbojki, je položaj v skupnem ocenjevanju takle: 1. I. peč 34 točk, 2. III. peč 31, 3. Skupne službe 30, 4. tSeklarska šola 29, 5. Brusilnica 24, 6. II. peč 20, 7. IV. peč 12 točk. ZVONKO ÖANAKI PRISPEVKI MLADIH NOVINARJEV IN PESNIKOV Razred se predstavi V prvem razredu smo dobili naziv C in ta se nas drži še danes. Prve tri razrede smo obiskovali na stari križevski šoli, kot tretješolci pa smo prišli v novo šolo, ki je bila tedaj imenitna. Do zdaj smo jo skupaj z našimi predhodniki že dodobra »zdelali«. Sedaj smo v osmem razredu in razumljivo je, da smo na to ponosni. Pa ne samo ponosni, »važni« in napihnjeni smo kot žabe. V resnici smo bore malo resnejši in pametnejši od učencev v sedmih razredih. Ker je pač že tradicija, da so osmošolci tisti, ki imajo povsod besedo, ki se jim mora dati vedno prednost, so tudi nam stopile te navade v glavo. V osmem si samo enkrat, če seveda ne »cepneš«. Kot razredna skupnost se prav tako kot druge skupnosti enkrat prepiramo, drugič smo zopet neločljivi prijatelji. Vsi imamo dobre in slabe lastnosti in če bi hotela o vsakem vse napisati, bi bila to prav debela knjiga. Eni so vrženi na matematiko; teh, moram kar povedati, je še najmanj. Druge zanima najbolj šport, tretji so dobri risarji, četrti se zopet izkažejo za nadarjene nagajivce in taiko naprej. Poprečni uspeh imamo še kar dober. Vsi pravijo, kako se zanj trudijo naši učitelji. Jaz pa v to bolj malo verjamem, kajti kako bi nam mogli tako hladnokrvno pritiskati »kole«, ko bi jim bilo kaj za naš uspeh?! Naši razredničarki pa Je posive lo že lepo število las zaradi rednih pripomb učiteljskega zbora o naši disciplini. Pa saj jim ne bomo več dolgo uničevali živcev. Še najbolj težko nam gre pri matematiki in angleščini. Pri angleščini krivimo usta na vse načine, pravo pa ne pride in ne pride iz nas. Pri matematiki pisalo mimogrede napiše namesto minus plus in že je vse narobe. In potem pride tisto najhujše, čemur se v šoli reče tudi »cvek«. Drugače smo radi v šoli, čeprav večkrat pravimo, da bi jo z vsemi učitelji vred spustili v višave. Po nekaj tednih bi nam bilo namreč dolgčas in zopet bi si zaželeli tistega prijetnega živžava na hodniku in nekoliko manj prijetnega potenja pri kontrolnih nalogah. ANDREJA DROFENIK, 8. c Imam brata... Mojemu bratu je ime Marko. Star je osem let. Hodi v drugi razred osnovne šole. Ko je bil še bolj majhen, mu je neka soseda za šalo rekla, da je takšen kakor njen nečak Pakič. Od tedaj se ga drži to ime. To je njemu, seveda, zelo všeč. Toda jaz ga tako kličem le tedaj, ko nisem sprt z njim. Kadar se spreva, po navadi nastane hrušč in trušč, potem je za uro spet mir. Mir je zato, ker greva potolčena, večkrat tudi krvava vsak v svojo sobo. Ropotanje se sliši tudi takrat, kadar sva si dobra. Takrat si pač najdeva takšno delo, ki ga brez ropota ni moč opraviti. Večkrat se spreva tudi zaradi bratovega tožarjenja. Ima namreč grdo navado, da vsako zadevo v zvezi z menoj zatoži staršem, če vidi vžigalice v moji sobi, že sklepa, da kadim. Ta sklep raportira staršem. Potem... potem ga seveda «naropočem«, vendar vse to nič ne pomaga. Klin se s klinom izbija, sem si mislil, in začel sem tožariti njegove grehe, kadarkoli je on to-žaril moje. Tako sem kmalu ozdravil to njegovo na videz neozdravljivo bolezen. Toda pojavila se je druga nevšečnost. Kadarkoli se ga dotaknem, začne na ves glas vpiti. In ker je očkov miljenček, oče seveda takoj prihiti kot gasilski avto po požaru. Marko mu potem na- tvezi, da sem ga hotel tepsti in oče mu verjame, čeprav je to laž. Laž pa je zopet ena njegovih slabih lastnosti. Ima pa seveda moj brat tudi dobre lastnosti. Kadar kaj dobi, vedno deli z mano. Večkrat tudi Materi Kakor cvet metulji, kakor ptice let, se imamo radi, ker pač tak je svet. Saj to vse normalno je, saj se radi imajo vsi, tako živali, cvetje, mi se imamo radi vsi. Kaj ni lepo, če ves svet živi v slogi, miru, mnogo let. Zato se imejmo radi vsi radi vsi, prav vsi! DIJANA KOČICA, 8. a opravi kakšno nujno delo namesto mene. Mislim si, da je Marko tak kot mnogo drugih bratov. Ima dobre in slabe lastnosti, vendar se brez njega ne bi dalo živeti. JOŽE ZABUKOVŠEK, 8. c Radi se imamo Kdo me je učil hoditi? Kdo me je učil peti? Kdo me je učil pisati? To bila si mati, ti. To bila si mati, ti. Bedela dolge si noči, Ko si me zibala ti, zraven pa jokala si. Mnogo res prestala si; uboga res bila si. Zdaj vidim ti v očeh, da trpela si. Hvala ti mati! Hvala za dolge noči. Kako ti vrniti vse prečute noči? IGOR ČUČEK, 8 c ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 31 Med reševalce nagradne križanke št. 31 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitev križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar« steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče ali pa jih vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 15. septembra. Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »Nagradna križanka 31«! Prijetno razvedrilo in srečno pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 30 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev Darji Čoh, 2. nagrado 50 dinarjev Antoniji Kučiš in 3. nagrado 30 dinarjev Vinku Šmidu. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 30: oktober, bahači, dreser, Venezia, Nila, ovratnik, Ane, ■ otiater, k, šovinist, mala, alibi, maklen, Liza, aloa, Eva, enor-mnost, ujed, car, Moste, raca. O BOGASTVU SO REKLI: — Veliko je poti, da se človek obogati, toda večinoma so grde! —V bogastvu se ljudsko srce prej strdi kakor jajce v vreli vodi! — So ljudje, ki od svojega bogastva nimajo nič, razen strahu, da ga ne zgubijo! — Ljudje, ki živijo lagodno življenje, so otopeli na zla človeštva kakor kirurgi na telesne bolečine! — Ni in ne more biti pravičnega bogastva! STEKLAR VRSTA SALAME PR/PAA V A za merjenje Gostote TE KOČ//J maša PT/CA Selivka ET/OP- PLEM/ŠK/ maslo J velika mero Lina ŽENSKA ZNAK ZA BJZ&/J glas-auo na •Strune •STEKLAR Portu- galska Pesnik GRuDem STRUPEN PLAZI- LEC CA PL j/ S O POL)- NA PT/CA S ŠTEVILKAM/ /ZRA ŽENA VREDNOST Romun- sko MESTO PXE&Z- VAlpC m/uaj- Otočja n A JU N A P/KA Z4PO&- A//Xf GLAS- BENA ŠRAMA L/ST. DREVO TEA Delov- /JQ PObQOC- JE tskoca S/JO V DS/O /J4 NJIVI & o\l02>fj)cji, PRED- SEDNIK S/R/JE SORA v SOLGAAUI /GR A L EC ij $ DOHObER ot> KAPITALA roVA/ONA V CELJU SESTAVU KU& NA UK/ znanost Perzija Stot A'E&ESni ZNAMEN JE Prebi- valka irske Rimska št, 6 Dona- cija &REZ-SARVEN OGL J/kov VOR/K ŠOLSKA m/za /mečrke P A STB-ČOVA/Jj£ NEROD- NEŽ A V STR/JA NA PL a-Č/Lo Popolna ZMRAČI- TE!/ LITERARNO J) EL O Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana.