49 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JUNIJU 2019 Agrometeorological conditions in June 2019 Ana Žust juniju povprečne dnevne temperature zraka v večjem delu Slovenije niso niti en dan padle pod dolgoletno povprečje. Primerjava povprečne junijske temperature zraka s preteklimi leti je pokazala, da je bil mesec podobno vroč, sončen in suh kot junij 2003, ki še vedno nosi primat najtoplejšega junija po letu 1981. Povprečne mesečne temperature zraka so se gibale med 21 in 23 °C, na Primorskem so bile nad 24 °C, v hribovitih predelih Zgornjesavske doline in Notranjske pa med 18 do 19 °C. V zadnji tretjini meseca je vročino pojačal še vročinski val, ki je pognal najvišje dnevne temperature zraka nad 35 °C, na Goriškem skoraj do 37 °C. Nadpovprečne temperaturne razmere so vplivale na nadpovprečno akumulacijo temperaturo zraka. Mesečne vsote efektivne temperature zraka nad različnimi temperaturnimi pragovi so krepko presegle dolgoletno povprečje (preglednica 3). V začetku junija je bila ta vsota še pod dolgoletnim povprečjem, sredi meseca je že segla do povprečja, ob koncu meseca pa je bila vsota efektivne temperature zraka spet trdno nad dolgoletnim povprečjem. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ Bilje 5,0 5,7 50 5,5 6,9 55 6,1 7,9 61 5,5 7,9 165 Celje 5,0 6,7 50 5,0 6,2 50 4,8 6,1 48 4,9 6,7 148 Cerklje - let. 5,4 6,8 54 5,2 7,3 52 5,0 6,4 50 5,2 7,3 156 Črnomelj 4,9 6,2 49 4,6 6,3 46 4,5 5,6 45 4,7 6,3 140 Gačnik 4,8 5,4 48 4,4 6,0 44 4,5 5,7 45 4,6 6,0 137 Godnje 4,9 6,2 49 5,6 6,5 56 5,9 7,1 59 5,5 7,1 164 Ilirska Bistrica 4,4 5,2 44 4,8 5,7 48 5,2 6,1 52 4,8 6,1 144 Kočevje 4,6 5,6 46 4,2 5,6 42 4,7 5,8 47 4,5 5,8 135 Lendava 5,0 5,6 50 4,8 5,7 48 4,6 5,6 46 4,8 5,7 144 Lesce - let. 5,2 6,0 52 4,8 6,4 48 5,1 6,3 51 5,0 6,4 151 Maribor - let. 5,5 6,7 55 5,2 6,9 52 5,1 6,4 51 5,3 6,9 158 Ljubljana 5,2 5,9 52 4,8 6,1 48 5,0 6,3 50 5,0 6,3 150 Malkovec 5,3 6,2 53 4,8 6,4 48 4,9 6,2 49 5,0 6,4 151 Murska Sobota 5,5 6,4 55 5,3 6,7 53 4,9 5,9 49 5,2 6,7 156 Novo mesto 4,9 5,7 50 4,6 5,8 46 4,6 6,2 46 4,7 6,2 141 Podčetrtek 5,0 5,5 50 4,5 5,6 45 4,6 5,7 46 4,7 5,7 141 Podnanos 5,3 6,4 53 6,2 8,2 62 6,7 9,5 67 6,1 9,5 182 Portorož - let. 5,4 6,4 54 6,1 6,7 61 6,3 7,1 63 5,9 7,1 179 Postojna 4,5 5,8 45 4,5 5,6 45 5,1 6,4 51 4,7 6,4 141 Ptuj 5,3 6,5 53 4,9 5,9 49 4,6 5,8 46 4,9 6,5 149 Rateče 4,6 5,1 46 4,5 5,5 45 4,7 6,0 47 4,6 6,0 137 Ravne na Koroškem 5,1 6,0 52 4,9 6,2 49 4,9 6,7 49 5,0 6,7 149 Rogaška Slatina 5,2 6,2 52 4,8 6,1 48 4,7 5,7 47 4,9 6,2 148 Šmartno /Sl.Gradec 5,2 6,0 52 4,8 6,3 48 4,8 6,6 49 4,9 6,6 149 Tolmin 4,5 5,5 45 5,0 6,1 50 5,5 7,1 55 5,0 7,1 150 Velike Lašče 4,8 5,6 48 4,4 6,0 44 4,8 6,0 48 4,7 6,0 140 Vrhnika 5,0 5,8 50 5,1 6,4 51 5,0 6,3 50 5,0 6,4 151 V Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Na jugozahodu države so bili 2 do 3 deževni dnevi, v osrednji Sloveniji 10 do 11, v hribovitih predelih Slovenije celo 16, na severovzhodu države 6. Padavine so bile lokalnega značaja, plohe in nevihte so v posameznih dneh prinesle le majhno količino padavin. Nekaj več dežja (Murska Sobota 60 mm, Celje okoli 70 mm) je v vzhodno polovico države prinesla vremenska fronta, ki je 22. junija prešla Slovenijo. Ob vročinskih nevihtah so se ponekod po Sloveniji (Kočevsko, Bovško, Celjsko, Posavje) razbesnela neurja, nekatera tudi s točo, ki so povzročila veliko škode na kmetijskih pridelkih. Odkrivalo je strehe in zalivalo gospodarske objekte. Mesečna količina padavin nikjer v Sloveniji ni presegla dolgoletnega povprečja. Povprečna dnevna evapotranspiracija se je gibala okoli 5 mm, v posameznih vročih dneh, ko so temperature zraka presegle 30 °C, je presegla 6 mm, na Goriškem in na obalnem območju celo 7 mm (preglednica 1). Mesečna količina izhlapele vode je presegla količino padavin, meteorološka vodna bilanca je bila zato povsod po Slovenijji negativna. Primanjkljaji vode so bili veliki na obalnem območju, Goriškem ter v osrednji Sloveniji, precej manjši pa na severovzhodu države (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za junij 2019 in za vegetacijsko obdobje (od 1.aprila do 30. junija 2019) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in June 2019 and for the current vegetation period (from April 1 to June 30, 2019) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v juniju 2019 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2019–30. 6. 2019 Bilje −45,7 −54,7 −46,3 −146,8 −31,5 Ljubljana −50,9 −40,3 −17.1 −108,3 40,6 Novo mesto −43,1 −42,2 −26,9 −112,2 0,0 Celje −43,0 −43,8 47,2 −39,5 39,9 Šmartno Slovenj Gradec −39,8 −36,0 −2,5 −78,3 29,4 Maribor – let. −51,8 −34,7 −2,4 −88,9 −33,3 Murska Sobota −54,6 −38,6 30,0 −63,2 −25,7 Portorož – let. −54,2 −61,0 −54,4 −169,6 −39,0 Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu junija 2019 (desno). Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of June (left) and at the end of June 2019 (riht) across Slovenia as presented in Drought User Service Agencija Republike Slovenije za okolje 51 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, junij 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, June 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 26,5 25,8 36,2 33,1 15,2 16,4 30,3 29,6 37,8 34,6 22,8 24,2 30,5 30,0 39,5 36,8 21,5 22,4 29,1 28,0 Bovec - let. 21,2 20,9 28,3 26,3 14,3 14,7 24,7 24,2 32,3 29,5 19,0 20,0 25,4 25,0 32,7 30,7 18,5 19,2 23,8 23,0 Celje 20,7 20,1 25,8 23,7 16,1 16,3 23,6 23,0 28,0 25,5 20,3 20,9 23,9 23,5 29,4 27,5 20,1 20,5 22,7 22,0 Cerklje - let. 24,4 23,5 36,4 31,6 14,0 15,0 27,1 26,6 38,1 33,3 19,1 21,0 28,1 27,5 42,5 36,9 20,0 21,4 26,5 25,0 Črnomelj 21,7 21,2 27,3 25,7 16,3 16,5 24,3 23,9 28,7 27,0 21,0 21,8 25,2 24,8 30,0 28,6 22,0 22,1 23,7 23,0 Gačnik 24,1 23,2 32,8 28,8 15,0 16,1 25,6 25,2 32,8 29,1 20,1 21,7 24,2 23,8 31,4 27,6 19,2 20,3 24,7 24,0 Ilirska Bistrica 18,9 18,4 22,2 21,3 13,7 14,0 20,7 20,4 23,0 22,0 18,2 18,8 20,6 20,5 23,2 22,4 18,1 18,6 20,1 19,0 Lesce - let. 18,0 18,0 21,5 21,5 13,0 13,1 20,4 20,5 22,7 22,7 18,4 18,5 21,6 21,6 24,9 24,9 18,9 19,0 20,0 20,0 Maribor - let. 23,4 22,2 32,5 28,4 14,0 15,0 25,7 24,9 33,5 29,4 19,0 20,5 26,0 25,2 39,6 33,5 19,1 20,0 25,0 24,0 Murska Sobota 22,7 22,4 30,1 28,8 15,0 15,4 26,0 25,8 34,4 30,6 21,2 21,8 24,7 24,6 30,9 29,6 * 21,0 24,5 24,0 Novo mesto 24,8 24,0 35,8 31,7 14,8 16,0 26,7 26,2 36,3 32,4 20,3 21,7 26,7 26,2 37,1 33,0 20,2 21,4 26,1 25,0 Portorož - let. 21,9 21,7 24,7 24,2 18,2 18,4 24,4 24,2 26,5 26,0 22,5 22,6 26,1 25,9 28,7 28,1 23,7 23,8 24,1 23,0 Postojna 21,6 20,5 34,4 29,1 9,9 11,7 24,6 23,5 34,9 29,8 15,9 17,3 23,9 23,2 34,2 30,3 16,8 18,1 23,4 22,0 Šmartno/Sl. Gradec 22,3 21,5 33,5 30,0 10,5 11,9 24,7 24,1 36,1 31,5 16,7 18,3 25,3 24,7 38,5 34,5 17,6 18,7 24,1 23,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 52 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2019 Postaja Tef > 0 ° C Tef > 5 ° C Tef > 10 ° C Tef od 1. 1. 2019 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 ° C > 5 ° C > 10 ° C Portorož-letališče 221 249 256 726 106 171 199 206 576 106 121 149 156 426 106 2195 1338 695 Bilje 220 246 250 716 116 170 196 200 566 116 120 146 150 416 116 2034 1236 639 Postojna 188 211 219 618 123 138 161 169 468 123 88 111 119 318 122 1556 840 384 Kočevje 191 202 203 597 95 141 152 153 447 95 91 102 103 297 94 1471 802 375 Rateče 181 192 209 581 134 131 142 159 431 134 81 92 109 281 131 1214 640 310 Lesce 203 213 222 638 130 153 163 172 488 130 103 113 122 338 130 1607 906 433 Slovenj Gradec 198 216 214 628 118 148 166 164 478 118 98 116 114 328 117 1537 868 425 Brnik 198 218 220 636 105 148 168 170 486 105 98 118 120 336 105 1557 885 431 Ljubljana 221 237 246 703 133 171 187 196 553 133 121 137 146 403 133 1912 1159 593 Novo mesto 214 235 236 685 125 164 185 186 535 125 114 135 136 385 124 1832 1097 563 Črnomelj 220 234 234 688 106 170 184 184 538 106 120 134 134 388 106 1905 1164 603 Celje 210 225 216 650 92 160 175 166 500 92 110 125 116 350 92 1698 991 491 Maribor 218 236 230 684 116 168 186 180 534 116 118 136 130 384 116 1869 1122 572 Maribor-letališče 218 237 229 683 126 168 187 179 533 126 118 137 129 383 126 1803 1080 556 Murska Sobota 217 237 227 681 119 167 187 177 531 119 117 137 127 381 119 1803 1088 562 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 ° C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) Tef > 5 ° C * − ni podatka Tef > 10 ° C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 ° C Agencija Republike Slovenije za okolje 53 Tudi za tekoče vegetacijsko obdobje je meteorološka bilanca dala manjše primanjkljaje na Primorskem ter na severovzhodu Slovenije, a ti niso presegli primanjklajev, ki so običajni za ta čas leta (povprečje 1981–2018). K temu je v največji meri prispeval dobro namočen maj. Sušne razmere, ki jih običajno kroji dolgotrajnejše pomanjkanje padavin, se v juniju niso razvile. Ne glede nato pa so se sadno drevje kot tudi poljščine in zelenjadnice znašle v občasnem sušnem stresu, ki ga je stopnjeval še vročinski stres. Za optimalno preskrbo rastlin z vodo so bila potrebna občasna zalivanja. Stanje vlažnosti tal spremljamo tudi s kazalcem vlažnosti tal (SWI), ki je pridobljen s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja.Ta je v začetku v junija nakazoval nastajajoče sušne razmere na severozahodu države, v teku meseca pa so te še pojačale (SWI prikazuje stanje vlažnosti tal s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer z dnevnimi odstopanji vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja, rumeni odtenki na slikah pomenijo negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno). Iz tega dela Slovenije so tudi opazovalci fenološke mreže poročali o suši in vročini, ki sta vplivali na vegetacijo. Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerokoli lokacijo v Sloveniji si lahko ogledate na: https://droughtwatch.eu/. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna tempera- tura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 ° C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 ° C, 5 ° C, 10 ° C Tef > 0, 5, 10 ° C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 ° C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (° C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY June 2019 was among the hottest months of June in Slovenia since 1981, very similar to June 2003, which still has the primacy of the hottest June in the period from 1981 to 2018. Average monthly air temperatures exceeded the long-term average by 3 to 5 ° C. The highest recorded air temperatures exceeded 35 ° C in the last ten days of June, when the country was under the influence of a heat wave that hit most of Europe. The negative monthly anomalies of the meteorological water balance were estimated across the whole country, with the largest deficit in the Primorska region and in the north- eastern part of the country. On the contrary, the actual water deficits for the vegetation period, ranged among normal conditions.The soil wetness indicator (SWI) showed slowly growing drought situation in the northwest of the country. Signs of drought have been reported from this part of the country.