Î'^CPN Gorenjski časnik od leta 1947 U I IV'^ Prvi PREDHODNI« TEDNIK GOREKjEC Lm 1900 PETEK, 3. OKTOBRA 2008 Leto LXI. ll 79. cena 1,25 EUR, 19 HRK Odgovorka urîonica: Marija Volč]ak Časopis izhaia ob torkih in ob petkih naklada! 22.000 izvodov WWW. r.O Rt.S f SKIG LA S .S I varni Minister za finance Andrej Bajuk ob svetovni finančni krizi zagotavlja, da je slovenski bančni sistem stabilen In da so prihranki prebivalstva varni. Cveto Zaplotn i k ii2 BanJce Slovenije ugotav« pozile, a tudi za posojila; Ija: slovenski bančni sistem slednje najbolj občutijo tisti, Kranj • Ko se je v ZDA začela je stabilen, vloge pa vame. ki so najeli posojila s spre- finančna kriza, je povprečno Finančna kriza je kot šol- menljivo obrestno mero. poučeni slovenski varčevalec ski primer poka2ala, kaj po- Če so bančne vloge prebi- oz. vlagatelj le zamahnil z metá globalizadja: Slovenija valstva v sedanjih razmerah roko, češ - to je daleč od nas. ni osamljen otok sredi sveta donosne iit predvsem vame Ko je kriza udarila tudi po in posredno občuti posledice (zajamčene do zneska 22 ti- nekaterih velikih evropskih velike finančne krize. Na soč eviov), imetniki delnic in finančnih ustanovah, se je ta- mednarodnem trgu sta vse "točk" vzajemnih {delniških) isti varčevalec prvič vprašal, večji negotovost in nezaupa- skladov prvič močno občuti- ali se kaj lahko zgodi tudi nje, zato banke za posojanje jo, da poti vodijo tudi doL njegovim prihrankom v banki. Minister za finance An- denarja zahtevajo premijo za Slovenski borzni indeks SBl tveganje oz. višjo obrestno 20 se je samo letos znižal za drej Bajuk se je ob takSnih mero. Evropska medbančna 45 odstotkov, med vzajemni- pomislekih odzval z izjavo za obrestna mera Euribor se mi skladi pa so le redki, ki javnost, v kateri je zapisal, da zvišuje, posledica višjega Eu- imajo pri enoletnem donosu na podlagi podatkov in ana- ribora so vi§je obresti za de- še pozitivni predznak. Posledice finančne krize: višje obresti za depozite, a tudi za posojila / fo^ (^razd Našli ostanke dveh cerkva Ob obnovi ceste skozi Poljane so našli ostanke prejšnje cerkve sv. Martina in pokopališča (posmrtnih ostankov), ki bo po rekonstrukciji ustrezno označeno. ► 6. stran Corenjska Gremo gor. I ll J i Pri nas je denar vreden več. Gorenjska ^^ Banka y 95- Glasova preja Javno naročilo za umetn ika Umetniku naročilo, občini vodnjak ubijana ima Robbov vodnjak, Trzin pa fontano * skulpturo akademskega kiparja Metoda FHica. Dolgo je trajalo, da je iz nje pritekla razigrana voda. Vodnjak, ki postaja srce Trzina, je naročila občina, zanj si je dolgo prizadeval župan Tone Peršak, pisatelj in predsednik slovenskega PEN. Oba umetnika, kipar in pisatelj-župan, bosta gosta naše Preje, z njima se bo pogovarjal publicist Miha Naglič. Preja bo v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, v dvorani Marjance Ručigaji v četrtek, 9. oktobra 2008, ob 19. uri, Pokroviteljica Glasove preje je Občina Trzin. (K ti! o o Praznuje v soboto, 4. oktobra, od 10. do 13. uro vabljeni na praznovaiijo 2. OBLETNICE Trgovski center Lesce rojstni Voselim« M druženla s vainl '/.uhumU vus htido: • klovn prípfv^iIí (k'isuiuicîjey mhtio iTÎiktmko hl roj^intitdntviii) rorUK Za V9ak nakup, ki ga boste opravili z Marcator Pika kartico, vam bomo podarUi dvojne pike. 79 câ POLITIKA Bivši bodo iskali službe Kaj bo počela peterica zdaj že bivših gorenjskih poslancev državnega zbora? 6ojar> Homan si bo poiskal novo zaposlitev, Mihael Prevc bo leto dni na piaďin) list) državnega zbora rn naro poklicni Župan, Rudi Veronik bo poskušal najti drugo službo ... 2 AKTUALNO Electro Gorenjska prijavil Inšpekciji Matjaž Peskar z Jesenic je Elektro Gorenjska prijavil trini inšpekciji, ker naj \>* porabnikom začela zaračunavati 0,98 evra na mesec za slroike obdelave In pošiljanja računov. Peskar je prepričan» da so ti stroški vključeni že v ceno GORENJSKA Domačini proti igralnici Civilna iniciativa je v Dvorski vasi In okoliških krajih zbrala že v«č kot petsto podpisov proti igralnici v turistično zdraviliškem kompleksu v Dvorski vasi. Radovljliki župan pojasnjuje, da je podelitev koncesj/e za Igralniiko dejavnost v državni pristojnosti. SNOVANJA Znamenitih majolik bo odstej manj Po i$3 letih so karrniške maj enega najbolj prepoznavnih slovenskih spominkov s specifično ročno poslikavo, ki je ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izd&- ovati. 10 VREME Danes bo oblačno, dopoldne bo za&bddevati. V soboto bo dež veârtorm ponehal V nedelo Tjutmj bo možna slana. Čez dan bo sončno. 4/9 Jutri: oblačno if) CN o m n o »s 2 POLITIK) i danica .zavri@g-^$.si GORENISKl GLAS petek, 3. oktobra 2008 LJUBL)ANA Uredba o poslovanju z uporabniki v zdravstvu vlada je izdala uredbo o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, nadgradnjo zakona o pacientovih pravicah, ki natančneje določa sistem naročanja na zdravstveno storitev in uvaja zdravstveni kontaktni center. Po uredbi pacienti ne bodo Čakali na izvedbo zdravstvene storitve na primarni ravni več kot 20 minut, na sekundarni in terciarni ravni pa ne več kot 60 minut od določenega termina. Ministrstvo za zdravje bo ustariovilo zdravstveni kontaktni center, ki bo uporabnikom posredoval različne informacije. Ministrstvo za zdravje mora v letu dni od uveljavitve uredbe zagotoviti delovanje Zdravstvenega kontaktnega centra, do 31. decembra 2009 pa vzpostavi enotni zdravstveni portal. Izvajalci zdravstvenih storitev morajo po uredbi v dveh mesecih od uveljavitve uredbe vzpostaviti način naročanja na zdravstvene storitve, pri čemer vsaj eno obliko elektronskega naročanja uvedejo v enem letu od uveljavitve te uredbe. D. i. RAOOvyiCA SDS proti igralnici Radovljiški občinski svet je na seji 24. septembra z glasovi županove koalicije {LDS, SD, Zares, SNS, SMS. Glas Žensk, DeSUS in Podjetniško-obrtniSka lista) izglasoval soglasje družbi Predence, d. o. o., za opravljanje igralniške dejavnosti. Svetniška skupina SDS je glasovala proti predlaganemu sklepu, ker njenim argumentom niso prisluhnili. Menifo, da občina ravna v nasprotju z lastno strategijo razvoja turiizma, da zanemarja sociološko plat te dejavnosti in da gre Že od začetka za sprenevedanje, češ da je bilo gradbeno dovoljenje izdano že lani. "Glede na potek dogodlcov» lahko sklepamo, da je župan zavestno preložil sprejemanje tega akta na čas po volitvah. V svetniški skupini SDS menimo, da je župan s takim načinom dela poteptal lastna načela, saj se sicer v javnost; rad kaže kot človek, ki mu je dialog z vsemi skupinami prebivalcev prednostna naloga. Kljub temu je (namerno?) obšel mnenje krajevne skupnosti Begunje in vaške skupnosti Dvorska vas," so v sporočilu za javnost zapisali v občinskem odboru ^DS. D. Ž. LjUBgANA Zastopniki pacientovih pravic Ta teden je vlada izdala odločbe, s katerimi se imenujejo zastopniki pacientovih pravic. Za območje Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je imenovana dr. Zlatka jožica RemŠkar, dr. med., zaposlena v bolnišnici na Golniku. Zastopnike pa> cientovih pravic je uzakonil letos sprejeti zakon o pacientovih pravicah, ima pa ga vsako območje, ki ga pokriva Zavod za zdravstveno varstvo. Do sprejetja ustrezne pokrajinske zakonodaje zastopnike imenuje in razrešuje vlada. D. 2. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas i Knjigo prejme REZKA HODNIK, Bohinjsko jezero. KOTIČEK ZA NAROČNIKE PODARJAMO VSTOPNICE ZA VESELO V KRANJSKO GORO Naši cenjeni naročniki, ki bi želeli obiskati srečanje narod' nozabavnih ansamblov Veselo v Kranjsko Goro, vabljeni k sodelovanju. V Kranjski Gori bodo i8. oktobra 2008 v športni dvorani Vitranc nastopili Številni znani narodnozabavn ansambli: Alpski kvintet, Slovenski muzikantje, Vesele Šta- jerke. ansambel Karavanke in drugi. Če se želite udeležiti srečanja, vas vabimo, da odgovorite na nagradno vprašanje: Kje bo potekala prireditev Veselo v Kranjsko Goro? Odgovore nam pošljite do petka, ^o, oktobra 2008, na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali po e-po§ti: narocnine@g-glas.Si s pripisom VESELO V KRANJSKO GORO. Izžrebali bomo lo nagrajencev, ki bodo prejeli po dve vstopnici. Imena nagrajencev bodo objavljena v Gorenjskem glasu v torek, 14. oktobra 2008. vstopnice pa bodo nagrajenci prejeli po pošti. Bivši bodo iskali službe V novem sklicu državnega zbora pet gorenjskih poslancev ne bo nadaljevalo mandata: Bojan Homan, Rudi Veršnik ir^ Bojan Starman (vsi SDS), Anton Kokalj (NSi) in Mihael Prevc (SLS). Danica Tavu. Zlebir Kranj Matej Lah<^nik, no," je dejal Prevc, ki je sicer s 16,5 odstotka glasov volivcev na volitvah dosegel zelo dober rezultat- "Po številu glasov bi mi pripadal peti mandat stranke SLS, tako pa sem postaj žrtev krivičnega volilnega sistema in se nisem uvrstil v državni zbor. To obžalujem zlasti zaradi tega, ker bi kot poslanec s tega območja lahko već storil za zagotovitev poplavne varnosti Železnikov tudi v prihodnje. Upam pa, da bo tudi nova vlada še naprej izvajala sanacijski program za kraje, ki so utrpeli največ škode v poplavah." Brez poslanskega mandata je po volitvah ostal tudi Kamničan Rudi Veišnik (SDS). "Glede na mojo starost in na Štiriletno odsotnost iz službe nimam veliko možnosti," nam je o<^ovoril na vprašanje, kaj sedaj. "Podjetje, kjer sem delal, je medtem postalo zasebno. Če bi imel prej kako uradniško delovno mesto, najbrž ne bi bilo težav pri ponovni zaposlitvi. Za upokojitev pa sem Homan, ki ima veliko dela vidi svojo prihodnjo ek- in bodo lahko kot poslanci vendarle še premlad, tako da doma iz Velenja, ki je pred štirimi leti kandidiral v enem od kranjskih volilnih okrajev, takrat na listi stranke LDS, pa mandat nadaljuje kot poslanec stranke Zares. Na letošnjih volitvah v državni zbor je kandidiral v svojem domačem kiaju. Bojan Starman, sedaj že bivši poslanec SDS, sicer pa tudi župan občine Žiri, na letošnjih volitvah ni več kandidiral. Stranka ga ni uvrstila na kandidatno listo in tedaj se je odločil za odhod iz politike. Bojan Homaa (SDS), ki je sredi preteklega mandata na poslanskem sedežu zamenjal Pavla Ruparj a, potem ko je ta vrnil poslanski mandat, pa se je na letošnjih volitvah spet potegoval za poslan» sko mesto. Tokrat mu ni uspelo. Kakšne načrte ima za prihodnost^ Najprej si bom privoščil Na letošnjih volitvah Je Iz drtavnega zbora izpadlo pet malo oddiha," je na naše poslancev prejšnjega sklica z Gorenjskega. vprašanje odgovoril Boian tudi kot eden od podžupa- sistenco, pa še ni želel odgo- naredili kaj za Kranj, nov mestne občine Kranj, voriti, češ da ima za odloči- bom v letu dni poskušal najti drugo službo. Da nisem "Sedaj se bom posvetil temu tev še mesec dni časa. Sicer jg „ razmislek ^^ poslanec, mi je žal zlasti delu, ki ga )e res veliko, in pa zatrjuje, da mu tudi brez pomagal pri reševanju pro- poslanskega mandata ne bo zaradi Kamnika, ki je sedaj Kaj bo poslej delal Mihael brez poslanca. Čeprav ima to blemov, ki ostajajo odprti že doígčas. Da ni bil izvoljen, Prevc (SLS), ki prav tako ni območje 27 tisoč volivcev. 2a desedetje. Sicer pa bom mu je žal le zaradi tega, ker bil znova izvoljen za poslan- mesto poslanca se je potego- iskal novo zaposlitev." Malo je imel zastavljenih kar ne- ca? "Najprej bom izkoristil val tudi župan Smolnikar, preden je postal nadomest- kaj projektov, ki bi jih rad iz- možnost, da sem še leto dni Dvojni ftaikdji (županski in ni poslanec, je Homan pre- peljal. "Tako pa je sedaj vr- na plačilnem seznamu dr- poslanski) nasprotujem, saj vzel v najem Petrolov ben- sta na Damijanu Pernetu, žavnega zbora. V tem času moje štiriletne poslanske ižanski servis Voklo, kjer je Aleksandru Ravnikarju in bom iunkdjo župana Žeiez- kušnje kažejo, da je to delo sedaj najemnica njegova Darji Lavtižar Bebler, ki so nikov opravljal še nepoklic- zahtevno, župani pa so obi-žena. Na vprašanje, ali tam izvoljeni na območju Kranja no, naslednje leto pa poklic- čajno prihajali le glasovat." Na vrsti je predsednik države Po dnevu glasovanja na volitvah poslank in poslancev v državni zbor, ki je bilo 21. septembra, si sledijo uradna dejanja predsednika republike in drugih državnih organov. DawicaZavrl Žlebir žavnega zbora, vendar pred državnega zbora (ta se kon.- skupin, ko so te ustanovlje- ..............................................................................potekom mandata prejšnjega stituira na prvi seji. ko je po- ne, preden predloži državne- Ljubljana - Z današnjim državnega zbora, torej pred trjena več kot polovica po- mu zboru kandidata za pred- dnem naj bi rezultati volitev v 22. oktobrom letos. Med skli- slanskih mandatov), izvolitev sednika vlade). Nato pred- državni zbor postali uradni, cem in prvo sejo je treba na- vodstva državnega zbora sednik republike predlaga Za izvolitev državnega zbora meniti nekaj dni za pripravo (predsednik državn^a zbora Šteje dan, ko so razglašeni na prvo sejo novega državne- se izvoli na prvi seji po potr- kandidata za predsednika vlade v izvolitev državnemu uradni rezuitati volitev â stra- ga zbora, ki io skladno s po- ditvi poslanskih mandatov, zboru, in sicer po poSvetova- ni državne volilne komisije in slovnikom pripravi predsed- podpredsedniki in vodstvo njih z vodji poslanskih sku- njen predsednik uradno pre- nik prejšnjega državnega delovnih teles pa na prvi seji pin, vendar najkasneje v 30 ds poročilo o izidu volitev zbora. Ko je volja volivcev ali najkasneje v 30 dneh po dneh po konstituiranju dr- predsedniku republike. To se uradno ugotovljena, se držav- konstituiranju), ustanovitev žavnega zbora. Volitve pred- mora zgoditi najkasneje 15 ni zbor skliče brez nepotreb- poslanskih skupin (poslanci sednika vlade v državnem dni pred potekom štirih let nega odlašanja. Tako je bil v ustanovijo poslanske skupi- zboru se opravijo najprej 48 od prve seje prejšnjega držav- prejšnjem mandatu državni ne najkasneje v sedmih ur in najkasneje sedem dni nega zbora, ki je bila 22. okto- zbor sklican v osmih dneh po dneh po konstituiranju dr- po vložitvi predlc^a kandida- bra 20 04, torej do 7. oktobra, prejemu poročila državne vo- žavnega zbora), posvetovanje ture. Če j e predsednik vlade Državni zbor skliče na lilne komisije. s poslanskimi skupinami izvoljen v državnem zboru, prvo sejo predsednik republi- Na prvi seji državnega (predsednik republike se mora najkasneje v 1$ dneh ke. Prva seja mora biti naj- zbora so predvideni nasled- mora skladno 2 ustavo po- po svoji izvolitvi predlagati kasneje ao dni po izvolitvi dr- nji dogodki: konsrituiranje svetovati z vodji poslanskih ministre. GORENíSKl GLAS petek, 3. oktobra 2008 AKTU i LNO i nfo (S)g-gias.si 3 Na kranjski fakulteti za organizacijske vede se bo v novem študijskem letu izobraževala že 50. generacija študentov. Na jesenicah so slovesno odprli nove prostore Visoke šole za zdravstveno nego. Matija Fant, URAA PFTÏRNEL Kranj, jesenice • Ob záčetku novega študijskega leta je predsednik republike Danilo Tiirk z Jesenic, kjer se je udeležil odprtja novih prostorov Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, nagovoril vse slovenske Študente. "Ob začetku Studijskega leta želim študentkam in Studentom uspešen študij. Želim jim tudi prijetno Studentsko življenje, ki je pomemben in nepozaben del študija. Profe- soiiem in drugim» ki sodelujejo v pedagoškem procesu, želim čim več iskrenega pedagoškega veselja za delo z ZaĆetfik žtudiiskecra leta na kranistfi ^kult^i zamenjala sedanji znan- mladimi ljudmi," je dejal Z novim študijskini letom bo zařela veljati novost ki jo stveni magisterij. "S fakultě- predsednik Skupaj z dekani- prinaša novela zskona o zdravstvenem zavarovanju, zdravstvene vede pa CO visoke šole doc. dr. Bri^to ^larejši od 26 let, po novem ne dede na status P^^avljamo tudi skupm po- Skela Savič in jeseniškim županom Tomažem Tomom Mencingerjem je namenu študenta ne bodo mogfi biti več zdravstveno zavarovani kot družinski dani. Študenti si bodo lahlco zdravstveno diplomski program, ki ga bomo predvidoma začeli iz- vaiati v prihodnjem študij- predal nove prostore šole, v zavarovanje uredili kot občam, če ruma jo lastnih prihod- skem letu." je dejal Marko katero so vpisali drugo gene- kov, ali pa si bodo zavarovanje plačevali sami. Za obvez- Ferjan. Podobno kot na dru-radjo študentov zdravstvene „o zdravstveno zavarovanje bodo morali odšteti približ- ^ fakultetah pa se soočajo nege. Letos bo prvi letnik obiskovalo 72 rednih in 70 izrednih Študentov, je pove- no 15 evrov z zmanjšarum vpi&orrt na izredni dodiplomski študij, za kar Ferjan navaja tri razloge, dala dekanica. Kot je dodala, ku novega študijskega leta vpisanih kar ;i2 novih štu* in sicer daljši čas študija, želijo postati vodilna visoka Studente prvega letnika dentov. "Letos smo zadnjič splošno recesijo in pojav šol šola za izobraževanje medi- kranjske fakultete za organi- vpisali tudi 75 novih kandi- ki jim konkurirajo, čeprav se cinskih sester in drugih za- zacijske vede nagovoril v. d. datov na starem magistr- po kakovosti ne morejo meriti z njimi. "Proti temu se bomo borili s konlcurenčno poslenih v zdravstvu. dekana dr. Marko Ferjan. skem programu in sto novih "Brucem želim, da bi kar Ob začetku novega študij- kandidatov na drugi bolonj- najbolj izkoristili vse mož- skega leta je z zadovoljstvom ski stopnji, kjer je vpis še klavzulo. Naši profesorji po nosti izobraževanja, ki jih ugotavljal, da letos vlada zelo možen." Na fakulteti letos novem ne bodo več smeli ponujamo, in da bi kar naj- velik interes za vpis na nji- prvič uvajajo tutorstvo, v po- predavati zunaj mariborske lepše preživeh študijsko leto, hovo fakulteto. V šest pro- stopku akreditadje pa je tudi in ljubljanske univerze," je ki je pred vami," je ob zaČet- gramov rednega študija je tretja bolonjska stopnja, ki ob tettt dodal Ferjan. Elektro Gorenjska prijavil inšpekciji Odjemalci bodo morali začeti plačevati skoraj en evro mesečno za to, da jim bo Elektro natisnil in poslal položnice. Urša Pfttrnei jesenke • Ob prejemu zadnjih položnic za elektriko so odjemald elektrike prejeli ob- vestilo» v katerem jih Bektro Gorenjska obvešča o dveh spremembah v obračunu električne energije. Prva je dodatek za visoko porabo, s čimer naj bi spodbujali bolj racionalno rabo elektrike. Bolj zanimiva pa je druga sprememba, s katero so se na Elektru Gorenjska odločili uvesti nov dodaten strošek Matjaž Peskar/p««-^^k^Bui«« vodenja računa. S 27. okto- nam nekdo izda račun za opravljeno storitev! Kaj se bo godilo, če bodo storitev obdelave podatkov in tiskanja računov začeli posebej zaračunavati distributerji toplotne energije, pa RTV Slovenija, pa komunahia podjela...," se sprašuje Peskar. Kot dodaja, bi Elektro Gorenjska z uvedbo plačevanja storitve, ki jo imajo že vračunano v ceno električne energije, nezakonito pridobil najmanj 80 tisoč evrov rnesečno. Zato se je od- ločil za prijavo Tržnemu inšpektoratu Republike Slove- brom naj bi, kol so sporočili, takSnega "nezaslišanega lup- čuna ni v skladu z uredbo o nije ter pristojne pozval, naj vsakemu odjemniku začeli ljenja ljudi in utemeljenega tari&iem sistemu za prodajo ustrezno ukrepajo. O nameri zaračunavati 0,98 evra na mesec za stroške obdelave in suma neupravičenega in ne- električne energije. Material- Elektra Gorenjske je obvestil zakonitega zaračunavanja do- ni stroški tiskanja in pošilja- tudi Zvezo potrošnikov Slove- pošiljanja računov. To je pre- datnih storitev, ki to niso," njapoložnic so namreč,kot je nije. Kot nam je povedal Mat- senetilo mnoge odjemalce, prijavil tržni inšpekciji. Pe- prepričan, že vključeni v ceno jaž Peskar v sredo, odgovora eden od njih, Matjaž Peskar z skar je proučil veljavne pred- električne energije. "Končni inšpekcije še ni dobil, ga pa J esenic, pa se je odločil, da bo pise in prepričan je, da zara- uporabniki naj bi dodatno in vsekakor pričakuje v prihod- Elektro Gorenjska zaradi čunavanjestoritevvodenjara- posebej plačevali za to, da njih dneh. Propad štipendijske sheme? Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj. Bošttan Bogata? Sloveniji) íakajo odgovor na ....................................... njihovo pritožbo o prerazpo- Kranj • Regionalna razvojna reditvi denarja. Tako ne agendja Gorenjske je pred vedo, kdaj in koliko Štipendij dnevi objavila javni razpis za bodo lahko podelili. podelitev Štipendij iz enotne "Postopka sploh ne more- regijske štipendijske sheme mo nadaljevati, čeprav je raz- za šolsko leto 3 00 8/ 20 09, ki pis odprt do i o. oktobra in se jih poleg delodajalcev sofi- kandidati za 240 štipendij še nandra še Javni sklad RS za lahko prijavijo. Če in kdaj razvoj kadrov in štipendije bodo izbrani in koliko šti- (favni sklad). V treh letih je pendij bomo podeHh, pa agendja podelila približno ostaja vprašanje," pojasnjuje 130 Štipendij (te morajo iz- Lidija Zeme, ki za rešitev plačevati do zaključka šola- problema (v očeh delodajal* nja), letošnje potrebe deloda- cev, štipendistov in javnosti jalcev po novih štipendistih so krivci v agenciji) vidi le pa, kot kaže, ne bodo izpol- nekaj dobre volje pristojnih njene. na Javnem skladu. V zadnjih Letos se je na javni poziv letih je agendja prek štipen- za vstop v gorenjsko štipen« dijske sheme podelila okoli dijsko shemo prijavilo 45 70 odstotkov vseh razpisanih podjetij s 349 potrebami po štipendij, kar pomeni» da bi sofinanciranju štipendij za letos potrebovali denar za defidtame poklice, od tega je približno 165 novih štipendi- 240 novih- Vendar Javni sto v in dobrih sto obstoječih. sklad, ki je iz evropskega so- Višina Štipendije je zani dalnega sklada do leta 2015 miva tako za dijake kot štu- zagotovil 19 milijonov evrov, dente, saj v povprečju znaša ne more zagotoviti denaija. "Predvidena časovna dina- 235 evTov, pridobijo pa jo lah« ko dijaki in študenti, ki se od- mika koriščenja denarja po ločajo za defidtame poklice, koledarskih letih je nelogiČ- Najpogosteje gre Zà Sttojňi- na in napačna. Tako bi letos ške, elektrotehniške in lesar- dobili zgolj dobro polovico ske poklice, sledijo poklid v potrebnega denarja, v letu gradbeništvu, računalništvu, 2015 pa dva milijona evrov," gostinstvu in tudi medicin« pojasnjuje Lidija Zeme iz go- sko osebje, največ štipendij renjske razvojne agendje, pa so letos razpisali v Acroni- kjer že tri tedne (tako kot druge razvojne agencije v ju, Domelu, Polycomu in Merkurju. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volqak NAME^IKAOEXiOVORNE UREDNICE Cveto Zsplotnik. Danics Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOViNARJI-UREDNIKI: Bo$t;an Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovaač. Urta Petemel, Mat^a Rant, Stojan Saje, Vifma Stanovnik, Stmon Šubic, CvebD Zâpbtnik. Danica Zavri Žl^r, Šte^n Ža^; stalni sodelavci: Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž GregonČ, Ana Hartman.jožeK^jek. Milena MikiavS^ Miha N^ič, Jasna Psiadin, Marjeta Smol nikar, Ana Vok^k OBUKOVN A ZASNOVA Jernej Strita r, Tridkel TEHNIČNI UREDNIK Fiajnik FOTOGRAFIJA Tina DoW, Gorazd Kavčč LEKTORICA M a ijeU Voz VODjA OCU^NECA TTÎZENjA Mateja Žvižaj CORiNjSKI GLAS \f registrirani blagovni in storitvena ^namVa pod St 977^961 pri Uradu RS za inie^ualno lasinino. Ustanovitelj in l2dajstel>: Corenr&ki gb;, d.o.o., Kranj / Direktorica; Marija Vol^jak / Naslov: BJeiweHova cesu 4. 4000 Kranj / Te^.: c^/toi a2 00. liu: 04/201 42 >3, e-maki: infoS^g-gias.si; malt oglasi in osmrtnice: tel.r 04/201 43 47 (SP^* jem na avtomaub»m odzivniku 24 u< ctrtrma^; uradne ure: vsak delcnrni dan od z. do 19. ure / Cerenjski glas pcPtednilc, izhaja ob torkih in ^kih, v nakladi 27,000 izvodov / Redn« priloge: Mo)a Gorenjska. Letopis GorerijskJ {enkrat l«mo) in devei lekalnrh prilog / TisL Sn. d.d.. Ljubljana / Naro£f>irđ: tel.: 04/20) 42 41 / Cena izvoda: 1.25 EUR. letna naro^nh na: iji^S EUR; Redni pla^^ikí imijo lo K popusta, polletni 20K popusU, ktrrt 2$ % popusta: v cene je vračunan DDV po «topr^ji naročnina se upoile^^a od Iťkoče številke časopisa do prsnega larekiica. ki velja od za&tka naslednjega oorač^jnske^ cMebja f Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trienj«; kL: 04/ aoi 42 4 GORENJSKA infó®g-gias.sí GORENJSKI GLAS torek, 3. oktobra 2008 Drugič spremenili občinski proračun Za vzdrževanje in investicije na občinskih cestah v Žirovnici je v občinskem proračunu namenjenih dodatnih 235 tisoč evrov. Ana Hartman 78 tisoč evrov (skupaj 188 ti- ..............................................................................soČ evrov) je predvidenih za Žirovnica • Žiiovniški občin- vzdrževanje občinskih cest. ski svetniki so na zadnji seji Kot je dejai Pogačar, so za sprejeli drugi rebalans ktoš- občinske ceste letos narne- njega proračuna. Prihodki nili nekoliko več sredstev, so se povečali za 3,3 odstotka ker jih v prihodnjih letih Ča« in znašajo 475 milijona ev- kajo drugi veliki projekti. Za rov» odhodki pa so se pove- vodohran nad Smokučem je čali na 6,72 milijona evrov, zaradi dodatnih del name- kar pomeni 2,3-odstotno po- njenih 48 tisoč evrov več višanje. Razliko med pri- (skupaj 310 tisoč evrov), za hodki in odhodki bodo krili vodovodno omrežje v Vrbi iz presežka preteklih let in 2 in na Breznid pa je name- zadolževanjemvvišini65ti- njenih 297 tisoč evrov, kar soč evrov. Kot je bilo zapisa- je 139 tisoč evrov več kot v no v gradivu za občinski sprejetem proračunu. ' svet, je drugi rebalans potre- Zaradi dodatnih del {tudi ben za nemoteno izvajanje arheoloških izkopavanj) je investici). "S tem ne dodaja- za kanali2á.cíjo na Rodinah mo ali ne odvzemamo pro- predvidenih 87 tisoč evrov jektov, gre za usklajevanja," več (skupaj 349 tisoč), za je dodal župan Leopold Po- 162 tisoč evrov (na 1,2 mili- gačar. j o na evrov) pa so znižali Ker bodo pločnik ob regio- sredstva za gradnjo kanali- nalni cesti do mlekarne v zacije v Vrbi in na Breznid, Zabreznid gradili prihodnje saj je gradnja cenejša od pri- leto, so to postavko zmanjša- čakovanj. 152 tisoč evrov li za 107 tisoč evrov, Id jih manj bodo letos potrebovali bodo porabili predvsem za za pripravljalna dela za ka- prometno signalizadjo, jav- nilizadje Zabreznica, Selo, no razsvetljavo in investidje na občinskih cestah. Sred- Moste, Žirovnica, Breg. Za povezovalne kanale pa bodo stva za investicije v občinske Že letos namenili 79 tisoč ceste se bodo sicer z zi6 b- evrov več (skupaj 152 tisoč), SOČ evrov povečala na 374 ti- saj^ kaže, da prihodnje leto SOČ evrov, največ zaradi ure- zanje ne bo možno pridobi- ditve cest ob gradnji kanali- ti evropskih kohezijskih zacije na Rodinah, dodatnih sredstev. Veselo v Kraiysko Goro Srečanje Daro^o-zabavnili ansamblov 18.10.2008 ob 20. uri Kranjska Gora, športna dvorana Vitraac Alpski kvintet Slovenski mimkan^e Mi^akvislet VmU itajerke Trio Rlemen Rožer Ansambel Raiavanke TriglavbviAtet Katermaa AosaoiMEJsa Gorcnjslnkvistet W>yt ^ »ti UC luwjib ¥ I fri Domačini Civilna iniciativa je v Dvorski vasi in okoliških krajih zbrala že več kot petsto podpisov proti igralnici Mariana Ahačič nost poteka gradnje • za na- ....................................... men igralništva naj bi v na- Dvorska vas, Radovljica • stajajočem objektu zgtadilj Pretekli konec tedna usta- dodatne kletne prostore • novljeno Civilno gibanje Za porabe pridobljenih 2,5 mili in ohranitev zdravega podeže- evropskih Ija, ki nasprotuje igralniški stev za projekt. "Domačini dejavnosti v nastajajočem tu- ir ristično • zdraviliškera kom- d okoličani da bo z igralniško dejavnost- pleksu Renesansa v dvorcu jo program dobil popohioma Dmča. v Dvorski vasi, je v ne- drugačno dimenzijo od tiste, ki nam je bila predstavljena da ie obÔnskâ vizi- kaj dneh zbralo že več kot petsto podpisov podpore. Kot so povedali na novinar- razvoja turizma ski konferend, bodo z vsemi praksi razvoj narekuje le pravnimi sredstvi poskušali moč kapitala in pohlep po prepreâti igralništvo kot eno hitrem zaslužku," poudaria od dejavnosti v nastajajočem predstavnik dvilne iniciative kompleksu Renesansa. Iniciativa je zato že pripra- Andrei Avsenek Andrej Avsenek janko S. Stušek povedal Peter Gala vila peticijo proti načrtom in- glavni projektant kompleksa spremenila osnovna dejav- nudbe, bo zagotovo potreb- vestitorja, družbe Predence, Renesansa, takšnega na- nost objekta» kar ni res: na ponovna odločitev o spre- ki jo prav v teh dneh podpi- pričakovali. osnovna dejavnost ostaja jetem soglasju. Enako velja sujeio krajani Dvorske vasi ''Iskanje ekonomičnosti takšna, kakršno smo načrto- za primer, če bo dvilna inici- in okoliških krajev. Občino jekta pač pripelje do različ- vali, v delu, ki smo ga. prido- ativa ali kdo drug predstavil Radovljica pozivajo, da pre- nih rešitev," pojasnjuje dej- bili s privarčevanjem prosto- argumente proti legalnosti kliče dano soglasje za oprav- gralniŠk janje igralništva v Dvorski v kompleks vključujejo šele igralniške dejavnosti. " rov, pa smo videli možnost izdanega soglasja," zagotav- vasi, pristojne nadzorne javnosti Radovljiški župan Janko S. Ija župan. "Sicer pa o vlogi družbe službe pa, da preverijo legal- zmotno govori, da se bo Stušdc pojasnjuje, da je z iz- Predence Urad za nadzor dajo soglasja občinskega sve- prirejanja iger na srečo po- ta za opravljanje igralniške stopek Še vodi, tako da do- V bližini nastajajočega kompleksa Renesansa so že tri dejavnosti v Dvorští vasi ob- končna odločitev o koncesiji igralnice: v 3 kilometre oddaljenih Lescah, na 7 čina vstopila v postopek za še ni sprejeta. Ob tem po- kUometrov oddaljenem Bledu in 10 kilometrov oddalje- dodelitev koncesije, ki je v udarjam, da je za vodenje ni Hrušici. Po podatkih civilne iniciative v njim pristojnosti. Xre za politike na podrt)čiu igralniš- .»i.v. . , . T L .1.0 J . .1 dopolnitev načrtovane po- tva pnsto)na m odgovorna naibljžio Igralnico Tivoli v Lescah pnha,a 80 odstotkov ^^^^^ ^^ ^^ ^^^ ^^^^^^ ^^ ^^^^^ domatíh gostov. da to pomeni tudi krnitev pod kakšnimi pogoji izda dogovori ene programske po- konce si jo." Zbrali so se biserni maturantje Po šestih desetletjih so se v prostorih kranjske gimnazije znova zbrali maturantje, ki so v šolo začeli hoditi pred vojno, končali pa so jo kot tretja povojna generacija. Vi lm a Stak ovni k Kranj • "Kar zapišite, da smo danes bolj dobre volje, kot smo bili pred šestdesetimi leti. Takrat nas je skr* bela matura, pa tudi kaj nam bo prineslo življenje. Danes smo veseli, da smo pričakali tako visok jubilej in da smo še toliko zdravi, da smo spet prišli na našo gimnazijo." so zbrani pred vhodom v poslopje kranjske gimnazije zatrjevali fantje in še posebno dekleta, ki so bili pred Šestimi desetletji maturantje kranjske gimnazije. Potem ko jim je zapel gimnazijski dekliški pevski kojnih, drugi pa so večinoma profesor Boris Rupnik, ki Biserni maturantje so se dobre volje zbrali v domači kranjski gimnaziji. Precej o svojih spominih zbor in ko jih je pozdravil se- v dobri kondidji in zato sme- nas je pripeljal tudi do maàï- so biserni maturantje kranj- danji ravnatelj mag. Franci ha in dobre voije ni manjka- re," so povedali biserni matu- ske gimnazije zapisali tudi v Rozman, so si stiskali roke, lo. "Smo trdna generadja, saj rantje in dodali, da je bilo v priložnostnem biltenu, ki so čeprav so priznali, da se ve- smo v gimnazijo začeli hodi- gimnaziji nekoč marsikaj ga izdali ob jubileju, ravna- Čina dobijo vsaj enkrat na tí pred vojno, nato smo šola- drtigače, kot je danes, druga- telj kranjske gimnazije Fran- leto, tisti, ki živijo blizu sku- nje prekinili in večina se nas če pa je bilo tudi po konča- d Rozman pa jih je že pova- paj, pa se srečujejo celo po- je spet zbrala po vojni. NaŠ nem študiju, saj mladih ne- bil na jubilej ob 70-letnici gosteje. Nekaj je sicer že po- razrednik je bil od začetka koč ni skrbelo za službe. mature. .f GORENJSKI GUS petek, 3. oktobra 2008 GORENJSKA -/'^©«g^« 5 Domovi vrata obiskovalcem Ob mednarodnem dnevu starejših so včeraj v domovih starostnikov po Sloveniji odprli vrata obiskovalcem. Ponekod so pripravili tudi prireditve. Danica 2^vrl Žlebir Kranj • V Domu starejših ob-ianov v PreddvoRi so ob dnevu odprtih vrat v sredo pripravili tradicionalno prireditev z nastopom otroške folklorne slcupine iz Preddvora, recitacijami stanoval* cev in petjem ženskega pevskega zbora Josipine Tumo- grajske preddvorskega društva upokojencev. Kot nam je povedala socialna delavka Mojca Sajovic, so posebno pozornost izkazali stanovalcem z okrc^llmi obletnicami bivanja v domu ter najstarejšima stanovalki in stanova]- cu. Tri desetletja v domu prebiva paraplegik Marko Bolka, najstarejša je s 96 leti V Domu starejših občanov Preddvor so ob mednarodnem dnevu starejših pripravili Frančiška Drempetič, najstarejši pa 94-letni Pavel Mi- razstavo ročnih del stanovalk in stanovalcev. novalk in stanovalcev. ravno selitev znotraj doma klavčič. V dnevnem prosto- za prosti Čas. Tudi v Domu kalo tudi okoli 40 odraslih, nem dnevu starejših niso ru, tí je ob letošnji 6o-letni- dr. Franceta Be^ja na Jese d doma obnovljen, so posta- nicah ni bilo posebnega dne vili na ogled ročna dela sta- va odprtih vrat, ker so imeli kov ekonomske gimnazije, njek pravi, da so vrata obis- povedala direktorica Sonja odloČili za dan odprtih vrat. Re&man. Veseli so tudi dija- Direktorica centra Silva Koš- ki so tudi letos pripravili pri- kovalcem odprli spomladi jeten program. V Domu ste» ob odprtju obnovljenih pros- V Domu upokojencev v Pač pa so včeraj povabili fol Kranju sicer niso posebej kloriste in pevski zbor s rejših občanov Petra Uzarja torov. Ob i. oktobru so se razglasili dneva odprtih vrat, Hrušice, da so nastopili za v Tržiču je bil dan odprtih bolj posvetili stanovalcem: s po besedah socialne delavke njihove stanovalce. V Domu vrat v sredo, ko sta na prosla- slavnostnim kosilom, zdra- Bojane Petrovič pa so kljub dr. Janka Benedika v Radov- vi za stanovalce nastopila vico in pozdravom, V teh temu veseli vsakogar, ki pri- Ijid so v sredo za stanovalce Moški pevski zbor DU Tržič dneh pa je v domu s korcer- de na obisk v njihov, dom. priredili Tri Čitalniške Šaloi- in harmonikar Janez Bečan, tom gostoval tudi upokojen- Ob tem so potekale vse de- gre Toneta Partljiča. Dan od- pripravili pa so tudi likovno ski pevski zbor Lipa iz Kra- javnosti, zaradi katerih je prtih vrat je bil včeraj, lani pa razstavo. V Centni slepih, nja, prejšaji teden pa so bili dom odprt tudi navzven, od so ga priredili prvič in ob Šte- slabovidnih in starejših na obisku člani skupin sta- dnevnega varstva do skupin vilnih šolarjih je dom obis- Skof)i Loki se ob mednarod- rejših za samopomoč. Potrdili višje cene Tržižki občinski svet je potreboval celo liro za sprejem dnevnega reda seje v sredo. Kljub nasprotovanju je potrdil predloga višjih cen komunalnih storitev in otroškega varstva. Stojan Saíe skliče jo izredno sejo. Temu je župan Bomt Sajovic na- Tržič • Dnevni red za sejo s sprotoval zaradi dodatnih trinajstimi točkami so tržiški stroškov. Menil je, da je vse svetniki iz vrst SDS skušali možno obravnavati na red- oklestiti in spremeniti potek nih sejah. Če nasprotna obravnav. Anton S"uštar, Dra- stran misli drugače, lahko go Ficko in Pavel Rupar so se sama skliče izredno sejo. zavzeli, da bi vprašanja in po- Najboli vroča je bila raz- bude Članov občinskega sve- prava o predlogu povišanja ta premaknili s predzadnjega cen komunalnih storitev. na tretje mesto. Slednji svet- Kot je dejal v. d. direktorja fP nik je predlagal tudi umik Komunala Tržič Sebastijan predlogov za povišanje cen Zupane, je njihov predlog že Javnega podjetja Komimala tretjič na mizah občinskih Tržič in Vzgojno varstvenega svetnikov. Sprememba je zavoda Tržič ter dopolnitve nujna zaradi večanja stro- načrta razpolaganja z nepre- škov in uskladitve cen z no- mičninami Občine Tržič, če- vim pravilnikom za gospo- miu" je večina nasprotovala, darske javne službe. Večina Drago Ficko je javno protestiral, ker so vse njihove predloge zavrnili. je dvignila roke za nove cene preskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode; odlo- Podobno so nadaljevali žili so le uvedbo nove storitve pregled zapisnikov sej. Svet- daljinske števnine. Potrdili nike opozidje je motil zapis- so tudi nove cene za zbiranje nik cretje izredne seje, ki so in prevoz komunalnih od- jo zaradi nesklepčnosti kon- padkov, zavrnili pa ceno za Čali brez obravnave vsebine, odlaganje preostanka odpad- Svetnik Rupar je pojasnil, da kov. Predvideno 2,9-odstot- jih na sejo ni bilo zaradi ne- no podražitev cen v vrtcih so upoštevanja njihovih predlo- znižaB na dva odstotka, koli- gov sklepov. On in svetnik kor so načrtovali v prvi po- Ficko sta zahtevala, da znova lovid leta. Meovode Zborovanje Jehovovih prič v športni dvorani v Medvodah bo v nedeljo, 5. oktobra, zborovanje Jehovovih prič. Začelo se bo ob 9.50 in končalo ob 15.S5- Tema zborovanja bo Glej, da izpolniš službo. Posebnost zborovanja bo krst v vodi. Vsi govori in prikazi bodo prevedeni v znakovni jezik. J. K. Naklo Prihodki manjši od načrtovanih Občir^ski svet Občirre Naklo je obravnaval poročilo o uresničevanju proračuna v prvem polletju. Kot je pojasnila računcvodkinja Dragica Roblek, so imeli le 24 odstotkov načrtovanih prihodkov za celo leto. Pričakujejo 6,8 milijona evrov, zbrali pa so jih 1,6 milijona evrov. Pričakovali so višje vplačilo komunalnega prispevka za gradnjo v posiovnî coni. Prodali še niso zemljišč na Polki in Gobovdh, denar od prodaje postelj v Domu starejših Na-klo pa bodo dobili šele jeseni. Župan Janez Štular je pojasnil, da občina Naklo pričakuje tudi 740 tisoč evrov iz Evrope za gradnjo kanaliza- ije v Dupljah. Ker so se tam deia Šeie začela, bodo letos izkoristili le sto tisoč evrov 4 razpoložljive vsote. V prvem polletju so ime!) 2,27 milijona evrov odhodkov, kar je dobrih 32 odstotkov, glede na letni načrt. S. S. > V I \/ n 'T J f u Ř « 1 SODOBNE REŠITVE PO VASI MERI ♦ ♦ • Poslovni pakôt z izbiro L- -i Za poanki Abdcom, docfajte vs^ dve storftvi. poštovno kartico MasterCard aíí sptotn» pregled poelovr^d sodelovanja In sploino depozftno pogodbo aS pogodbo o sprejemanlu banftnrh pCačilnlh karOc. PoslQvnt sl^bnBci v AbankI vas 31.12.200a PrfvanKi n« vil^ zs poftmůM et«ttvftw Podj»^ afi i as«txilK tahfco i^o^Mrti Czkoristl le cnkrtt. ne vidjijčM9 kvaPfldraneO« d^ktamega poVdtW né zíUM kotie) Vi &trcékúv 2;Hvaigvan^ ptt zavarovilnlcl 22 poabvoo Kirtico M&si«Card. Fggoj 2a 1 aploên» ctapoz!tiv pogo(ft>e i» pte EUR 2a 10 dni 4 >i o ^ é wvvw.3banka.ai l »nlo^abeM&si I Anion OdC ^ 3GD BANKA o?ílJAZNlM UUÙi \ 6 GORENJSKA GORENJSKI GUS petek, 3. oktobra 2008 Zalog pri Cerkljah Spominska gasilska vaja v Zalogu Prostovoljno gasHsko društvo Zalog je minulo soboto izpeljalo sektorsko vajo, ki so jo posvetili spominu na nekdanjega predsednika društva Tomaža Plevela» ki je tragično umrl pfi črpanju vode iz kletf v lanskih poplavah. Na vaji je sodelovalo približno 95 gasilcev iz vseh osmih gasilskih druStev v občini Cerklje. Ob tej priložnosti so namenu predal) tudi novo orodno prikolico. "Spomin na Tomaža smo počastili na način, ki bi bil njemu gotovo najljubši • z gasilsko vajo in novo pridobljeno opremo za naše društvo/' je ob tem dejal novi predsednik PCD Zalog Miro janežič. V orodno prikolico so gasilci namestili agregat, motorno brizgal-no, vodila, elektro opremo, cevi za malo motorno brizgalno, ročno orodje Idr. "S to prikolico in orodjem od prej smo lahko predvsem pri vodnih ujmah koristni na vsaj ftirih lokacijah," je pojasnil Janežič. Stroški izdelave prikolice znašajo dobrih 9.100 evrov, od tega so domači kmetje, obrtniki in podjetniki prispevali 8.750 evrov, dodatnih petsto evrov pa Je primaknila občina. Pri izdelavi prikolice so sodelovali tudi otroci, saj obe strani ponjave krasita risbi Nike Lončar in Anžeta Zupana. S. S. Našli ostanke dveh cerkva Ob obnovi ceste skozi Poljane so našli ostanke prejšnje cerkve sv. Martina in pokopališča (posmrtnih ostankov), ki bo po rekonstrukciji ustrezno označeno. BohlAN BoCATAt Poljane • Na mestu, kjer so danes v Poljanah spomenik lišće manjše cerkve pa bodo smrtne ostanke odkrili prejš- kov in reber oboka, ki SO jih označeni s tlaki. "Računali nji teden. "I2 katerega obdo- našli ob rušenju cerkve leta deiavdobob- bjasoposmrlniostankiinkaj 1954; hrani Loški muzej). :eli na ostanke smo našli, bo več znanega Baročno cerkev so novembra hûdû NOB, cesta Poljane-lavone, cerkva in posmrme ostanke, čez kak teden, čeprav je zgo- 1944 minirali partizani (na)- zemljišča ter objekti do poto- ureditev dovina cerkve in pokopališča prej zvonik), deset let kasneje ka, je še pred dobrimi petde- postavljen čez eno leto," o dobro raziskana in opisana," pa so jo dokončno porušili. setimi leti stala mogočna ba* moj ročna cerkev sv. Martina, 150 pojs let prej pa manjša gotska cer- dež. kev, posvečena istemu svet» niku. Cerkev v Visoški kroni- tudi Ivan Tavčar • ob krstu in počitku glavnega junaka Izidorja. S projektom Gorenjska panoramska cesta, ki ga v občini Gorenja vas-Poljane sofi- najicira evropski sklad za regionalni razvoj, bodo uredili tudi cesto skozi Poljane. Že ob prijavi na razpis je občina računala na izpolnjevanje kultimio-varstvenih pogojev, saj bo tudi po obnovi spomenik NOB ostal v dosedanji oblitó, temelji cerkve kot arhitekturnega bisera, ki je bila podrta po drugi svetovni vojni, kot tudi nekdanje pokopa- Gorenjska Cftmogos Naložba v vašo ptHwdnost OPfR«3)0 d€lno flNiANPRA PVROPSKA UNI ÍK Evropa scciâini sUdd Regionalna razvojna agencija Oorenjske, BSC, Poslovno podporni center, d. o. o., Kranj v sodelovanju z delodâjalci. občinami gorenjske regije, Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije ter Ministrstvom za delo, dfiižino In socialne zadeve je v petek. 26.9. 2008. objavila JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGUSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (GORENJSKA REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA - RŠS) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2008/2009 Štipendije iz Gorenjske RŠS so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma alt v tujini in se bodo po končanem šolanju za nedoločen čas oziroma vsaj za čas štipendiranja zaposlili pri dekxiajalcu na območju gorenjske razvojne regije ali pa dnjgače pomembno vplivali na razvoj v regiji. Višina štipendije se določa skladno z 26. členom Pravilnika RŠS, in sicer glede na razpoložljiva posredna sredstva za sofinanciranje, kadrovskih štipendij. Višino štipendije poleg osnove sestavljata tudi uspešnost pri šolanju ter dodatek za prevoz oziroma bivanje. Štipendije za stare štipendiste Iz razpisov 2005/2006, 2006/2007 in 2007/2008 se bodo z novim šolskim/študijskim letom 2008/2009 prav tako sofinancirale iz ESS (preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije), zato pozivamo tudi vse stare štipendiste, da se prijavijo na razpis. Hkrati s kadrovskimi štipendijami BSC. d. o. o., Kranj razpisuje tudi posebne štipendije za tujino. Štipendije so namenjene študentom s stalnim prebivališčem na območju občire znotraj gorenjske regije, ki študirajo v tujini ter se šolajo za pridobitev izobrazbe, ki je v Republiki Sloveniji redká ali celo ne obstaja. Če s strani Javnega sklada RS za razvoj In štipendije ne bo zagotovljenih (dovolj) sredstev za sofinanciranje štipendij, si BSC, d. o. o., Kranj (štipenditor) pridržuje pravico, da ne podeli vseti razpisanih štipendij. Rok za oddajo vlog je petek, 10. oktobra 20ÛÔ, do 12. ure. Upoštevane bodo le pravilno označene in pravočasno prispele vloge. DODATNE INFORMACUE IN DOKUMENTACUA Javni razpis štipendij, Vloga za štipendijo (OBR 2), Navodila za izpolnjevanje vloge in Pravilnik RŠS so dostopni na naslednjem naslovu: Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center» d. o. o., Kranj, Cesta Staneta Žagarja 37, 4000 Kranj in na intemetni strani www.bsc-kranj.5l. Dodatne infonnacije posredujeta Lidija Zeme, vodja projeltía, ter Barbara R u par, tel.: 04/28 17 230, e-naslov: lnfo@bsc-krarw.sl upočasnitvi ^□an Milan del je povedala Alenka RamSak z čeprav so bili predhodno iz- Ča- zavoda. V Poljanah je prvot- delani načrti za rekonstruk- no stala gotska cerkev, podiii djo. Novo cerkev (m drugem Izkopavanja je ljubljanski pa so jo ob zidanju baiočne bregu Poljanske Sore) so Zavod za varstvo lailtume de- cerkve v dvajsetih letih 18. na novi lokaciji po načrtih ki na dveh mestih omenja dišůne stoletja (v zidove so takiat vzi- Antona Biteaca dogradili leta ddavd ser temelje in po- dali nekaj figuralnih sklepni- 1967. Arheološka izkopavanja na gradbišču ceste skozi Poljane so se šele dobro začela Jubilej jezerske legende Vencij Krč je lokalna legenda, človek, ki je že več desetletij povezan z družbenim dogajanjem na jezerskem. 28. septembra je slavil 95 let. Danica Zavui Žiebir jezersko • Vendju Krču, najstarejšemu Jezerjanu, je za praznik prišel voščit tudi župan Milan Kocjan. Vencij je namreč prava jezerska legenda» človek, ki je dal pečat Jezerskemu na več področjih družbenega življenja. Bil je pobudnik za gradnjo gasilskega duma, ustanovni dan planinskega druátva, pri turističnem društvu je delal že od leta 1932, pred pol stoletja pa je spisal scenarij za Ovčarski bal, ki se ga prireditelji držijo še danes. Od leta Venciju Krču je za 95. rojstni dan voščil župan MIlan Kocjan. 1929 je v domači cerkvi igral na oi^e. Organist je bil pol- kulturnem dogajanju kraja gi, računovodske posle je vo- nih 71 let, nazadnje je igral in režira! več iger. Skorajda díl tudi za štiri jezerska podna zahvalno nedeijo leta ni področja,kjer Vendj nebi jetja, bil direktor trgovskega 2000, Do leta 1946 je imel bil aktiven. Danes zaradi vi- podjetja na Jezerskem, upo- na jezerskem trgovino, pred soke starosti, slabega vida in kojil pa se je pri Živilih. Ob njim je bil trgovec že njegov sluha ni veČ dejaven kot ne- upokojitvi je prejel odlikova-oče, po katerem je Vendj po- koč, Še vedno pa bistrega nje, red deîa s srebrnim ven- dedoval še marsikaj druge- uma spremlja dogajanje v cem. Ponosen je §e na eno ga, med drugim tudi ljube- domačem kraju in marsikdo visoko priznanje, ki je leta zen do glasbe in do domaČe- rad prisluhne tej živi end- 2000 prišlo z nadškofije s ga kraja, zato se je vsa leta klopediji jezerske zgodovi- podpisom tedanjega nadško-tako kot oče vključeval v ne. Ko so Vendju nadonali- fa in sedanjega kardinala družbena dogajanja na Je» zirali trgovino Je postal raču- Franca Rodeta. Dobil ga je zerskem. Sodeloval je tudi v novodja pri kmetijski zadm- kot dolgoletni organist v J •••• GORENJSKI GLAS petek, oktobra 2008 •• •• •• •MO» •• t# •• »MM •• •• •• •• •• •••••• vilma. stanovnik si 7 Biatlonci ostajajo optimisti Uspehi na svetovnem prvenstvu v letnem biatlonu, nesreča Klemena Bauerja in Petra Dokla ter novica o nosečnosti Tadeje Brankovič Likozar so dogodki, ki so v zadnjem času odmevali v biatlonskem taboru. M al a Bertoncei/ Ljubljana • Po vrnitvi s svetovnega prvenstva v letnem bia- ďonu so se biatlona ta teden predstavili pred novo sezono, do za<^etka katere pa je Še da- lei. Prva tekma bo 3. decern- bra v Ostersundu na Švedskem. Apetite za zimsko sezono je z osvojitvifo dveh naslovov svetovne prvakinje v letnem biadonu povečala Teja rin. Trener ženske ekipe Toma^ Kos pa bo lahko resno računal k na dve tekmovalki: pol^ Gregorinove Še ru Andrejo Mali, medtem ko bosta Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič likozar sezono iz- il___. ^ pustili zaradi materinstva. Di- Oe\ bíatlonske reprezentance {zadaj z leve}: Tomaš Kos, Peter Doki» Klemen Bauer» Vasja jam naraščaj pričakuje janu- Rupnik, Uroš Velepec, (spredaj z leve) Andreja Mali, Teja Cregorin, Tadeja Brankovič arja, Tadeja, ki jo še vedno pe- Likozar sti poškodba rame in bi bila sezona zanjo tudi zato izgub- v polni postavi. Po poškodbi tekel, lahko hodim v hribe, še Vasjo Rupnika, Jožeta liena, pa aprila. V ekipi je tudi se je sicer vrnil Janez Marič, doma kolesarim. Treniral Mehleta in Gregorja Brvarja. mladinka Lili Drčar, od kale- v nesreâ med treningom s bom po posebnem progra- Naši pa se na tekmah sve- re pa velikih rezultatov 5e ne koJesom pa sta se poškodo- mu. Ce bo vse potekalo opti- tovnega pokala letos ne bodo pričakujejo. "Vse bo usmerje- vala Klemen Bauer in Peter malno, bi se lahko pripravil mogli predstaviti doma, saj so no v posamične tekme, saj Doki. Slednji se je kmalu za svetovno prvenstvo." je bil tekirie na Pokljuki zaradi za- štafetenebbmoimeli," jepo- priključi] ekipi, Bauer pa je kljub vsemu dobro razpol- mudeprizaiel3cugradnjeno- jasnfl Kos. moral na operacijo. 'I2 dne- ožen naš najboljši biatlonec vega centra na Rudnem polju Tudi moški del reprezentance v sezono ne bo startal va v dan sem bolj optimističen. Pretekli teden sem že pretekle sezone. Trener vmili mednarodni biatlonski Uroš Vdepec bo v ekipi imel zvezL Na led jutri tudi dekleta Tako v domačem prvenstvu kot ligi EBEL so hokejisti že dodobra ogreli ledene ploskve, jutri pa se jim bodo pridružile še hokejistke. Vilma Stanovkik Craza 99ers premagali z 2 : daljšku 53:2 premagala ski hokejski ligi, v kateri le- ..............................................................................o. Olimpija je tekmo 6. kro- Tojo Oiimpijo, Triglav je bil tos sodelujejo tudi hokejist- Jesenlce, Kranj - Minuli to- ga proti Linzu odigrala že v gosteh pri Mladosti boljši ke Triglava. V prvem krogu rek in sreda sta bila spet ho- včeraj zvečer (do zaključka z i : 4, MK Bled pa so doma jutri, v soboto, ob 14. uri na kejska dneva. V ligj EBEL so naše redakdje se še ni kon- proti MedveSčaku izgubili s domaČem ledu v Kranju pri- naši državni prvaki na Jese- čala), Jeseničani pa danes 4 : 5. Jutri bo derbi v Kranju, čakujejo lanske prvakinje nicah gostiji avstrijske prva- gostujejo pri Albi Volanu. V kjer ekapa Triglava ob 19. uri lige, ekipo Dec Dragons iz ke iz Salzburga ter jih pov- nedeljo Jeseničani gostujejo pričakuje vodilno moštvo Celovca. Vstop m telono je sem nadigrali. Ekipa Aaoni- pri Innsbrucku, Olimpija pa Stavbarja, Jesenice mladi prost, tako dekleta kot vodja ja Jesenic je proti Red Buli doma gosti DunajČane. gostujejo pri MedveSčaku, ekipe Cveto Hafner si želijo Salzburgu sUvila kar s 7 : 2 Vse bolj zanimivo le tudi v (2:1,2 : o, 3 : o). Poraz pa ie domačem hokejskem pr- MK Bled pa pri Mariboru mladi. àm več podpore s tribun, ki jih bodo prav gotovo napol- v Gradcu doživela eHpa Tilie venstvu, kjer je v č. krogu Jutri pa se začenja tudi nile članice navijaške skupi- Olimpije, ki so jo domačini ekipa Jesenice mladi po po- tekmovanje ne Trobentače. Začela seje nova košarkarska sezona ViiMA Stanovnik domaâ dvorani z rezultatom catorja. Varovance trenerja košarkarske ekipe v 1. B SKL ....................................... 85:75 zabeležili prvo prven- Matíca Vidica pa za uvrstitev Ekipa Triglava bo gostovala Domžale, Škofja Loka - Le- stveno zmago. Poleg omenje- v ligo prvakov čaka hud boj, pri Jančah, v športni dvorani tošnja sezona v ligi UPC Te- nih štirih ekip se bo v prvem saj so od prejšnje sezone osta- v Šenčurju pa se bo med i. B lemach se za večino moštev delu tekmovanja merilo §e *li brez Jureta Eriena, Dina ligaSi predstavila ekipa Šen- začenja jutri, pivi tekmi prve- osem moštev, ki se bodo pote- Muriča, Petra Hartmasa in čuria CP KR. Tekma v Šen- ga kT<^ pa so košarkarjiodig- govala za ligo prvakov, kamor Saâe Ljubenovića. Kako so se čuiju se bo zabela ob 19. uri. rali že minuli torek. Tako je se bo uvrstilo sedem ekip, pri- na sezono pripravili, pa bodo Dekleta bodo v i. SKL za ekipa Heliosa v Domžalah go- družila pa se jim bo še ekipa lahko pokazali že jutri, v so ženske začela s prvenstveni- stila ekipo Epic Misd Postoj- Uniona Olimpije. boto, ko v domači dvorani na mi obračuni naslednjo sobo- na in pričakovano slavila 100 : Med moštvi, ki si v držav- Podnu ob 20.30 gostijo ekipo to, Tudi letos bodo baive Go- 63. Bolj izenačen je bil boj nem prvenstvu znova želijo Hops Polzele. renjske zastop^e ekipe Ode- med ekipama Krke in Geopli- med osem najbolj ših, je tudi Jutri, v soboto, pa lov sa toč- je, Triglava, Domžal in HIT-a na Slovana, kjer so Dolenja v škofjeloška ekipa TCG Mer- kami začenjajo tudi moške Kranjske Gore. VAB\iA PRIREDFTVE Plezalni vikend v Tržiču • jutri in v nedeljo bo v dvorani Trži-ških olimpijcev potekalo državno prvenstvo v športnem plezanju. Začelo se bo jutri ob lo. uri s tekmovanjem starejših dečkov in deklic, ob 14. uri bodo kvalifikacije članov in Članic, ob 19. ufi pa bo vrhunec, finale. V nedeljo ob lO. uri bodo nastopili še cicibani in ddbanke, ob 13. uri pa mlajši dečki in deklice. V. S. Driavno prvenstvo v minu golfii - Od danes do nedelje bo na Bledu potekalo absolutno državno prvenstvo v minu golfu. Posamezniki bodo tekmovali za naslove državnih prvakov, tekmo varuje pa bo potekalo na mini golf igrišču nasproti hotela Lovec, V. S. Nogometni spored • V SNL bo ekipa Oomžai jutri, v soboto, z začetkom tekme ob 20. url, gostila MIK CM Celje, v 2. SNLpa moštvo Triglava Gorenjske v nedeljo gostuje pri Muri 05 v Murski Soboti. V 3. SNL • zahod bo že danes ob 19. uri ekipa Tinex Šenčurja gostila Avtoplus Korte, jutri ob 16. uri pa se bo moštvo Save Kranj v Stražišču pomerilo z ekipo Tolmina. Roltek Dob jutri ob 16. uri gosti Brda, Kamnik gostuje pri Taboru Sežani, Kranj pri Slovanu, Kalcer Vodoterm pa pri Adrii. Pari v 1. gorenjski ligi so: Ločan - Šobec Lesce, Kranjska Gora - Visoko, Bohinj - Naklo, Ve les ovo • Alpina Žiri, Bled Hir-ter • Niko Železniki, Hrastje Šenčur - Polet, v 2. gorenjski ligi pa igrajo: Preddvor - DLN, Bitnje - Trboje, Mimovrste Jesenice - Podbrezje, Kondor - Britof. Vse teme se bodo začele jutri ob 16. uri, le tekma Hrastje Šenčur ' Polet bo v torek, 7. oktobra, ob 16. uri. V. S. Bleski odbojkarji na parketu že danes - Po zmagi v Zagrebu se bodo odbojkarji ACH Volleyja v srednjeevropski ligi predstavili tudi domačim navijačem. Tekmo z ekipo Posojilnice Dob bodo v dvorani v Radovljici odigrali že danes zvečer, začela pa se bo ob 19. uri. V. S. Rokometni spored - V 4. krogu 1. A li^ za moške bodo roko- metaši Merkurja v domači dvorani na Podnu v Sko^i Loki jutri, v soboto, z začetkom tekme ob 18. uri, gostili ekipo Krke. V1. A ligi za ženske bodo rokometa^ice Škofje Loke KSI jutri gostovale pri Krki, Sava Kran) pa pri Olimpiji. V >. B ligi za mo- Ske bo ekipa Alplesa Železnikov jutri ob 20, uri gostila SvIŠ Pekarno, v 1. B ligi za ženske pa se bodo rokometašice Merkur ja Naklo z ekipo Hrpelje Kozina doma pomerile v ponedeljek ob 18.30. Začenja se tudi tekmovanje v 2. ligi za moške. Ekipa Radovljice se bo v domači dvorani SGTŠ jutci ob 20. uri pomerila z ekipo Mokerc fga. Ekipa Cerklje P. Kepic gostuje pri ekipi Aleša Praznika, Kranj pa pri Škofijici. V. S. florbali spored • Hokejisti v dvorani bodo jutri in v nedeljo odigrali 3. krog DP. Ekipa prvakov Insport bo jutri gostovala pri Bogojni, Zelenci Kranjska Gora pri Borovnici, ekipi Žirov in Polycoma Brlog pa se bosta ob 18.30 pomerili v Idriji. V nedeljo ob 18. uri bo v Športni dvorani v Železnikih tekma med ekipama Galaksa in Eirodom Škofja Loka. V. S. Test hitre hoje - Na rolkarski progi na Kokrici pri Kranju bo jutri, v soboto, med lO. in 12. uro potekal preizkus hoje na 2 kilometra. Z njim bodo strokovnjaki ocenili vaŠo telesno zmogljivost in vam svetovali primerno telesno dejavnóst. V. S. Redni hitropotezni v Tržiču - ŠD Tržič Jedro vabi vse šahiste in ljubitelje Šaha na deseti redni mesečni hitropotezni šahovski turnir. Tekmovanje bo potekalo v ponedeljek, 6, oktobra, v prostorih Paviljonu Ferda Mayeria 4 v Tržiču, tik ob glavni poŠti. Začetek tekmovanja ob 18. uri, prijave do 17.45. Sistem tekmovanja: 13 krogov, hitropotezno (5 minut), Švicarski sistem. Kontaktna oseba: Jože PraSnikar, telefon: 04/5963-721, GSM; 040/238-150 ali e-naslov: jotko.nena@gmail.com. O. O. 3. Kolesarska dírkaxa poka! Tadra Valjavca • r 7 '"XÍ Spodnja Besnio, sobota, 4.10.2008, ob 14. uri Odprla dirka za kategorije deAov in deklic - start ob 14. uri Dlri(d za pokal Gorenjskega glasa za ioiegorizirane tetifliovalce zl(cenco-startob14.30 Organizator: Kolesarski klub Sava Kranj v sodelovanju s Krajevito skupnostjo Besnica. www.tddejvaljavec.coni 8 K simon. subie @g-das.si GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 kran) Romun mora vrniti ukradeni denar Na kranjskem okrožnem sodišču so zaradi tatvine denarja na pogojno kazen obsodili 32-letnega Romuna luliana Alina Ceaucescu/a. Poročali smo že, da je Romun 27. novembra lani v delikatesni trgovini v Kranju iz torbice 75-letne upokojenke ukradel kuverto z deset tisoč evri, ki jih ]e tega dne dvignila v banki. Obtoženi je dejanje na sodišču prizna! in povedal, da ga se je za krajo odloČil v trenutku, ko je oško-dovanko v banki opazil pri dvigu velikega zneska denarja. Tega namerava oSkodovanki vrniti, je še zagotovil sodnemu senatu. Prav na to upa tudi okrožni državni tožilec janež PalovŠnikr ki je tudi predlagal izrek pogojne kazni enega leta zapora s preizkusno dobo petih iet, čemur je sodišče na koncu tudi prisluhnilo. Tožilec je v končni besedi pojasnil, da je sprva razmišljal o strožji kazni, da bi "tako obdolžene- ga kot druge potencialne goste iz Romunije s podobnimi nameni odvračala od kaznivih dejanj", a je na koncu ocenil, da ima oškodovanka v primeru pogojne kazni še največ možnosti, da dobi denar nazaj, če ji torej Ceaucescu v letu dni po pravnomočnosti sodbe ne vrne deset tisoč evrov, bo mora) Iti v zapor. S. Š. Romun luíían Alin Ceaucescu bo moral upokojenki iz Kranja v letu dni povrniti deset tisoč evrov. / p«», coiuđ ta^ KRIMINAL Kran) Traktorje le obljubljal Kranjski policisti so prijeli 35-letnlka iz okolice Kranja, ki ga sumijo, da je ogoljufal več gorenjskih kmetov. V zadnjem času se je namreč na policijo obrnilo več oškodovancev, ki naj bi jih osumljeni preslepil, da jim bo za ugodno ceno priskrbel traktorje. Za sklenitev posla je zahteval avans v vlSin tisoč evrov. Ko jih je prejel, je "prodajalec" izginil, ogoljufani kmetje pa so ostali brez naročenih traktorjev. Policisti so pri preiskavi ugotovili, da se je domnevni goljuf s svojimi "žrtvami" največkrat srečal na bencinskem servisu Voklo in tam z oškodovanci sklepal nikoli uresničene posle. Konec septembra so kranjski policisti zoper 35-letnika zbrali dovolj dokazov za utemeljen sum storitve treh goljufij, sc sporočili s Policijske uprave Kranja. Policisti so zato spisali kazensko ovadbo, osumljenega privedli k preiskovalnemu sodni-cu, ta pa je zani odredil pripor. Vfomili v avtošoJo .Kranjski policisti so prišli na sled štirim Kranjčanom, starim od iS do 22 let, ki so sredi avgusta vlomili v avtošolo na Pla- rřlni v Kranju, od koder so odnesli dva računalnika in mon tor, skupaj vredno okoli tisoč evrov. Osumljene so pridržali, pri njih opravili hišne preiskave ter na ta način našli in zasegli računalnik in monitor. "Med obravnavanjem osumljencev je bilo tudi ugotovljeno, da je eden od osumljencev izsiljeval svojega vrstnika za denar," so še sporočili s Policijske uprave Kranj. Policisti bodo zoper četverico mladih Kranjčanov napisali kazensko ovadbo zaradi storitve velike tatvine, zoper devetnajst let nika pa še kazensko ovadbo zaradi izsilievanja. Na tisado bodo še čakali Pred dnevi je nekdo z gradbišča na Kidričevi cesti v Kranju ukradel okoH dvesto kvadratnih metrov fasadnega stiropor- ja in tako lastnika oškodoval za 1.760 evrov. Voc l) e Bo postal gozdar? Neznani storilec je v torek v Vogljah iz garaže odnesel motorno žago znamke Stihi in motorni žagi znamke Husquarna. Lastnika je tat oškodoval za približno osemsto evrov. S. S. Norveška v okviru mednarodne izmenjave sta na petdr>evnem obisku pri kranjskih poklicnih gasilcih njihova poklicna kolega iz Norveške. Simon Subic Kranj • Odd Masiar Opord in Vidar Gronl>erk, pomočnik direktorja in vodja izmene gasilske enote v norveškem mestu Elverum, sta se odzvala povabilu kranjskih gasilcev na mednarodno izmenjavo znanja in izkušenj pri gašenju in dru^ gasilskih nalogah. "Gre za prvi takšen obisk» podobno povezovanje pa načrtujemo tudi z gasilci iz Ostravě na Češkem, Beograda v Srbiji, La Ciotata v Frandji in Antwerpna na Nizozemskem. Z medsebojno izmenjavo strokovnjakov želimo izvedeti âm več uporabnega o različnih segmentih gasilslcega dela. Norveška go- sta na primer zanimata naš Norveška gasilca se med kranjskimi gasilci dobro počutita, pohvalila pa sta tudi njihovo Največja razlika med na Hrvaškem. "Kranjski ga- način reševanja z vrvno teh- opremo m usposobljenost. niko in program tehničnega potapljanja, nas pa zanimajo Opgard in Vidar Gronberk. predvsem norveške izkušnje Njuna gasilska enota v Elve- na§ô in opremo kranjskih silci se lahko pohvalimo, da z gašenjem gozdnih poža- nunu je največja v okrožju gasilcev je v tem» da so naša smo edina gasilska enota v dr- rov, " je pojasnil Matq Kejžar, Hedmark, ki se razprostira gasilska vozila bolj univer- žavi, ki iim Ucenco za potap- strokovni vodja v Gasilsko re- na okoli 17 tisoč kvadratnih žalno opremljena, tu pa ima- Ijanje z mešanico obogatene- ševalni službi i ká so oboževali Moneta, hiše zbral čudovito koiekdjo jih je slikar upodobil na sko- dali oajveč denarja za obno- slik, zlasti svojih slikarskih raj 250 slikah. Prav ta edin- vo posestva v Givemyju, kije Moneta in Lokvanji, ki se v rožnatih, belih, oranžnih in rdečih barvah prijateljev: Degaja, longkin- stven "Monetov atelje" je bil bil, kot je umetnik sam mno- stapljaio z vodo v japonskem vrtu, so motiv, ki ga je slikar da, Corota, Delaaoba, Pis- nekoč izvir slikarjeve umet- gokrat dejal, ena njegovih njegovega vrta. upodobil na več kot 2$o svojih slikah. sana, Sisleyja in kar dvanajst niške moči, danes pa navdu- največjih umetnin. Stanje informatike v Sloveniji 115 RAČUNALNIK IN lAZ Robert Guštin Vsako Uiopos^fctu poUkajo Malte, Združenih Arabskih na podjetja s prevelikimi trž- družbe. Slovenija ho morala sko-komunikacijsk ih teknolo- Številne raziskave, ki proučuje- Emiratov, Kataija, Španije in nimi del&íi in monopolnim več pozornosti nameniti po- gy in storitev soočc, je majh- jo stanje razvitosti družbe in Litve. Na prvem mestu je položajem. Druga največja dro^u izobraževanja ter ino- nost podjetij. Majhnost slo- zlasti njihov napredek. Veliko Danska, ki ji sledijo Šveds^, slabost Slovenije je državna vativnosti. Gre namreč za po- venskim računalniikim pod- raziskaiJ je usmerjeno tudi v Švica, ZDA in Singapur. Me- uporaba informacijsko-komu- dro^i, ki sta najbolj pomemb' jetjem onemogoča izkorišča- podrode injbrmadjske družbe, sto Slovenije je zelo visoko in nikacijskih tehnologij in stori- ni za uspešen razvoj in upora- nje ekonomije obsega, kar pa Ena ve^ih tovrstnih raziskav govori v prid napredku in raz- tev. To je morda nekoliko pre- bo injbrmacijsko-komunikacij- uspeva svetovnim velikanom, je razi^va World Economic voju tega podro^a. Sklepamo senetljivo, saj je država naj- skiH tehnologij in storitev, ki Strokovnjaki edino možnost Foruma. Raziskave so name- lahko, da $0 možnosti za ve^ i posamezni vlagatelj v to- bodo v prihodnosti najpo- za dolgoročno uspešno delo- njen analizi stanja in d^nira - uspešno življenje v informacij- vrstno op remo ter storitve pri me mb nejŠi tle me nt razvoja va nje 5/ ovensk i h računal n i- nju smernic, pnmeme pa so tudi za primerjave razvitosti ski družbi v Sloveniji zelo do- nas, iz česar bi lahko sklepali, gospodarstev po celem svetu. ških podjetij, tako na našem hre, pa naj si ho za njene pre- daje tudi precej velik uporab- posameznih držav ter gospo- bivalce ali pa za podjetja. nik tovrstnih tehnologu. I DC Adria tics, ki izvaja to- kot tudi svetovnem trgu, vid i-vrstne raziskave na obmofíu jo v združevanju in prevze- darskih panog. Pri tem je pomembno, da so tovrstne raziskave strokovne, argumentirane Na vrhu so torej države, ki so v samem svetovnem gospodarskem vrhu. To se kaže tudi Po drugi strani raziskava vzhodne Evrope, ugotavlja, da manju manjših podjetij. World Economic Foruma se bo rast slovenskega trga in- Jgra številk, medsebojno pri- kaže, da se podjetja v veliki formacijsko-komunikacijskih merjanje in tekmovanje, vse s i n metodološko ust rez ne. Le v izd atk ih za i nformacijske me ri posluž ujejo info rm acij- tehru^logij ter storitev z manjša- ciljem boljšega in kakovostnej- tako dobljeni rezultati so lahko tehnologije, ki so v mnogih dr- ske tehnologije, zadovoljiva pa la na odstotka. Veijid^te šega razvoja, informacijska temelj za spr^emanje odločitev žavah postale gonilo razvoja je tudi razvitost informacijske rasti bodo ustvarile investicije družba je nezadržno na poho- na njihovi osnovi in nap redka. Slo venija se je i nfrast rukl ure. Pra v tako je v programsko op remo, fci bodo World Economic Forum v najslabše odrezala na podro- zadovoljiva uporaba informa- dos^e skoraj lo-odstotno rast. du in skoraj ni več stvari, ki ne bi bila odvisna od računalni- svojem letnem poročilu Slove- ý'u r^;ulacije trga. Ta je kljub cijsko-komunikacijskih tehno- Slovenski informacijski trg bo kov. Zato je nujno, da smo del nijo med 227 državami po naporom nekaterih državnih logij in storitev med posamez- po ocenah analitikov v letu tega in da postanemo uporab- razvitosti informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij in agervij za povečevanje konku-rence še vedno slaba. Na dalo- storitev uvršča na 30. mesto, čenih podro^ih namreč še Slovenija se ruihaja v družbi vedno prevladujejo posamez- niki, Države na prvih mestih 2008 dosegel 2,5 milijarde niki in koristniki vsega, kar odlikuje predvsem jasna vizija ameriških dolarjev prihodkov. nam sodobna informacijsko- za razvoj ter razumevanje po- Problem, s katerim se slo- komunikacijska tehnolo^ja in membnosti informacijske vensko področje informacij- storitve ponujajo. GORENJSia GLAS petek, 3. oktobra 200S GLASBA Snovanja v četrtek, 25. septembra, je bil med Skofjo Loko in Kanalom ob Sod vzpostavljen glasbeni most. S knjigo in koncertom so se spomnili 10. obletnice smrti skladatelja Marijana Gabrijelčiča, ki je svoje življenje in delo zapisal obema krajema. Čaščenje Marijana Gabrijelčiča Dr. Franc Khižnar s or in večkratni dekan Akch ......................... demije za glasbo v Ljubljani etoinje lo. obletni- se je rodil m Gorenjem polce smrti slovenske- j\i nad Anhovim (18. januar- ga skladatelja, peda- ja 1940), kjer je pred deseti* goga, publicista in mi leti (23. junija 1998Ï tudi organizatora so se v ^ofii Loki in KanaJu ob Soâ umrl. Večino svojega življenja je preživel v Škofii Loki, man, za tisk jo je pripravil Jože Šenk Salve, v trdi vezavi pa so jo natisnili v tiskarni Schwarz. Kaj pa njegova glasba? Na odru Kulturnega doma Des-kk, kjer je Marijan Gabrijel-čič začel pot glasbenika kot dan Godbe Anhovo pred več kot pol stoletja, pa so v izvedbi solistk in solistov: so-praiiistke UzSke Žižek, al- tis'Jce Elene Dobravec, tenoristov Andreja Debevca in Dejana Vrbančiča, basistov Zorana P otočana in Saša Čana, mešanega in ženskega zbora z zborovodkinjo« Martino Bati^ in dirigentom A. Spasičem, zaživela skladateljeva dela iz let 1973-96, Razpon glasbe je pokazal Marijana Gabrijelčiča vveČ kot popolni ustvarjalni luči. Pri tem je treba Še posebej pohvaliti velik umetniški in organizacijski podvig organizatorjev - Prosvetnega društva Kanal ob Soči pod taktirko predsednice in kanalske podžupanje Milice Ziraic - « * f v. v ^ (199^)' ^ js js soustanovitelj in organiza- ob Soči, Vcierov z Muzami revij in zbornikov. Pobudo saj je skoraj i5o-č]anski vo- (jrUbniClClCU v vedena. Preludij (1973) in tor Glasbene mladine Sloveni- m Zemonu, Loških umetni- za knjigo je dala skupina kalno inštrumentalni kor- {0$ Deskk, 25. septembra kjer je ustvaril največ svojih 2008) spoiTJiili z dvema po- del. V knjigi so našteta vsa membnima dejanjema: v skladateljeva dela. Gabrijel- okviru 17. zvezka Dottcskov čič je predvsem mojster zbo- ro^iftioi'sta urednika rovskA in vokalno-inštru- Alojzij Pavel Florjandč in mentalnih del, zapisani so Franc Križnar predstavila pi- vsi nosilci zvoka z njegovo onirsko monografijo Mari- glasbo, predstavljeno je kar jon Gabrijdtič ^1940 • 199^)» 673 kritik in ocen koncertov, Id sta jo kot diplomski nalogi recenzij sodobnih del, esejev napisala Valentin Bo^bj in Metka Sulič. Na rednem 6. Lc podobnih besedil, ki jih je Marijan Gabrijelčič objaviJ v koncertu letošnjega 29. letih 1966-91. To predstavlja mednarodnega festivala so- četrtstoletni prerez sloven-dobne glasbe Kogojevi dnevi ske resne glasbe. Edinstveno 2008 pa so isti dan v Kultur- delo, ki bi bilo lahko morda nem domu Deskk nastopili kdaj kasneje temeljni vir za , solisti, zbor in orkester Slo- Gabrijelčičevo integralno Razpon glasbe JC . vmskega nandne^ ^edališča monografijo. Marijan Gabri- Opera in hoUt Ljubljana in jelčič je bil zelo delaven in pOkttZal pod taktirko .Aleksandra pomemben tudi v širšem Spasiča izvedli troje Gabri- javnem glasbenem In sploS- Marijan Gabrijelčič (1940-1998) / r^. -n^om.. pj MavijUHU jeldčevih del: Božično kanta- no kulturnem življenju. Bil Spominske speve (1987). je, festivala Revolucija in dos- Sdh utripov v Skofji Lold, so- njegovih prijateljev Gama, pus sploh prvič gostoval v več kot popolni Skladatelj, umetniški vod- ha, predlagatelj in aktivni so- ustanovitelj in predsednik podporo pa so dali še dmgi. Desklah in s tem tudi na ^, ja in direktor Slovenske jilhar- delavec mednarodnih glas- Združenja umetnikov âkq^a Obsega 168 strani, oblikova- vseh dosedanjih 29. izved- UStVaiialm lUCl, momje, univerzitetni profe- benih Kogojevih dni v Kanalu Luka idr. Bil je urednik več la jo je Beta PoljanŠek Ko- baJi Kogojei'ih dni. Banketirajo in neastost uganjajo IZ STARIH ČASOV Miha Naguč V svoje m tržaškem p reda- svetno oblast pri oddaji viso- špajo se z nepotrehn imi in za - popihal nego da bi redil svoje- vanju o Trubarju navede kih sluth in cerkvenih pose- nje nepristojnimi oblačili 1er ga rejentga dušnega b^ata. Cankar tudi, kar naj bi Tru- stev; da propadajo župnišča, na svatbah in žeg;nanjih sede Časih so si nakupili duhovni- bar sam izjavil o tridsntin' ker duhovščine ni doma. Ti* na prvem mestu. Zatorej naj ki kar po več mastnih far skem koncilu (protireforma- stim, ki ne žive na svoji jari, odslej nosijo te duhovniške hkrati, videli pa rti^o nikoli cijski cerkveni zbor v danaŠ' naj se Jára odvzame. Nadalje služabnice zaradi razli kova- nobene. Zakaj bolj je bilo konjem Trentu, sklican 1545- govore stórtoví o oderuŠtvu nja rumeno znamenje (kakor ristno zanje, da je veroval 63 J: "Nič řJÍso sklenili: Škofíe duhovščine. Od moža zahte- sojih takrat nosili judjej." kmet v copmice in hudiča niso edini in ne delajo tam va duhovnik na smrtni poste- Po navedbi odlomkov iz nego v evangelij. Po vsem tem nič, nego da banketirajo ter Iji vola, od žene pa kravo. Truba/j a in Dimi t za nada' je naravno, da si je rejormaci-nečistost uganjajo. Bol^ííon- tudi Če ni v hlevu potem nobe- ljuje Cankar sam kot sledi, ja pridobila tal." Cankarje sko rimsko vlačugo je treba ne živine več - ali pa demr; in "Na eni strani tedaj pohot- pred svetom razkrinkati ter Če se jim ne ugodi, ne pokop- nost, podkupljivost in nasil- prspričan, "daje vse kulturno delo na Slovenskem dobivalo osramotiti. " In še eno: "Pa če Ij^o mrliča v blagoslovljeno nost katoliške duhovščine; na takrat svojo moč in vsebino iz bi bilo menihov še več, niso za zemljo, jemljejo denar za od- strani praznoverstvo ter groz* protestantskega dela naroda, nob eno rabo, ker n iso od pušča nje pa t ud i za dovolje* na revščina ljudstva. Prelo m Kar se je delalo za duŠevn ^ in Boga, temveč od hudiča, ka- nje grehov. Lahko se prelomi je bil neizogiben, moral je iz- socialni napredek, je bilo edi- kor je nosUlan na nekih sta- zakon za gotov denar, tudi bruhniti boj. V mnogih žup- noie delo protestantov; o kakš- rih mašnih bukvah v Gorici. " ubijalcu je za gotov denar mjah ni bilo župnika • živel nem kulturnem življenju in V nadaljevanju navede Can- greh odpuščen. Sploh, kdor je veselo ali v Ljubljani aU v nehanju na katoliški strani kar še en odlomek, ki naj hi župnikom in navadnim du- Trstu ter rabil svoje dohodke ne more biti govora, kajti ka- bil iz knjige zgodovinarja Di- hovnikom denar da, je kmalu po svobodni volji. Nekateri toliškojeostab vse tisto, kar je mitza. "Kranjski stancAfi so se odrešen grehov pa tudi denar- župniki so nastavljali r,a fa- bilo nevednega ali strahopet- bil je pisatelj, ne zgodovinar leta i^iS pritoževali cesarju ja. Nadalje sede duhovniki s rah namestnike, pa so zahte- nega. " Cankarjeve zanesene i m na biti, da je v Truhaijev Maksu nad svojo duhovščino, svojim priležnicami, kakor da vali od njih tako visok davek, trditve morarw po mojem je- čas projiciral tudi svoje ideolo- Tožijo, da se ne ozira na po- bi bile njih zakonske žene, li- da jo je ubog' namestnik rajši mati s primemo dozo dvoma; ške pojede iz leta 1908 ... Ivan Cankar na lesorezu Mihe Maleša GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 USODE Snovarua Stopinje skozi preteklost stan v oce Luka Milena Mikiavčič zdravniku. Kost se je po svoje zarasla, brazgotina pa se še Otern pa je nada- danes pozna. lie val: "Zmeraj je V času mojega otroštva so imela pod kontro- bili nekateri otroci iz prvega lo, kam gre denar, gnezda občasno še doma, Ko je bilo potreb- drugi pa so prihajali le sem no pobeliti hi§o, je raje poklicala Henrika iz Rakulka in tja. Odvisno, ali so se že šli učit za kakšen poklic ali pa , , J , kot Jana, ki \t bil sicer bolj» so samo služIli. otnC rndO ftll si pleskar, a dražji. Spom- V toplem spominu mi je J nim pa se Henrika, ki je ostala Ančka, ki se je učila ši- je pripovedoval: okoU gonšča nansal fantke vat Bila je zelo dobra ženska, J • . v ^ punčke, ki so se držali za prijazna in mila. Imela me je MieïlC je oce roke. Da ne bodo tako puste zelo rada, pa tudi jaz sem se stene, je rekel. Preden sem Šel v šolo, sem rad zadrževal v njeni bližini, Rozalka je potem Šla v poklical k sebi le ob kakšnih nogi, ko sem dirkal do Zna- kuharico, Micke ni bilo več, menja /danes je tam križpotje živela je v Skofii Loki, Cene, se večkrat brcnil v noht na Ljubljano, kjer se je učila za manjših z Opekarsko ulico/ in nazaj. Enkrat sva z očetom kosila opravilih. ob studencu v Pivkovi nai- Janko in fože pa so pomagali očetu. Če niso služili. Ančki so kupili mašino za Mama je bila sem jo hotel brusit, pa mi je To je bila že njena dota. Ko ni, tu^mal mi je koso, sam šivat, ker se je učila za Šiviljo. Stric Frido * t kar na da in se jezen odpeljal domov. Čeprav je bil tudi sam vseh muh poln, je biJ pobožen in je veliko dal na zunanjost. Mama se je hotela prikupiti prvim otrokom, če je le mogla, jim je kaj dala, Milki je kupila šivalni stroj in potem jo je vsako nedeljo hodila učit h Kržet. Oče je imel v sebi prepričanje, da se mora vsak od otrok nau6t en antrah (poklic). Ko se je Rozalka v Ljubljani izuûlâ za kuharico, so jo k sebi vzele Lukove tri Sestre, ki so žive5e v Trstu. Ceneta je oče dal učit k Balantač in vsa leta uka je gospodarju namesto plačila zastonj oral. Tudi Jankov uk pri Mačku v Žireh je plačal z oranjem. Oče je janka zelo obmjtal, saf je bil pošten, šparoven in je zmeraj ušla 12 rok, pri tem mi je paiec se je poročila, je dobila le ie so začeli postavljati pare. Nekoč je oČe k njej peljal imel velike cilje. , « , «te «v.», f. f^ - - ------ J------,---r--------- -----, ----" -f-r r —»— . zmeraj nekje prerezalo do kosti. Kri je drla nekaj masti in pohištvo. vendar sem se potem na nek omare od Štrajta (mobilije), Včasih je bilo življenje dru- iz rane, meso je štrlelo stran. Ko sem se rodil, me je čudežen način opomogel in pa je ni bilo doma, takrat je gačno,kot)edanes.Nepom- delala v neti tekstilni jabriki, nim, da bi pri Pivku kdaj za- V ozadja* oče pa me je mimo prijel za menda Ančka najbolj razva- počasi okieval . ^ roko in se mi na prst enostav- jala. Morda je bilo v teh Z Ančko se je tudi moja verjetno je to bila Predilnica klepali vrata. Če pa smo jih, Á enim očesom no uscal, ker je verjel, da se bo čustvih tudi nekaj zaščitni- mama - njena mačeha - zelo na Trati. Bila je ravno pred je bil ključ na polid okna. Če tako hitreje zacelilo- Nato si je ákega. Nekoč sta name pazili lepo razumela. Francka je bila poroko, zato se je oče čudil, je prišel kakšen berač, ki je je pazila name, odtrgal §e kos srajce, močno s sestro Francko. Nepričako- pa "seme". Očeta je nenehno ker je ni nikjer našel prespal v štali. Ponavadi si je zavezal okoli rane in sva dela- vano pa je začelo deževati, vlekla za nos, zato sta si bila Potem mu le povedo, kje kar sam postregel z mlekom , ^ W f^^ ---------.-----------------------------f-------^ ...-.W.W.. Čeprav me m la naprej. Na kraj pameti mu hudo sem se prehladil in stalno v laseh. Bila je tudi zelo je, odkril jo je pri nekem so» izpod krave, ne da bi počakal M' i Jř ™ padJo, da bi me zaradi take zelo resno zbolel za škrladn- živahna ženska, ki je rada sedu, na pol gola mu je od- na mamo, ki je vsako jutro CrfCljalCl, malenkosti poslal domov ali k ko. Bil* sem že tako ubog, da vrtela moške okoli prsta. pria vrata. Omare ji je zložil prišla molst. Med sosedi 110 SLOVENCI V ZAMEISTVU loŽE KoŠniek V Celovcu je veČ sioven- ljudski šoli, ki je bila usta- skih šol in vrtcev ter drugih novijena leta 1991, druga ustanov vključno s sedeži dvojezična ljudska Šola v ko- osrednjih organizacij Sloven- roškem glavnem mestu. Po cev na KoroSkem. Že 55 let je koroški šolski ureditvi obse- dejavno Slovensko kulturno ga ljudska Šola prve Štiri raz- dništvo, ki so ga ustanovili v rede, ki jih obiskujejo otroci, Celovcu živeči zavedni Slo- stari od 6 do 10 let Mohorje- venci. V dni5tvu, ki ga vodi vo ljudsko šolo obiskuje v uâtelj Tomi Millonig, so naj- tem šolskem letu 90 otrok, bolj dejavni lutkarji. Avgusta lani pa jih je bilo 100. Število so gostovali pri Slovencih v otrok se iz leta v leto spremi- Argentini. Društvo organizi- nja, vendar Šola še nikdar ni ra bralne večere in koncerte, imela težav zaradi premajh- vendar je problem dvorana. Osrednje celovške dvorane nega vpisa. "Večina otrok je iz Celov- vem razredu ni niti enega otroka, ki zna dobro slovensko. Pet jih razume, drugi pa ne. V preteklosti pa so bili razredi, v katerih so učenci znali nemško in slovensko. Marica Hartman opozarja na pomen uporabe slovenščine v družinah. Kjer jo vsaj deloma uporabljajo v družinsldh pc^ovorili s^i, jo znajo tudi otroci. Prav tako poma primere, da so starši vpisali svoje otroke na dvojezično Šolo zaradi svoje slabe vesti, ker so sami zanemarili slovenščino. so prevelike in predrage, tako ca," je povedala ravnateljica Marica Hartman, ravnateljica Mohorjeve ljudske šole v Marica Hartman je prepriča- da si morajo pomagati z dvo- Marica Hartman, ki poučuje Celovcu 1 ^ew j^e rano v Slovenskem kultur nem domu v PUberku. na šoli že od začetka. "Le od 10 do 15 odstotkov naših ščini in en dan v slovenščini, znamenitega voditelja Slo- na. da ima slovenščina kljub oviram na Koroškem prihodnost. Otroci sprejemajo jezikovno različnost kot zanimi- Na pobudo vodstva M o« učencev živi zunaj mesta. V Naši učitelji morajo brezhib- vencev na Koroškem in usta- horjeve družbe in v Celovcu šolo jih vozijo starši, ki imajo no obvladati oba jezika, kar novitelja slovenske gimnazije vo posebnost, njihovi starši živečih Slovencev je leta službo v Celovcu. Šolnina na nekaterih podeželskih šo- v Celovcu dr. JoškaTischlerja pa vidijo v znanju slovenšči- 1989 v stavbi Mohorjeve znaša 90 evrov na mesec, kar lah ni običaj. Največkrat je to in je poročena z Valentinom ne različne prednosti in pri- družbe na 10. Oktober Stra- nas uvršča med cenejše Ijad- posledica pomanjkanja dvo- Hartmanom, sinom znanega ložnosti, še posebej zadnja sse, v bližini središča mesta, ske šole na Koroškem. Ureje- jezičnih učiteljev, kar je ved- koroškega zborovodje Foltija leta, ko je Slovenija članica začela delovati Mohorjeva no imamo tudi popoldansko no hujši problem koroškega Hartmana, je povedala, da se Evropske unije. Zato organi- ljudska šola. Ustanovljena je varstvo otrok. Zanj je treba dvojezičnega šolstva.' v Mohorjevo ljudsko šolo vpi- zirajo na Mohorjevi ljudski bila kot katoliška zasebna plačati 140 evrov na mesec. Ravnateljica Marica Hart- sujejo otroci z različnim zna- šoli v Celovcu tudi tečaje slo- šola in je ob javni dvojezični En dan poteka pouk v nem- man, Id izhaja iz rodbine njem slovenščine. Letos v pr- venščine za odrasle. Gorenjska 96 MHz R A o l o ZA R A O O V E D N « OBČINA NAKLO Glavna cesta 24, NAKLO Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS èt. 33/07) in 12. ter 78. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) župan Občine Naklo objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorsltega načrta Občine Naklo, Okoljskega poročila za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo in Revizije dodatka k Okoljskemu poročilu za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo 1, člen Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo, Okoljsko poročilo za Odlok o občinskem prostorskeoi načrtu Občine Naklo tn Revizija dodatka k Okoljskemu poročilu za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo. 2, člen Javna razgrnitev se izvede rta sedežu Občine NakJo od ponedeljka. 13. 10. 2008, do torka. 11.11. 2008, v delovnem času občinske uprave. Javna obravnava bo v sredo. 22. 10. 2006, ob 16. uri v sejni sobi Občine Naklo. 3. člen Pisne pripombe in predloge, ki se nanašajo izključno na razgrnjeno gradivo, lahko d^o vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe în predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se jih posreduje pisno na naslov; Občina Naklo. Glavna cesta 24.4202 Naklo. Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. 4. člen To javno naznanilo začne veljati z dnem objave. Številka: 3500-0015/2007^1/2008 Datum: 03. 10. 2008 ŽUPAN JANEZ ŠTULAR i I S It i Ema Spirata 1,68 € Cvet uUoi 2,19 € S J Ma ti cvet 0,63 € Korat SâOhôna Srce 2.19 € ItUIrmtfki t» 30 àiki Buča 2ao€ k Vtažek Buča ÍMt Ve^oa luč 4.29 € Cim 2S0 dm ^ pfíMAá bittfij Ipis 2,9SC CcriĆOđri; » . I • Vita 3.92 i (ion 90 dni Viva 4,06 € Scmond Oon 120 deti Mojcft 3,71 C Gori 120 dni Vestin a 4,19 C NikA 2,62 C www.posta.si Prižgite plamen. Naj v soju sveč zažari spomin na vaše bližnje* Ob dnevu spomina na mrtve prižgite svečo in pcOaslite spomin na svoje najdražje. Na poštah smo za (a dan pripravili Široko ponudbo navadnih in tlcktroDskih sveč po ugodnih cenah. Obiščite nasi Zanesljivo vsepovsod POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj R-ADIO SORA Radio Sorad.o.o., Kapucinski tfg 4220 Škoíja Loka^ tel.: 04/506 50 50. fax: 04/506 50 60, e-ffiâil: ÍAÍo® radio-sora. si IŠČEMO SODELAVCA (m/ž) za i Gorenjski Glas www.coren)skicus,si Gorenjski Glas • sklddikenje, nadzor in manipuldnjo z blagom, vodenje evidenc • opravljanje stor1t?vintran&p0rtdvzve?{ ssktedlšcsrgem in proinotfi^o ' vzdrževalce defovTie opreme« upriv^Sfije viličarje ■ DdkUdanJe, razkladat^e in pretakanje t>laga. jemanje vzorcev ^ • C«nimo toin«t nataninosl. samostojnosi, komunikativnost samglncuitivnosi. prioravljenwtJa učenje i(i tíritsko delo. • 28htivimo poklicnÛ ûûbrazOo in nekaj îzkulenj^' je i2(rít vilićansta • Nudimo ^isbilfloi^poslKev.enoirmensk&deloin dobro p la ři lo. sahsqn KAMNIK (f.oA. Kovinarska laia samo v kolrčmah. o h koiiiinah v primeru, dabo^okjuoskrtinemii usnctelva Slik«sosimDoliCu« Vsecene íalog pri nepiidahvano velikemu povpcdševsuju ii pivk dan ca/pro^ni ceni^nc hupe« prosimo za 'dzumevdnie vei|3jo?a izdelke bre; dekorativnih elementov lIo razprodale ^aH Vse (ene so v Í(JR s ptipddatdírni DDv ^an^kaiskenapaiieneodgu'^aom Lidi d.o.o. k.d. i6 GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 POEZIJA Snovama Czeslaw Milosz (1911-2004) je eden največjih pesnikov 20. stoletja. Slovenci pa smo septembra dobili to, česar nimajo mnogi večji narodi: obširen izbor njegove poezije, ki je na 606 straneh in pod naslovom Zvonovi pozimi izšel pri Studentski založbi v zbirki Beletrina. Pesnik Miha Naglič esnikova izjemna Lobattja biografija se razte- ^^ Magdaleno se beli v somraku za dobesedno čez ° lobanja, sveča ueaša. Ne poskuša uganiti, celo prejšnje sto- letje in se konča kateri njenih Ijubimcei^je ta izsušena kost. : fSits- f™' v tedaj še poljskem mestu Pesek je zaspal v priáeni un, ker je inJela Vilno (zdaj Vilnius) in v Parizu. Med vojno je pri' padal poljskemu odporni- in čuiHa na ramenu dotik Nj^oi^e roke takraL ko ie o svitu krihula: "Rabunif škemu gibanju, v povojnih Jaz pa zbiram sanje te lobanje, ker sem ona letih bil poljski kulturni ogmevit, zaljubljen, trpeč v vrťowh §e v Washingtonu in Pari- j . • t l i- ' • ,. . ® .1 pod temnim oknom, negotov, ali je m^a zu, kjer je 1951 zaprosil političn. ikogar dru^a sJcrivnost njene naslade živel v ZDA in bil 1961-78 Omame, priseg. Le slabo se jih spomni umverzi / Kalifomi ja] samo tístí trenutek, nepreklicen "Molim k njih letih življenja se je ko je bila že skoraj na dru^ strani »I m H svojemu 2004 v Krakovu. Leta 1980 Prevedla Jana Unuk je svoj pesniški in pisa priročnemu teljskj opus prejel Nobelovo Pesnik C2eslaw Milosz (191V2004] nagrado za književnost, "za spe. // Starec sem, ki se ti- nil v svoj rodni kraj, je videl, zdelo, da je ugasnil s kon- coske, povezano z MiJosze-bOffUé brezkompromisno ostrino, stega junijskega jutra spo- da so s površja zemlje dobe- ce m romantike, tokrat ute- vim klasicizmom; rehabili- s kakršno podaja člove- minja: / omama teh, ki so sedno zbrisali skoraj vse, meljena na horizontalni in- tacija diskurza in diskurzivne pesnitve; velik pomen ironije: distanca med avto- / Kajti Bog kov ogroženi položaj v brez greha, beli prti in son- Česar se je spominjal in kar tuiciji; uvedba sakralnega svetu, polnem nasilnih kon- ce / na vazah s potonikami je torej preživelo "le" v nje- biblijskega patosa kot mora imeti mkiov ... Počasi, premišljeno se govi večni poeziji. Njegova spremljave profetizma; os- rjem in lirskim subjektom. ^ V brezskrbno in srečno zdaj, ko je dopolnjena uso- Reka seveda še teče, a je ni ter etični čut, skorajda mo- Več o Miloszu in njegovi milijardo uses, j otroštvo, ki ga je pred straš- da, / podajam med podobe prepoznal: "njena barva ralistična strast; stalno zani- poeziji izveste v spremni , J • no vojno preživel v plemi- minulega časa, // svojega spominja na rjasto avtomo- manje za verske in eshato- besedi fane Unuk, ki je vell- in eno uho ima §kem dvorcu ob reki Niewi- stoletja, v katerem, in v no- bilsko olje". aži, se je vračal vse življe- benem drugem, mi je / bilo loške teme in s tem poveza« ka poznavalka tega izjem-Polonist Jerzy Kwiatkow- na biblijska stilizacija, ne nega opusa. Knjigo Zvonovi vedno odprto nje, tudi kot starec. "Otrok ukazano roditi se, pisati in ski je ugotovil, da so zô Mi- nazadnje slovesno dolgi, pozimi sta uredila Klemen zame. ff sem, ki pristopa k prvemu zapustiti sled." (Iz pesmi loszevo poezijo najbolj zna- "svetopisemski" verz: spod- Piskinjana Unuk, prevajal- obhajilu v Vilnu / in potem Capri v zbirki Na rečnem čilne naslednje poteze: re- bujanje zanimanja za an- cev je kar sedem, med nji-pije kakav, s katerim postre- bregu, 1994.) Ko se je pes- aktualizacija vzorca pesnika glo-ameriSko poezijo po mi gorenjski rojak Tone (C. Milosz ) žejo pobožne / katoliške go- nik kot starec po 52 letih vr« preroka, za katerega se je dolgoletnem vplivanju fran Pretnar. Primer Langus SEDMICA Maaifta Smolnikar Tu in tam me v določenih so jih kratko malo podarili kot ljubljanskimi Križankami, mela, kot da se mu o tem, o če* ljubljanskih meščanov) so mu okoliščinah in ob dogodkih primerek izbomega (beri Mestni muzej je organiziral mer ga sprašujem, niti ne sa- konec letošnjega poletja v resno zaskrbi za prihodnost un\etniškega) okusa. (Name- razstavo fotografij nekega nja, Potem sem mu j>o doma- rojstni Kamni Gorici rojaki slovenske narodove identitete sto da bi podarili Prešernove francoskega fotografa. Na od- Če razložila, dagreza kip Or- končno postavili spomenik^ in samobitnosti, pa čeprav 2 besedno zvezo "slovenska kul- kroglice, pa čeprav so čisti po- prtju razstave se je dobesedno feja, ti ga je izddal siovensiti delo akademskega kiparja nartdek.) Ob tej priložnosti bi trio ljubljanske smetane, s ka- kipar Stojan Batič, izraziti Staneta Kolmana. Namesto da bi Slovenci sto- turna identiteta " nenehno lahko ohranili vsaj toliko pa- tero so se pomešale naključne, predstavnik figuralnega kipar-opletamo okrog sebe. Je pa meti, da ne rečem ponosa, da pomeni mimoidoče skupine s^a, ki pretežno črpa iz za- pili skupaj in poskrbeli za res, da to navadno počnemo bi ^ pred širšo evropsko jav- turistov, kladnice antičnega sveta ozi- promocijo Stojana BatiČa, pred domaČo javnostjo. nostjo bahali z Antonom Der- Delala sem se turistko in roma slovenskih in evropskih Antona Dermote, Matevža Spomnimo se, na primer, moto, hrskim tenorjem iz Kro- sem neko znano ljubljansko dve leti nazaj, se pravi leta pe in (enim) ruijboljših inter- "faco", katero je mogoče sreča- mitov ter legend. Se pravi, namesto da bi se kitili z lastnim Langusa in vseh dru^h umetniških genijev slovenskega iz- 2006, kije bilo v širšem cvrop- prđov Mozartovih opernih li- ti na Msairi nekoliko bolj gospo- perjem, se s tujim, pa Čeprav z vor a, promoviramo tuje skem kuJturTtem prostoru raz- kov, A se nismo in je Sla pri- ski pasji procesiji, v an^ŠČini umetniškega zornega kota umetnike, Često čisto povpre- glašeno za Mozartovo leto. ložnost desetletja mimo nas vprašala, kaj predstavlja bro- bolj ali manj vsakdanjim. Čne nadarjenosti, v primeru Sloverici smo zagnali tolikšen skrajno brezbrižno. nasta skulptura, postavljena v ie en primer pišmeuhov' Langus pa smo se pripravljeni kulturni vik in kňk, kot bi Slo Še en primer slovenske na- zamreženo okensko odprtino za našega in ne tujega sklada- rodove brezbrižnosti sem ljubljanskih Križank, in kdo skega odnosa do slovenske kulturne identitete in samo- celo skregati, kje naj spomenik temu velikemu slovenske- telja. Cirkus je bil pripra vljen (f^jp^fj S stran i, potem pa de- je njen avtor. G ospod me je bi tnosti je pri mer La ngus. Po mu upo da bijajočem u u metni- s tolikšno preračunljivostjo, da javno) opazovala sredi letoš- pogledal z očesno belino, za- neskončno dolgih letih brez- ku stoji. Včasih se zdi, kot da so na svoj račun prišli celo nje turistične sezone. Prizo' okrožil kotičke ust v smeri pro- brižnega odnosa do slikarske v resnici ne vemo, kaj naj s sladkosnedTteži, ki so se basali rišče dogodka: Ljubljana, toč- ti vratu in brezbrižno skomig- veličine Matevža Langusa slovenstvom pravzaprav sploh z Mozarto vim i k roglica mi ali neje, t rg oziroma prostor pred nil z rameni, ka r sem raz u - ( znan i so njegovi portre t i počnemo. GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 EKONOMIJ k M stefa n. zargi (g) ř-gía5.5í 17 Cene surovin umirile Septembra se cene življenjskih potrebščin v povprečju niso spremenile, letna rast cen pa se je znižala na 5,5 odstotka. Štefan Zargi Ljubljana - V torek je Statistični urad Republike Slovenije (SURS} objavil podatke o gibanju cen življenjskih potrebščin, ki so merilo in-iladie in kažejo, da so v septembru v povprečju mirovale. To seveda ne velja za posamezne cene, tudi ne za statistično razvrščene cene po skupinah: blago se je v povprečju podražilo za 0,8 odstotka, medtem ko so se ritve pocenile za 1,8 odstotka. Za septembrska gibanja je mogoče reči, da so povsem sezonska, še enkrat pa se je potrdilo, kako velik vpliv na inflacijo ima pri nas cena naftnih derivatov, ki je najbolj poganjala cene navzgor nastanitvene storitve, hrar.a čah (7,2 odstotka), stroških Latviji (15,6 odstotka), naj- V pr/i polovici leta. Čc jc na- in brezalkoholne pijače. Pri za zdravje (5,1 odstotka) in nižjo pa na Nizozemskem (3 mreč padec cen storitev v slednjem je bilo v septem- izobraževanja (5 odstotkov}. odstotke}, V komentarju gi- skupini rekreacija in kultura bni cenejše sadje, dražja pa (za 5,3 odstotka) sezonskega zelenjava. Sicer pa ima Slovenija s banja cen na vladnem Ura* 5,5-odstotno rastjo cen (mer- du za makroekonomske značaja, so nižje cene prevo- Zanimivi so tudi podatki o jeno tudi po harmonizira- analize in razvoj (UMAR) za in stroškov stanovanj prav letni rasti cen, ká je v povpre- nem mednarodno primerlji- ugotavljajo, da je, kot je to ve-posledica znižanja cen nafte, čju v septembru prvič letos vem indeksu cen) še vedno Ijalo pri dviganju cen, tudi Na drugi strani so sc v sku- padls pod Šest odstotkov, najvišjo inflacijo v evrskem pini cen blaga najbolj podra- medtem ko je povprečna iz- območju, saj se je letna infla- pri umirjanju cen to hitrejše kot v celotnem evrskem ob- žile obleke in obutev (za kar mesečna rast s 6,2 odstotka cija v tem območju po prvi močju, kar je posledica dej- 10,7 odstotka), kar je po po- Še vedno višja. Največje po- oceni Eurostata znižala na stva, da imajo cene surovin letnih razprodajah logična dražitve so bile v enem letu 3,6 odstotka. Zabstni rekor- (zlasti nafte) pri nas močnej» posledica nonh jesensko dosežene pri stroških stano- derji pa nismo med vsemi ši vpliv na cene kot v drugih zimskih kolekcij. Za odsto- vanja (io>5 odstotka), gostin- članicami Evropske unije, drŽavah. K umiranju rasti tek je dražja tudi stanovanj- skih in nastanitvenih storit- kjer|epoavgustcv>;kihpoda- cen bo po oceni UMAR-ja ska oprema, za manj kot od- vah (10 odstotkov), stano- tkih bila povprečna inflacija prispevalo tudi umirjanje stotek pa so se podražili iz- vanjski opremi (7,3 odstotka), 4,2 odstotka. Najvišjo stop- gospodarske rasti, ogrozi pa obraževanje, gostinske in hrani in brezalkDholnih pija- njo inflacije so ugotovili v ga lahko hitrejša rast plač. GBD je postal holding CBD Gorenjsko borzno posredniška družba se statusno preoblikuje v holdinško družbo z več odvisnimi družbami. Štefan Zabgi Kranj • Tokrat predstavljamo peto, torq zadnjo kandidatko za priznanje gazela Gorenjske 2008, ki bo 15. oktobra podeljeno na Bledu. Direktorica Ani Klemenčič nam je takole predstavila družbo: "GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d. d., je biJa ustanovljena konec leta 1996, z jasno vizijo postati najuspešnejša borznopos-redrdška družba v Sloveniji. GBD je aktivna čJanica Ljubljanske borze vrednostnih Ani Klemenčič papirjev in centralne klirinško depotne družbe KDD. posvetili izobraževanju (pisa Največji del dejavnosti pred- nje đankov, radijske oddaje stavijajo svetovanje na podro- bilten Moj broker) in ozaveš čju gospodarjenja s premože- čanju javnosti, s pomočjo ka njem, investicijske storitve, terega bi lahko bolj optimal podjetniške finance, trgova- no gospodarili s prihranki. nje na domačih ter tujih tr- Naše glavne prednosti, ki visno finančno svetovanje družbo in več odvisnih (kar je prava redkost, saj ve- družb. Tako je bila z oddělit- čina ponudnikov finančnih vijo 25. septembra 2008 storitev v Sloveniji ponuja k ustanovljena družba GBD en, ožji segment produktov) Skupina, finančna družba, d. in odlična izvedba, ker je za- d., s sedežem na Koroški ce- dovoljstvo naših strank na pr- sti 19 v Kranju. Preoblikova- vem mestu; GBD On-Iine ti- nje se bo zaldjučilo naslednje govalni sistem, ki je v S}ov^ leto, ko se bo hčerinskim niji vodilni za trgovanje prek podjetjem, med njimi naj- intemeta in prvi, ki omogoča večjemu GBD Gorenjski vpogled v globino trga: vodil- borznoposredniSld družbi, d. na trgovalna platforma za d. (ki se je pred nekaj mesed online dostop do tujih borz preselila v nove prostore na prek našega partnerja E^Tra- Koroško cesto 5, prizidek k de; FINport, ki bo zaživel v Hotelu Creina), GBD Nepre-nekaj mesecih, bo prvi in edi- mičninam (na Tivolski 48 v ni portal za aktivne vlagatelje Ljubljani), GBD Svetovanju pri nas; motiviranost naših (na Cesti Staneta Žagaija 3), borznih posrednikov za do- priključilo še nekaj novih. seganje najbolIšLi rezultatov; Osnovni moto obstoja in konkurenčne cene. V GBD delovanja GBD, d. d., je Se zaposlujemo 42 strokovnih naprej uspešno poslovanje 2 in pripadnih zaposlenih, ki zagotavljanjem največje vred- Ro glavni nosilci njenega nosti \'sem investitorjem, za- gih, online trgovanje. Videli nas uvrščajo prav na vrh med uspešnega poslovanja. Lani poslenim, delničarjem in lo- smo, da lahko ljudem ponu- borznoposredniškimi druž- smo začeli priprave na širitev kalni skupnosti. Vse to smo dimo, kar potrebnajejo v novo- bami pri nas. so: fleksibilnost poslovanja in statusno preob- združili v VARNOST, STRO- nastali situadji. in veliko časa in vrhunska storitev, neod- likovanje družbe v holdinSko KOVNOST, DONOSNOST/ LjuagANA Bo DARS-ov dolg postal državni? Na torkovi tiskovni konferenci smo izvedeli še za eno zanimivo podrobnost, ki je posledica obiska In usklajevanj s predstavniki evropskega statističnega urada Eurostat Opozorili so namreč, da bodo po evropskih pravilih Družbo za avtoceste Republike Slovenije (DARS) uvrstili v državni pro« račun, saj prodaja letnih in polletnih vfnjet po njihovih pra* vllih ni prodaja storitev, pač pa pobiranje davka - netržna dejavnost» ki prinaša več kot polovico prihodkov. Er)ako naj bi veljalo tudi za RTV prispevek. Tak pristop pa bi pomembno pokvaril državne bilance, saj je znano, da ima DARS za kar 2,56 milijarde evrcv dolgov z državnim poroštvom, ti pa bi z omenjeno sprer^embo postali dolg države. Temu bi se tahko izogniti s prodajo vinjet za krajša obdobja, kar pa bi pokvarilo bilanco DARS-a in verjetno občutno podražilo tako letne kot tudi polletne vinjete, i. Ž. škofja Loka Jelovica odpira energetsko varčno hišo Iz lesne industrije Jelovica so sporočili, da bodo v soboto v Dolu pri Ljubljani od 10. ure naprej odprli vrata ene Izmed svojih že postavljenih energetsko varčnih hiš, ki jih sicer izdelujejo v obratu v Preddvoru. Prek dneva bodo potekala kratka predavanja o prezračevalno • ogrevalni tehniki, na ogled pa bo tudi več kot 70 idejnih zasnov njihovih novih hiš. V podjetju se zavedajo, da bodo energetska varčnost, optimalna arhitekturna zasnova objekta ter ekološka narav- nanost ^ prihodnje še posebno pomembni dejavniki pri odločitvah o nakupu hiše. Š. 2. B^nine sforffvf nê Unh^zxîv NŮ^ SH- HiFi ColorStudiû hpí ce«ifsiu«o tmui re* s. Sf-1 m UvtiilaAa, Siomh 28(ki^20, laowito ison. 28cnx-30, te «38$ 01 gsm: *386 p^^t-mí kmtftoon».» V redno delovno raznierje $ polnim delovnim časom sprejmemo operaterja imm v pripravi ottsat plm (CTP) v enoti Kranj, Mirka Vadnova 6. Delo poteka v dven izmenah. Zahtevana šolska Izobrazba In znanja: - V. ali VI. stopnja grafične smeri z zaželenimi Izkušnjami na podobnih delih, znanje angleškega jezika, poznavanje MAC operacijskega okolja. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na r^aslov: HiFi OolorStiidio, d. c. 0., Poljani! nasip 6,1000 Ljubijana /AKA NKDhlUIKPRlVAS: LUC1I MULE) Cena 19^50 eur za naročnike 10% popusta J Gorenjski Glas Za vas beležimo Čoi t i » » i8 KMETIJSTVO cvtto.zaplotn i k @g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 Slovenski med še bolj prepoznaven Na sedežu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so odprli čebelarsko knjižnico» najbogatejšo in le eno od petih na svetu. íasna Paíaoik tudi celotno zbirko letnikov ..............................................................................najstarejše slovenske revije s Brdo pri Lukovici • "Tako sla- podiočja kmetijstva, Sloven- bega leta, kot je bilo letošnje, skega čebelarja, ki ravno v naše čebele Se niso imele, a tem letu praznuje uo-letnico Čebelarji se k sreči lahko ve- rednega izhajanja. Na knjiz- selimo tudi nekaterih pozi- nih policah bo posebno me- tivnih mejnikov, " je leto na sto naSel tudi čebelarski ter- predstavitvi novosti sloven- minološki slovar, ki ie luč skih čebelarjev povzel pred- sveta po petih letih intenziv- sednik ČZS Boštjan Noč. nega dela ugledal prav v teh V teh dneh so na sedežu dneh. Osem strokovnih so- zveze uredili težko pričako- delavcev je zbralo več kol vano strokovno knjižnico, ki 4000 izrazov s področja če- je dobila ime po janežu Go- bekrstva; da pa bi se čebelar- ličniku. V njej je več kot ski jezik med uporabniki kar 3000 enot slovenskega in tu- najbolj ohranjal, ga bodo v jega knjižnega gradiva, "Če- prihodnjih dneh poslali prav belarji imamo izredno boga- vsem slovenskim čebelar- to strokovno literaturo, zato jem. smo imeh dolgoletno željo, Na Čebelarski zvezi Slove- da jo primemo uredimo, na- nije, kjer se zadnja leta inten- redimo dostopno javnosti ter zivno ukvarjajo $. promocijo jo na ta način tudi zaščitimo slovenskega medu, so pred- in ohranimo," je povedal taj- stavili tudi tipiziran kozarec, nik zveze Anton Tomec in v katerega bodo polnili ie dodal, da gre za knjižr\ico med s slovenskega ozemlja. svetovnega pomena. Knjižni- Izbrali so ga na javnem nate- ca, ki bo čitalniškega značaja Čaju, z njim pa želijo potroš- In za javnost odprta enkrat nika že na prvi pogled opozo- tedensko, ima nekaj izjem- riti na to, da bi moral biti do- nih primerkov čebelarske li- mači med deležen večje po- terature • kot edina pri nas zornosti. Predstavniki ČZS so v novi knjižnici predstavili tudi terminološki slovar In tipiziran kozarec za med. Meso se Rdeče meso in mesni izdelki se bodo do konca leta v povprečju podražili za petnajst odstotkov. Pn/o od tri« do petodstotno zvišanje cen bo že ta mesec, druge podražitve bodo do konca leta. Cveto Zaplotnik mest, posredno pa tudi do- možnosti za preživetje, ugo- povprečja višje za Šest oz. mačo rejo govedi in prašičev, tavlfafo pa, da se je v zadnjih osem odstotkov. Kranj - Kot je povedal Boris In kaj naj bi biJ razlog za letih zelo povečal uvoz mesa Jež, direktor Gospodarskega novo krizo v mesni predela- iz evropsidh držav. 'Tri tem Večina pridelkov se ie interesnega združenja Mesne industrije, naraščanje cen vir Kot pojasnjuje fež, se je delež vhodnih surovin v celo- se nihče i^sebej ne ukvaqa pocenila s kakovostjo. Ta sicer tehnič- surovin in reprodukcijskega Cnih stroškili mesne predela- no že lahko ustreza zakon- Na ministrstvu za kmetij- materiala ter drugih stroškov ve v zadnjem letu povečal s sko določenim standardom stvo, gozdarstvo in prehrano ruvajajo* da so se v zadnjem obdobju odkupne cene večine kmetijskih pridelkov znižale, njihova povprečna višina je tako letos nižja kot lani. Cena pšenice je po podatkih tržno informacijskega sistema agencije za kmetijske t^e v letošnjem 37. tednu znašala 207 evrov za tono in je bila od devet do petnajst odstotkov nižja kot v enakem lanskem obdobju. Cena koruze je v 37. tednu znašala 183 evrov za tono in je bila v primerjavi z lani nižja za do» brih 26 odstotkov. Cena krmnega žita se je zaradi izjemne ponudbe v Evropski uniji znižala občutno, na Madžarskem je padla na 114 evrov za tono in se je že približala intervencijski odiaip- ni ceni. Odkupne cene živine so v Sloveniji nižje kot v Evropski uniji, povprečna cena mesno-predelovalnim obra- 70 na 80 odstotkov, pri tem in drugim predpisom, toda bikov, starih do dve leti, je tom ne omogoča več renta- pa mesno predelovalne obra- za zdravo prehrano je po- nižja za 3,5 odstotka, cena te- bilnega poslovanja, zato ima- te tepe tudi to, da podražitev trebno še veliko več, " pravi lic za dobrih 19 odstotkov in jo samo dve možnosti - ali surovin niso sproti "preliva- Boris Jež in navaja, da so cena krav za 25 odstotkov. podražitev mesa in mesnih li^' v maloprodajne cene. maloprodajne cene mesa in Cena mladega pitanega go-izdelkov v povprečju za pet- Zdaj nimajo več nobene no- mesnih izdelkov v Sloveniji veda je bila v letošnjem 37. Meso in mesni izdelki se bodo podražili tranje rezerve, na to, da bi jih skoraj za četrtino nižje od tednu v primerjavi z enakim iskali na račun kakovosti iz- povprečja Evropske unije, v lanskim obdobjem višja za ne bodo podražili, bo to ogro- delkov, pa tudi ne pristajajo. Italiji in Avstriji, ki sta nepo- deset odstotkov, cena prašič- najst odstotkov ali pa zaprtje obratov. Če mesa in izdelkov žilo več kot dvajset obratov in več kot dva tisoč delovnih Še večja usmeritev na izvoz- srednl tekmici slovenske jega mesa pa za dobrih štiri- ne trge jim ne daje prave mesne predelave, pa so od najst odstotkov. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-po^đ:malioglasl<^g-glds.si www. gore n]skiglâs.si AVTOHISA vrtač d.0.0. KRANJ, PE Mmskovo. Ruřiga)«« cesta ipa, 6000 TH.: 06/2S 6A 899, Fsxr OA/23 44 890. Emsllr vitac.seat^sioi.n$l yUBL)ANA Sejem Narava • zdravje Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je včeraj zače 39. sejem Narava - zdravje, na katerem ponujajo izdelke Jn storitve za zdravo življenje. Na sejmu, ki bo zaprl vrata v nedeljo zvečer, se prvič predstavljajo podjetja z ekološko gradnjo, izkoriščanjem obnovljivih virov energije, urejanjem okolice in recikliranjem odpadkov. Novostje vsebinski sklop Sobivanje človeka In narave, na katerem javne službe me^t Ljubljana in Maribor predstavljajo vsakdanjo skrb za prijetno In zdravo urbano okolje - ločevanje odpadkov, ogrevanje, zagotavljanje pitne vode ... Razstavljavci ponujajo tudi sadje, med, izdelke iz medu In zelišča, vsak dan ob 11, uri je prikaz peke kruha iz ekoloških surovin. Sejem spremljajo tudi različna predavanja in posveti. Jutri in v nedeljo bo v sodelovanju z obrtno-podjetniško zbornico potekal dvajseti nad* onalnt kongres kozmetikov, včeraj je bil posvet o sadju v prehrani mladostnikov, mlekarji in ekološki kmetje pa so predstavili program za večjo porabo mleka, mlečnih Izdelkov In ekološko pridelane hrane. C. Z. Škofja Loka Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov jutri, v soboto, dopoldne bo na Mestnem trgu v Škofji Loki tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki jo pripravlja Razvojna agencija Sora. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in 8abica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Za moj dom, Slovenski med in druge kakovostne izdelke - pekovske, mlečne In zeliščne izdelke, domače jušne rezance, dražgoške kruhke ter izdelke domače in umetnostne obrti. C. Z. Trboiê Evropski dan opazovanja ptic Društvo za opazovanje In proučevanje ptic Slovenije bo v okviru evropskega dne opazovanja ptic pripravilo v soboto in nedeljo opazovanje ptic na desetih lokacijah v Sloveniji, kjer bodo udeležence seznanili s pticami, njihovo ogroženostjo in načini varstva. Na Gorenjskem bodo opazovali ptice na Trbojskem jezeru, zbor udeležencev bo v nedeljo ob devetih dopoldne pri ribiški brunarici v Prašah. Pri opazovanju bodo dali poudarek pticam selivkam in njihovim selitvenim potem. Nekatere ptice prav zdaj zapuščajo Evropo in so namenjene v Afriko, k nam pa prihajajo prve gostje s severa, ki bodo zimo preživele pri nas. Ptice selivke ne poznajo meja, po-eg gnezdišč so za njihovo preživetje zelo pomembna tudi vmesna postajališča, kjer se lahko nahranijo in odpočljejo. C. Z. 1 4 GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 GORENJSKA, OGLASI ~ .si 19 Bohinj bo spet dobil ribogojnico Ribiška družina Bohinj bo zgradila ribogojnico na potoku Belca, kar bo dobro tudi za razvoj ribiškega turizma. Petra Lotrjč dovolj denarja le za gradnjo pravilne zgrajenih osmih za- Občinska svetnica Dana Bo h i ms ka Bi stri Cd • Občin- ribogojnice. porednih vzrejnih bazenih Lazar je v razpravi izpostavila Ribiška družina Bohinj ob- omogočil letno vzrediti do 4,6 vidik 2 ribolovom povezane- ski svet Občine Bohinj je Ri- staja že skoraj deset let in v tone enoletnih ter starejših ga turizma, saj so ribid boga- bišld družini Bohinj na ob- tem času ji je uspelo z vest- avtohtonih salmonidov, ka- ti gostje, ki so'pripravljeni činski zemlji ob potoku Bel- nim gospodarjen^m privar- mor spadajo poto6ia postrv, plahti visoko ceno ribolovne ca blizu železniške postaje čevati nekaj denarja, s kate- jezerska postrv in lipan. Po ri- dovolilnice in ki tudi drugače za 30 let dodelil stavbno pra- rim bi radi zgradili omenjeno bogojnem načrtu ie Ribiška v Bohinju veliko potrošijo. vico za namen izgradnje ri- ribogojnico. Izdelati so dali družinaže sedaj dolžna vsako "Zavzemamo se, da bi gostje bogojnice v Bohinjski Bistri- tudi že idejni projekt, na leto v Bohinjsko jezero in v Bohinj prihajali tudi zunaj d, za kar bi po oceni sodne- Kmetijsko gozdarskem zavo- Savo Bohinjko vložid po deset sezone, in ribiči zagotovo so ga cenilca občina dobila do- du Kranj pa so tudi izdelali tisoč osebkov lipana. Tega taki gostje« saj se niihova se- brih 73 tisoč evrov nadome- zootehniSko idejno zasnovo, v morajo trenutno kupovati zona začne z aprilom in za- stiia. Dolgoročne pa bi se Ri- kateri so zapisaB, da je lokad- drugod, kjer imajo pogoje za ključi konec oktobra, čez po* biSka družina Bohinj morda ja primerna za gradnjo ribo- nj^ovovzgojo.Topastanein letje pa jih praktično ni, ker je celo ndlofíb za odkup 7em- gojnice 7 vališčem in orenili, zato si prizadevajo, da bi zgra- preveč ljudi," je povedala La- l}išča, vendar imajo trenutno da bo pretok potoka Belce ob dili svojo ribogojnico. zarjeva. IgUBgANA Mesec boja proti raku dojk ŠKOfjA LOKA S športom veselo popoldne Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna î Ob tednu otroka, ki traja od 6. do oktobra. Društvo prija* v oktobru, svetovnem mesecu boja proti raku dojk, : teljev mladine Ško^a Loka v sodelovanju z loškimi šolami, pripravlja vrsto aktivnosti po Sloveniji. Vsak torek in j vrtci In občino pripravlja prireditev z naslovom S športom četrtek, ko na Onkološkem inštitutu v Ljubljani delujejo i veselo popoldne. V sredo, 8. oktobra, se bo ob 14.30 začela ambulante za bolezni dojk, bodo prostovoljke posredovale : v športnem parku Osnovne šole Škofja Loka - Mesto (v pri- napotke in informacije o zdravljenju raka dojk v bolnišnici i meru slabega vremena pa v šolski telovadnici). Tja do 17. ure in po odpustu iz nje. Darja Roječ, aktivna članica Europe : se bodo vrstile športno-rekreativne delavnice: cicl gibalne Donne, je o svoji izkušnji z rakom napisala knjigo Pa jo : Igre, vadba na poligonu, igre z žogo, Šaljive Štafetne igre, na- marr; avtorica oktobra pripravlja predstavitve knjige v : vijaška delavnica, skoki na veliki prožni ponjavi, učenci pa se knjižnicah po Sloveniji. S. K. i bodo na turnirju pomerili v igri med dvema ognjema. D. Ž. Tudi učerje je lahko prijetno ^ ^ v 10,43€ popusta. Coremld Glas Qâioôanje na telefon: 04 301 42 41, »ošta: naiocmne@g-gl as , www.gorenjsklglas.si Ponudba velja od 1, 10. do 15. 10. 2008 JESENICE Ulica Maršala Tita 63, pon.-pet.: 8.00 - 20.00, sob.: 8,00 - \ 5.00 RADOVUlCA Gorenjska cesta 33, pon.-pet.; 8.00-20.00, sob,: 8.00- Î5.00 •t- ^ ^CENEJE Šunka kuhana» pakirano, a za ko Rdeče ali belo vino 2 litra s / .s. ♦ »J % Maslene stručke pakirano, 240 g Sir Masdamer pakirano, cena za kg CENEJE Brisača Brisača različne barve, različne barve, vel.: 70 X 140 cm velt 50 x 100 cm Grelna pododeja • 100% volna • DImenzIJt: 150 x 80 cm • Dvostopenjska nascaltev temperature • Signalnâ lučka dedovanja - Zaičita proti prenr^tlu • Ročno pranja do 40C • Vrftun&ka kvaliteta • Proizvodnja v EU (Italija] . MočťeOW Provlcks za posteljnino različni vzorci, n» zadrgo, prevleka: veb 140 x 200 om» vzalèvnfk: vel.: 60x 80 c 20 HALO-HALO, KAŽIPOT ~ GORENJSKI GIAS petek, 3. oktobra 2008 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Naiofilo Hiff perrtjmo po tc^ÍQAii D4/?OH2-00, Uksu 04/2131 4203 ali OHbncfia BfřtMrtswi f v Kranju ot po pd II - (io p dentov v prostorih Mladinskega centra Jesenice na Kejžarje- vi 22 na Jesenicah. Prijave zbirajo do 11. oktobra na uradnih urah KJŠ (041/726 494) oziroma do 10. oktobra na Mladinskem centru Jesenice osebno ali po telefonu 04/5884 680 ali 04/5884 681. Kuharska delavnica Skofja Loka - V ponedeljek, 6. oktobra, boste v Kulinariki Krista lahko pripravljali drobno slastno pecivo in išlerje za praznične dni. Delavnica bo na OŠ Gvetka Colarja v Skofji Loki od 16. do 20. ure. Informacije na 031/35 25 97. Več o delavnicah na www kulin<;4rik;)-kric;t;) Ekološka tržnica Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo ekološka tržnica v Vita centru Naklo v torek, 7. oktobra, izjemoma odprta od 16.30 do 18. ure. Ponudba bo pestrejša, saj bodo svoje izdelke pripeljali v prodajo tudi nekdanji dobavitelji. Nasled« nji torek, 14. oktobra, pa bo že veljal zimski čas obratovanja, to je od 17. do i8.30i predavanja Ob dnevu duševnega zdravja Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, vabi na strokovni posvet s predavanji ob Dnevu duševnega zdravja Stres in duševno zdravje, o temi Vrednost neuspeha pa bo govorila Ksenija Bezenšek. Na temo Mentalna higiena in duševno zdravje pa bo predavala dr. Lucija Mulej, univ. dipl. soc Strokovni posvet bo v torek, 7. oktobra, ob 10. uri v dvorani MO Kranj, Št.i6. Informacije po tel.: 04/20117 20. Meteoriti - obiskovalci iz vesolja Kropa • Kovaški muzej Kropa jutri ob 17. uri vabi na predavanje Meteorit! - obiskovalci iz vesolja, ki ga bo imel v projekcijski sobi muzeja dr. MIha Jeršek, univ. dipl, ing, geologije. Predavanje spremlja razstavo Meteorit iz Avč v dolini Soče 1908-2008, ki je v muzeju na ogled do 19. oktobra. Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, jezerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo Znamenja časa Jezusovega prihoda. Duhovno srečanje bo povezoval Vladimir Odorčič. Vstopnine ni. Jesenska opravila na vrtu Podvin - Iz Vrtnarije ReŠ v Podvinu vabijo na prvo jesensko srečanje, ki bo danes ob 17. uri, ko bo Ruth Podgornik Reš predavala o jesenskih opravilih na okrasnem delu vrta. izvedeli boste vse o sajenju čebulnic, dvoletnic in pripravi rastlin in trate na zimo. koncerti Koncerti na Brdu Brdo-Na posestvu Brda odpirajo vrata novemu programu-vrelcu ustvarjalnosti glasbenih in likovnih umetnikov. Tako bo v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri Veliki otvoritveni koncert z Orkestrom Slovenske filharmonije, pianistko Dubravko TomŠiČ Sre- botnjak ter dirigentom Theodorom Guschibauerjem. Srce mi poje pesem Breznica • Mladinska pevsko-Inštrumentalna skupina Breznica ob lo-letnici svojega delovanja prireja koncert z naslovom Srce ml poje pesem. Koncert bo jutri ob 19.30 v župnijski cerkvi na Březnici. Kot gost na koncertu bo nastopil Mladinski pevski zbor Gorje. razstave Risbe in slike Maria Maka Tržič - V Pollakovem salonu TržtŠkega muzeja bodo danes ob 19. uri odprli razstavo risb in slik Maria Maka. Avtor bo predstavil tudi svojo monografijo Reflexionen. V-oglje 2008 Šenčur - V muzeju Občine Šenčur bo v torek, 7. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave del, ki so nastala v okviru 3. Mednarodne kolonije umetniške keramike V-oglje 2008, v organizaciji Barbe Štembergar Zupan in Nika Zupana. Razstava bo odprta do 26. oktobra, ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. predstave Cesarjev slavec . lesenice - Ob tednu otroka v sodelovanju z Gledališčem Toneta Čufarja Družinsko gledališče Kolene vabi otroke na predstavo z naslovom Cesarjev slavec, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 17. uri v Gledališču Toneta Čufarja. Predstava j namenjena otrokom od 7. do 12. leta v spremstvu odraslih. Vstopnine ni. Revček And rej če k Poljane - Amaterska dramska skupina Pod stražo KD Davorin jenko Cerklje vabi na ogled stare ljudske igre Jakoba Bedenka Revček Andrejček. Predstava bo jutri ob 19.30 v Kulturnem domu v Poljanah nad Škofjo Loko. ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.GORENJSKICLAS.Sl/KAZIPOT / GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 MALI OGLASI infoi^g-das.si 21 LOTO Rezultah 79. ôvanjsi vtrin^dstropm hiil, velikosti od 61 ni2 - S3,oom2^ leto izgr, 1957. v celoti prenovljena leta 2000 {tlaki, instalacije, kopatnica CK, telefon, dviga lok balkona ni, cena 1290 FtJR/rw (3f>9J3$.fao 1/mj) za manjše stan o v» in 1230 EUR (294J57,20 SIT} za večje stanov., pisana v ZK, vseljiva HI^E* PRODAMO Kranj, Sp. Beanlu^ vi^vkgpiilliCna) tlorisa 120 m2 na parceli velikosti mz» CK na olje, tei* garaža, dve parkirni mesti, sončna lega, hila je lepovzdrlevana. I, izgrad, ^981, cena 320*000,00 CUR| vselitev mo2na ko-ne< leta 2009* Bližina Preddvora» enonadstropno pošlo vr>sta no vanjski objekt na par« celi velikostr 1583 ma. cca. 870 m2 poslovrih prostorov in cca. 193 mz stanovanjskih prostorov, dve ^raži^ parbriS^, sončna legaj rzgr. 1960, posto^ma obnovijen in dozidan od L 196^0998, cena 839000,00 EUR^ Križ«, Gorenjska, en o nad stropna -dvostarovanjskai tlonu 7$ m2 v vsa* ki etaži na parceli vel^i^sti 222 m2,1 izgr» 1936, popolnoma prenovljena od L 2004^2006, CK na plin, teL, vse instalacije v vsaki etaži ločene, tri parkirf^!a, cena iS2*ooo,oo EUR. VIKENO^ PRODAMO Tfstenik-Orte, zidan, tlorisa ^Smi na pzfteK velikost) 47Sm2, ]epa sončna lokacija, garaža, dostop tla* kovan, sb vikendu tudi manjîa brunarica, izgr, 1997, cena 200.005-00 EU R» POSLOVNI PROSTOR • oddamo v najem Naklo, I* nadstr. v izmeri 50 m2i pri* memo za pisame, I, izgr^ <970, pre* novljeno Í. 2004, CK, nternet, tele« fdn, samostojni vhod. parkVna mesta zagotovljena, cena 400,00 EUR/mk3*kern.s( POSLOVNI PROCTOR;: Prodam« KRANj [bližina): POSLOVNA PRU LOŽNOJT • 180 mz poslovni pros* tor, adaptiran L 20CO, zemlji 3.840 m: stavbnega zemljišča z po* slovnim objektom (pisarne v pritličje in nadstiopju, vsaka etaža 4 pisarne) in montažnim objektom velikosti 120 m2, na vidni lokaciji za vse vrste poslovnih dejavnosti, ï\ potrebujejo ve^je zemlji&če (prodaja avtomobil lov, tovornjaki, ,„), v bližini dovoza na avtocesto, cena» 850.000 EUR KRANf: uporabne pov^ine 648 mz, poslovni prostor, zgrajen 1.1940,447 ma zertijjiSča, posiovno*stanovan* hiSo z urejenimi poslovnimi v pritličju in nadstropju (280 ma)^ prenovljeno pred 10 leti in stanovanji v viSjih etažah (7 stanovanj skupaj 368 mz)» Stanovanja so potrebne prenove* Objekt stoji na vidni lokaciji v neposredni bližini mestnega jedra, ce rta» 430*000 EUR. HIŽEt Prodamo: KRANj, PRtMSKOVO: stanovanjska hiia v HL gradbeni fazi, 270 mz povr* iine (klet, pritličje in mansarda)^ par* ^trU 40Z mz, uen«! « Z48.00O1OO EUR. KRANJ, PRIMSKOVO: 2^0 m2, samostojna. zgrajena 11940, t,349 m2 zemljišča, samostojna stan, hiio na Primskov^, na 1*349 m2 zemljiS^ (delno stavbno zerrljilče, defno gc^zd), M ima pritličje, nadstropje in podstrei^e (sta no va nje v pritličju del« no obnovljeno^ v nadstropju še ne* obnovrjeno), ob objektu Se garata In gospodarsko poslopje, odli&ia loka* dja, cena > 250.000 EUR. RADOVLJICA» LANCOVO: NOVO*. GRADNJA - na mimi bkaciji 7 stan. hrS, od tega z dvojčka in 1 trojček v 3. podaljšani gradbeni fia£i, stan. povr* Sine vsake po 191 m2, na zemljiSCu od 180 332 rn2t cena je od do 214700 EUR, last K 3 KERN d.o^o., možnost menjave z drugo ne* premičrino z dopla&lem* CORENIA VAS (3 km s Hetavelj): većja knvedta hiia, povrSine 300 mz. Í7 I ohnovlj^n^ in primerna tudi za bivanje, v okolici večje 2em- jjiSČ, od tega: 8.18$ mz zazidljivo, 141,000 mz kmetijsko in 645*000 mz gozda. Posebnost je termalni vrelec, hi je na tem zemljišču, proda^ ja se za 1.300.000 EUR. OREHEK pri KRAN)U:kra|na atrijska vrstna h]Sa na zemljiS^u 613 mz, dnevna soba ima izM na teraso, , pr^li^je in neizdelano podstral-stara iZ let, cena » 24s 000,00 EUR na voljo po dogo/oru* KRANJ: v bližini centra, poslovno stan. h^Sa iz I. 40, skupne povrime 648 mz, od tega v prlTllčju In i. nad^ stropju 280 mz, kasneje prenovljeno za poslovne prostore (trgovina v obratovanju), v gornjem nadstropju namenjeno za stanovanja, po itevilu 7 skupaj }68 ma, cena- 430*000 EUR* BELA pri PREDDVORU: na m^mem predelu s pogledom na hrib« lahko dobite stanovanjsko hiio cca. 100 mz v et^ii (klet. pritličje in mansar* da), parcela i.n6 mz, letnik 1979. cena ^ 250.000^00 EUi?. BESNICAr stanovanjska hi&a, povrni-ne 250 m2, kfet^ pritliije, nadstropje In mansarda, zgrajena 1970, obnova 94« parcela soo mi. lahko tudi dvo-družinska, cena « 215,000 EUR^ ZEMLJIŠČA: Prodamo: Ambrož pod Krvavcem: več stavb, parcela od 422^077 m 2 po 70 EUR/mz, Apno pod Krvavcem: parcela 886 m2 v bližini zazidljivega, pogled na doli« no po 60 EUR/m2. Pel}ub« Huj«:4^sobno stanovanje v vi^ sokem pritličju 92 mz^ letnik 45, plin pred vrati, prazno« takoj na voljo, cena a 100.000 EUR. Tržič, Ravne: 1 SS, 35,18 mz v pritličju, Ietnrk86i cena «63.000 EUR. Tržič, Kovorska: 2 SS, 57,19 m2, v u, nizek bick, etnik 70. cena — 9Z.500 EUR. www.k)*kefn*si PICPREMIČKINC RaAL ESTAT a SVHRE d*o.o. Enota Kranj Nazorjeva ulica ) 4000 Kranj tel.: C4/28ii^oo Email: knnji9»svet*nepremicnftie*si : /; wvp>v,$ vet-nep remicn i n e.sl KRANJ^Ptamna I: iSS, z6,4$ ma, L 1977^ P/s nad., obncvijeno Z004, Oprem jeno. KRANJ «Rakovica; enostanovanjska hiSa, 112 m2 stan, povrSIne, adapt. I. 2008 v celoti, parcela 173 m2 ♦ 2 parkirni mesti, pra2no.Cena 150.000 EUR. KRANI-Planina Ih vedje iSS. 53.27 m2, L 1982,2./8 nad., Dalkon^ dviga^ lo, vpisanovZK Cena95.000 EUR* ŽIRI: 1 km izven, parcele, delno stavbno delno kmetijske od 1044- 1093 m:. Cena od 32.812,00 EUR do 36*£40.oo EUR. sončna lega. iivww*svet*neprenicntne*s I 1 I IMre nov dea. bfizma vrt* ca, šole, ^govine, cena po dogovoru, 041/601*346 60Q66AS DVOSOBNO atanovani», 53 m2. v Sofliievem nas., tr 051/301-725 soosTfre DV0S06K0 Stanovanja, vel. 48,36 m2. viaoKs Driliični na ^garjevi uiici v RldjućĐO sobota, 4.10. Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik • pokličite in pošljemo vim infonnativno btoiuro. Podiplomski študij: še zadojič vpisujemo v specialisličai Itudijski program Managcnem (smeri: Splošni maoagan«nl, Management kadrov in Managemeni informacijskih si&temov), ki je enakovredcQ 1. letnihi znanstvenega magistrskega programa: diplomand specluiistićaega programa bodo imeii možnost vpisa v 2. letnik znanstvenega magistrskega programa. Priim lahfco oddate preko spletne strani www.fntip^ med 2. In 8. oktobrom. Vse programe izvajamo kot izredni študij in so zato prilagojeni iaposlcrdm študentom. ANlGCMfNT [nformac(je 04/506 13 www.fra-kp S), www. ali 04/506 U 03 .51 OPELAsIra I. 99. Ciese]. 2,0 1SV, lemno med«? kovinska (»rva. provože» nrh 160.000 km, Klima ^ ostala oprema. Cena 3.700 EUR. tr 041/770-S46 dOOKS$ PEUGEOT 206 1.4 Elan, I. 02, 70.000 kiT) khma, 5 vrat kov. sive barve. « 041/3Ô&-574 B00690I PEUGEOT 207 1.4. I. 07 KOT nov. klima. V garanciji do 6/09. cena: 9.500.00 EUR, tr 0407351-356 RENAULT Cllo 1.2,1. 94 bele barve. Ovoje vrat, lepo ohranjeni, ugodno, o 041/901-572 ŠKODA Octavia oombi t.9 TVl. I. 03. orva f^giitracija 2004, V 041/69©-699 »c««2i TOYOTA Yaria, I. 01 rdaće barva, cana po dogovoru, ir 041/543-506 doofisn AVTOPgLI iN OPREMA PRODAM PLATIŠČA za razlicr>e a/te, gume već dinenzij, rnaJo rabljeni aKumuiatonii v ÈùMSfT TEHNIKA PRODAM NAMIZNI računaJnik z monktoi^m, tipkovnico, méko. tt 04Q/781-«29 aooesii STROJI IN ORODJA PRODAM CtRKULAR Bi. mofor 4 KW, klina 550 rnrn, kurul« ukcije. S Koritom za žaganie debelih drv do 22 cm brez obračanja, možna montaža kupčevega 9 6006799 NOVO vibro ploico 90 kg, cena 670 EUR In vï>rD 19I0 za vibriranje betona, cena 300 EUR. Prodam tuď gradben nÁrelirin gladilec be>or>3, O 041/901* 118 60M793 KUPIM LAHEK cifVutaf do premera kline 30 cm za iagani© drv. 9 041/65&-149 ÍOCMéA? QRADBBNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL KUPIH B U KOVE 041 /534.79a e. zr^dno suha. 9 acûu&i KOPALNIŠKA OPREMA PRODAM OVE KOTNI tui kabini, novi, áe zapakirani. dim 80x80, ugodno. 9 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razlagana, možna dostava,« 041/718-019 BRIKETE za Kuilavo. vrsta 20 stane 2 EUR. tt 041/946-187 ORVA, 7 m3< bukev, gaber, Poljanska dolina, sena 43 EUR/m3, 9 031/615-477 LESNE briketa za kunavo, ugodno, 9 ME^NA drva po zalo u^dni ceni, 9 041/781-310 SMREKOVO zaman le v butarah, SUKA, msiana drva. Gorenja vaa. 9 04/61-91-868 ïiUHA. kostanjeva drva m eieKtncne drogove, tt 04/51-85-459 SUHA. mesa/^a drva. 041/703-007 vas, acic«a&3 SUHA hraslova drva, možen dosiava.»03i/564-e8i n ŽAMANJ6 za kurjavo v butai«, 1 bi/tara coa 4 m3. cena 35 EUR. 9 04/231-22-90 «OM»? SUROVINE_ KUPIM ODKUPUJEMO niodo<^no smreke, hrasta, jeser^a ter las goli, 04/51-80-220,tr 041/639-846 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KAVČ trcsad, električni radiator, televh zor Philips, mali, 9 041/200-060 OMARO za dnamo sobo, modam dizajn v belem ultrapasu col. 220 in bine 60 on. SPORT, REKREACIJA PRODAM MOŠKO 26-co1sko kolo Mountain na 18 Shimano prestav, strehce, prtljai* nik, liići, 9 041/856-149 POHODNE ĆEVUE Apina Tibet št., 43. tr 061/634-131 eooeazi OTROŠKA OPREMA PnODAtf KOMBINIRAN oimški voziček, male rabljan, želo ugodno, tr 041/934« 13d eooe«3r MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIĆNI pregledi In kompletna očala na r^oeot brez doplačil OotiM Ai^k^ai^dt^ Qlartdiô Kran|, X9\ 04/235-01-23 in Oplitó Saša Tržič ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM CiPRESE smara^ v lončkih, nad 50 cm A EUR» nad 80 cm S EUR. možnost dostave. Ca c«neiio. ^ Ija n{ž>a cena, 9 040/576^87 aooeasd UGUSTER -kalina, lepe sadika za živo malo. « 04/65-18-314. 040/295-312 PODARIM KUŽKE mešančke, stare slaba dva meseca, manjše raatl, kratkodlake. čmo-f)ave barve, O031/3d0-588 BMârer MLADO črno muco, oddaja godCM3. O 041/371-404 8 p> HfŠNE zajčka. 040/638-018 04/260-30-77. KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAy CISTERNO za gnojevko 2200 I, 9 051/391-028 CISTERNO za gnojevko 2700 i; NAKLADALNO prlKoUco StP 15 ni3. doDro otiraniano ali maniam za većjo. o KUPIM eREZHIBEN, Mengele, enormní, O 030/921-944 TRAKTOR Deutz, Univerzále. Zetor, $tora alk Jamte od lastnika, plačito 9 TROS'LEC hlev$ke9a gnoja ali kiper ico, »051/673-752 8CMai3 PRIDELKI PRODAM OROBNI krompif, ovas In jač/rian. 1ř04/2 S-16-3 33 JABOLKA, vo^ćenke. Jonatan, ne-šKfOOjena, tr 04/Sl-32^38, po 1 un JABOLKA aorte ziatl delišes, jona-gold. pinova, Dorfarje 041/916-611 JEĐILNJ krompir /deči kmo, o 04Î/347.507 VrNO cvl6ek. ugodno. O 031/319-075 VZREJNE ŽIVALI PftODAli BIKCA simentaJca, 031/635-40t 7 dni. 9 aooeaTfl BIKCA mesne pasme, opeko modelare in betonske oevi fi 15, 20, 25, o 051/664-167 6oo«a3i BIKCA mesne pasme aaroke 200 kg »051/202-229 BiKCA simentaica, starega 10 dni In CB bikca, starega 14 dni, 9 041/873-887 eooetíí BIKCA in teličko slmeniaica, stara 7 dni, 9 04/2Ô2-11-82 8ooa&»« BiKCA slmentalca, težkega 300 Kg. 9 04/57-41-624 BIKCA slmentalca, težkega približno liOkg.»031/299-534 ĆB IKCA, 10 dni, 9 aooeeir ČB bikca starega 30 dni. 9 031/432-209 ĆB BIKCA, 041/373-913 14 dm. 9 êooAaso DVA BIKCA, stara od 10 do 14 dni, 04/672-50-15 DVA BIKCA simentaloa, stara 14 dni. 12 ekcHo^ kmetije. » 031/620-541 DVE TEUCI simentalk). breji 7 mesecev. «041/268-066 DVE TELIČKJ ^mentalki. sten 14 dni, Zg. Brnik 82. 9 040/291-491 s>»««e« JARKICE pred neanostjc. Drinovec. Strahini 38, Naklo KOB)LO z žrebetom. stolp Philips, v}-deorekorder Siemens, 9 051/213-206 KOBILO nje, 9 . rodovnksKo za jana- -108 dOûÉB^ NESNICE v začetku nesnosti. dobite okoli 20. oktobra. « 04/255-14-67 NESNICE d»«, grat^asta, tik pred ne- snosijo. Brezplačna dostave na dom. Vzreja nesnic TiOaot, 9 02/582-14« 01 PONIJA «žrebička, sta/ega 6 mes^ cev, 9 031/330434 PRASIČE težke 26 kg. Kapus. Za^ori-ika 16. Bled. 9 Odl/693^41 eooefi^T SANSKE toze, 9 031/33^003 TELICO 8rmentan 3 todne, kupim dvoredno pnevmatsko seja I ko za koruzo, tr 041/337-618 TELIČKO simentaiko. staro 3 mesece, »04/53>-12-e0 \9imn za TELJĆKO sîmentaJko. sUn:^ 10 dni. V ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELOVNO MESTO ni/dim o urejeni, ustvarialnlm In komunikativnim ljudem, Jancomm. d.o.o.. Retnje 64. K^e. tr 031/521-553, od 17, do 16. ui^ DELO V strežbi dobi ^ant ali dekla. Gostilna Logar. Hotemaže 3a. Preddvor. Ini. na, 9 041 /369-051 eooeeer OOSTILNA z dolgoletno tmditioijo ni^di zaposlitev kunariu/ui. Vse Inf. ào bHe na 061/211-767. na Na Vid- mu d.o.o.. Poljane 27. Poljane l§ČEM pomoč v kuhinji In střežte, ír>-hjrmacije vsak dan razen ponedeljka. GTT JOÔT, d.o.o., Sv. Joèt nad Kra- njem 2. Kranj, 9 04/201-2Î-28 I IŠČEM OSEBO za občaerK) nadomeščanje v kiosku s časf^isi In tobačnimi izdelki. Nadomeščanje med dopusU In občasno sobote, Jakelj In ostali d.n.o.. 1, Kranj. »031/764-399 atcéêÂO iŠĆEMO d^e ro Noč. Selo 040/431-930 delo v strežbi, 42. ^rovnlca, » 600ee&8 i^EMO picopeka zaželene izkuânje na kruini peči, ^cerija Picanto. Justr. d.o.o., Sejmišče 1> Kranf, » 04/236- NUÛIM deio v strežbi tenlu ali dekletu z veseljem do dela. Pizzenja Sraka. Moènje 41. Radovljica. » 031/302-221 Iščeš delo? www.ms-kraní.si REDNO zaposlimo kuharja aH kuhar* sk^ pomočnika. Tdvema Petra. Pol}-nska C, 104, Gorenja vas. » 041/462-368 CQMSM REONO zaposlimo kuhar^/ico. lahko zaóetnik, Gostilna Pr; Bizjak. Z9. 8eia 20. Preddvor. » 04/25-5S.80D. ZAPOSLIM dekle za strežbo. Bistro Enka. Nazorjevs 1. K/an), 0 041/61&- 417 aorwrai 2AP0SUM0 natékaná sW natakarico. Stare Hribar Mateja s.p.. KoroSka c. ]. » 04/236-13-02 ZAPOSUMO dekle ah fanta za strež^ bo. Pogoj veselie do de^ln iM^jonost. Picerija Tonač. Grmlčeva 1, Kranf, » 041/799-111 ZAPOSLIMO delavko za pomoč v kuhinji, G^tfina Ančka. Delavska c. 18. Šenčur. » 04/25-15-200, 041/790-216 ZAPOSLIM voznika E kat. v domačem prometkj z izkušnjami, Avto prevozništvo Dežman Jože a. p,, Sp, Brnik 55. CerWje. » 031/307-114. 041/707- 031 ZAPOSUMO voznika C. 8 in £ kategorije in voznika kombija za EU. Ge-bnsvàekTransport, d.o.o.. Mala ul. 10. KORUZO^Stoječo, 2l>a, cena 000 ŽftEBETA. » 031/486-024 aoodSâe 1354 Hoiiul. » 01/7^0-152 EUR/tia, KORUZO, silazno na Sorskem polju, » 041/360-3'1 KUPIM KROMPIR krmni in 62-41 » BIKCA mesne pasme, starega od 6 mesecev do enega leta, » 040/754- 180 DOBRODOŠLI v druzDo uspešnih vsdh stan^sli. Obeta se vam dober zaslužek in delo. v katerem se boste lah- NEKAJ neikrc^Ue nih jabolk za most in ozimnico. « 031/370-04$ BIKCA simentalca, težkega 100 do 150 kg. » 040/133-969 »oeaer ko dokazal). Posredništva Zdene Bfovč s.o.. Virmaše 170, Škofia Loka. » 040/304-270 soooats NEŠKRDPUENA ^bolka boakop^ kosmač in jabolčni sok, ugodno, » ÛSTALÛ PRODAM NEâKROPUlENA jaDc^ka za ozimnico ali m oit po simbo ičrti ceni 04/255-14-b? LESENO kad, 600 I, » 031/532- 605 NEPREMIČNINSKEGA posrednika zaposfimo. Prijave sprejemamo na e- posto: poslovni.blro^siol.net. Tajnost vlog je zalamčenal Poslovni bins. d.o.o,, Stritarjeva u. 7. NEŠKROPUENA jabolka, ypâôenke za mošt, » 040/178-394 ^ »wae* NEŠKROPUENA Jabolka za pT6Ge\9r vo, »04/204-66-35, zvečer sooooaa ftEPO za kisanje ter drobni krompir. » 041/242-375 TRAKTORSKE sani za 041 /448-149 O POSLOVNI STIKI SENO goveje. Oalirano v kockah, z d> stavo, » 031/276-930 SILAŽNE BALE lucerne ter seno in otavo, balirano v Kocke. 9 040/9S1' 707 SILAŽNO koruzo, površine 8 a, ĆIrće 36. Kranj. » 04/23-25-636 Kioeaoo SILAŽNO koruzo, relacija Sveti Duh. » 041 /867-703 SILAŽNO koruzo, 1,2 i%a. Zg. Brnik. 9 KREDITI D010 LET ZA VSE ZAP.. TUDI ZA DOLOČEN CAS. IN UPOKOjENCE do 50 % obremenitve, star« obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasing). Možnost odplačila na položnice; Prdemo tudi na dom. NUMERO UNO Mftd Kukove« s. p., Mlinska ul. 22, Ma ribor. tdelbn: 03/253-4S-26,041 /750-^. PR^DRUŽrTE se r>a|boljš:m v MK. Nu- dinno vam najbolje plačano delo. n&K boljéí program in redno zaposlitev. P^ srednl^o Mali Anton s.p.. Podljubelj 97. Tržič. » 040/165-020 eoosrAT V PE KRANJ priDčirrio In zaposlimo terenskega zastopniKa/co za trženje me< dlcinskegs aparata z že dogovorjenimi strankami. Fantom International, d.o.o.. Ul. M. Cirevenbrok:h 13, C^je, 051/435-145 ZAPOSLIM KV mizarja za mizarska dela in NK delavca zz pomožna dela v mosrskj delavnici Mizarstvo Aleksander Sta/e s.p.. Zg. Bitnje 186, Žabni-ca. » 040/713-030 ZAPOSLIM sltkopfeskar^. Matjaž Do-lerv« s.p., pčt 47, aoc«7Qi ZAPOSUM frizerko zaradi povečanja Ob«, dela. Tina Oreáar s.p.. Donova 0.2, Medvode. » 041/615-680 UGODNA ponudba laoolk raznih sort, Prrssen. Strahinj 10. »04/257-11-03 VEČJO količino pšence. »041/266- 8004876 FESST d.o.o.r Korolkd c. 2, Krdnj Ntidimo VS9 vrste posojiî, uQodn 6 Obresti 04/236-73-75 ZAPOSLIMO elektriôaria. zaželena W. aN v. St. izobrazbe elektro smeri In d^ lovne Izkuânie na podobnih delovnih mestih, možnost zaposlitve za ned. čas. Janez Valter s.p., Zg. Duplje 24. Duplje. » 041/730^16 sotMfiu ZAPOSLIM O medijskega ali računalna âkega tehnika a pozr^avanjem grafičnih programov Coller In Adobe. Vidaflag. do.o.. Sora 46. Medvode. » Bccer&i ASTERIKS SENĆtLA Rozman Peter. 9. p., Senično 7, Križe, tel.; 59-55- 170. 041 /733-709; žalile, rolofi, ro-ete. lamefne zavese, plise zavese, ko-nwnikj, markjze, www.astehks.net láČEM ISĆEM DELO na vaâem do^u, » 040/830-962 in var^o otrok Loka in okolbs, IŠČEM DELO na področju prevajanj n in^iranja ang. jeiika za Oè in SS. »031/323-235 ecoesei BARVANJE fasad in napuičev. beljenje notranjih prostorov, kitanje sten In stropov, prerriaz) oken In vrat, dekora- tivni ometi In opieskl. Pavec Ivan s.p,, Podbrozie 170, NakJo. 9 031/39-29-09 BCCb9&7 RTV SERVIS srnko Marko s.p.. C. ns Kfaneo 53, Kranj. pop. TV, video, malih gos. aparatov, » 04/233-11-99 eooeiss STISKANJE sadja, kmetija Potočnik. Rovta 0, Podnart, «041/608-642 REFLEKSNA masaža Stopal oz, invalidnim osebam na vaáem domu, » 041/689-821 dOO€S7l STORITVE FLORIJANI, d.O.O., C. na BnSo 41, Kranj tzvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptaciie, ometi, ometi fasad, kamnile škarpe, tlakovanje dvorišč, » 041/657-871 SOOftôS? GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Ceneje, izvaja od temeljevdoslrehie. notrs/iji ometi, ^ issad. kamnite èkarpe, adaptacije, urejanje In tiakovïh nje dt^rláč. » 041 /589-996 VIJOSA, d.o.o., Tomšičeva ui. 40, Kranj, izvaja vsa gradbena dela. ada^ tacije, vse vrste tasad, zunanje ureditve In notranje omete, » 031/451* 4 20 60oe5r5 ŽALtIZIJE - notranje In zunanje, lamelne, panelnd In plse zavese, rolo-|e, screen senčita izdelamo In rrvonti- ramo. fíONO SENČILA, d.o.o.. Mav-sarjeva cesta 46, Notranje Gorica. » 01/365.12.47. 041/334-247 NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanja fn tlakovanje dvorišč, 2 našim ali vašim matenaiom. SGP B^i d.n.o., Stn.i2evo 3a, K'anj. » 041 /222'741 80M0W STROJNI TLAKI • ESTRIHI IMATE piaarno. stanovanje, hiSo. časa za čiščenje pa vam primanjkuje? Nudim čiéčenje pisain. stanovanj la niâ. Marleta Kumer s.p., Z9. Brnik 136. Cerklje, » 064/105-251 8006»e IZVAJAM vsa gradbena dela. adaptacije, r>otranje omete vseh vrst, tasade. hAro in poceni. Adll Sopa^ s.p.. Sr. 8n* 31. Zenica. » 041/683-009 ZASEBNI STIKI 3S.OOO POSREDOVANJ. 11.000 poznanstev v preteklem letu |e karakteristika ienitne po sredovaJnice Zaupanje za vse generaoi^e, W posreduje po vsej Slo. » 03/57-26-319, 031/505-495. 031 /836-376 hitro. itemo in ugodno KITANJE In belienje, hitro no, Nahtigal Roman s.p,, šortijeva 19, ,» 031/606-166 39-LETNI. uspešen, pr^n^st podjetnik, ki sam z obx^kom je cistal. zvesto. Iskreno dekle Di rad spoznal. NI pc^ membno, od kod. kaj Imate. Važen je le dober, reeen namen po žMjenju v dvoje. » 031/807-376 soosm? DEKlETA, brezplačno l^ko spoznate fante za iskrene, resne, trajne zvaze iz vse države, » 031/836-378 Boštjan NAJEM kombi vozil za prevoz oaeb ali tovora kombi prevozi Igor Konkollč s.p.. Triglavska ul. 12, Kranj, » RAZHO ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite ikiiroe KI dfmnke, kvartetno, hi pooeni, Beni, Stoiievo 7. Kranj RAČurfOVODSKE stonTve In svetova-r^. AJina ap,. Grohaileva 16, Kamnik, WUVW. racunovodstvo-aiina.si. » 041/ 312-206 PRODAM OBNOVUEH zapravljivček. brusilni strojček, videorekoni^er in glasbeni stolp,» 041/364-604 » aooASfid ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poli, parkirišč, polag. n^bnlko/, pralnih picièô, izd. Doton$Hiri in Kamnitih škarp. Adnwfc &Co, d.n.o., Jelov-skova 10, Kamnik. » 01/839-46-14, Sûoaoïi GG naročnine 04/201 42 41, e-posta: narocnine@g-9la5,si www.gorenjskiglas.» Kd pomlad bo na UfcŠ ^ P^ in sedla ho na rosna tla. čakala bo, da pridd H. in zajokala, ker U rí. ZAHVALA V 76. letu starosti nas )'e zapustila naša draga žena, mati. stara mama in sestra Antonija Cernilec rojena Sodnik Zahvaljujemo se vsem, ki so ji v času njene bolezni pomagali, jo negovali in tolažili. Hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji'poti in darovali sveče ter cvetje. Žalujoči vsi njeni Strahini, 30. septembra 2008 A duša. duša dalje hrepeni, Žejna žii'ljenja si želi ujeti, zadržati spet pobegle, lepe, srečne dni! ZAHVALA V ponedeljek, 22. septembra 2008, nas je zaradi zahrbtne bolezni iz kroga najdražjih zapustila naâa ljubljena žena, mami, fdr. Andrej Rant) babica, sestra, teta m sestrična Ida Kosec rojena Dolenc, Hafnerjevo naselje 95, $kof)a Loka Ob mnogo přezgodnji in za vse boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodiukom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste in nam še vedno stojite ob strani, ki ste nam izrekali ustna in pisna sožalja ter za pokojno darovali svete maše, cvetje in sveče. Iskrena zahvala gospodu patru Robertu Podgoršku za ganljive besede in lep cerkveni obred ter pevcem za lepo odpete žalostinke. Hvala gospodu župniku Matjažu Zupanu za obiskovanje na domu. Prav tako iskrena hvala gospodu dr. Jožetu Debeljaku, gospe dr. Petri Mesec Rodijevi in gOSpe dr. Mateji Lopuhovi za zdravljenje In lajšanje telesnih bolečin ter patronažni in dežurni službi ZD Škoíja Loka »1 nesebično pomoč- Hvaležni smo vsem, ki jo imate Še vedno radi in ste jo z neizmernim spoštovanjem v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemdjski poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvaJal N}ënj: mož Brane, hči Branka, sin Boris z družino, vnuidnja Katarina (er ostalo sorodstvo / GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 ZAHVALE itvjix^g-glas.si 23 Je Cas, ki da. je Čas, ki vzatne. PrtMjo, daje čas, ki ceii nme inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš XV mminf. ZAHVALA V 8i. letu je v Bogu zaspala naša draga sestra, teta in botra Vida Kadivec Í2 Hrastja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem za pisne ter ustne izraze sožalja, podarjene sveie in cvetje. Zahvala nosačem, gospodu kanoniku in njenemu sošolcu Vinku Prestorju 2d lep pogrebni obred, pevcem ter trobentaču, podjetju Navček za vso organizacijo pogrebne slovesnosti in vsem. ki ste jo v tako velikem llevilu pospremili na njeno zadnfo pot. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni H rastje, september 2008 OSMRTNICA Kdor hoče videti, mora Redati s srcem (Saint • Exupery) Zapustil nas je naš dragi mož. oče in dedek Anton Wagner Od njega se bomo poslovili danes, v petek, y oktobra 200S, ob 15. un na pokopališču v Radovljici. Njegovi najdražji: Lojzka, Marjana. Gregor. Zvone, Miha, Mate). MUojko. DUna in Flora Radovljica, Krani. )o. septembra 200S Res težko je slovo, ko veš, da dragega nazaj m bo, a v srcih na^H vedno nanj ostal bo spomin ^etai. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega mota, ata, starega ata in brata Edvarda Kavčiča i2 Koprivnika se iskreno zahvaljujemo dr. Bredju in dr. Koprivcu za njegovo zdravljenje. Ob njegovi veliko prezgodnji stnrti pa se zahvaljujemo za vso pomoč sosedom, sorodnikom in prijateljem. Hvala obema gospodoma duhovnikoma Rafku in )uriju in govomid Stani Kosmač za tako lepo napisane besede ob slovesu. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, kvartetu Jutro in trobentaču za zaigrano Tinino. Hvala prav vsem, ki ste se od njega poslovili, nam darovali sveče in cvetje in ga v tdko velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. S tem ste pokazali, da ste našega ata imeli radi. t Vsi njegovi Koprivnikr Žetina, Mrzli Vrh, Žiri PcSle so ti moči, zapri si oči. Zdaj Boj mimo spal. v noiih srcih boi o^ol. ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil naŠ dragi mož, oče in stari ata Jože Volčjak iz Ljubnega 126 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za Izraženo soialje, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in sv. male. Posebej se zahvaljujemo za pomoč Lei Petrovfič, družinam Felicijan, Kovačič in Porenta. ZahvaJjuje- rno se pevcem, trobentaču, nosačem in g. župniku, Hvala tudi vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Ob smrti naSe drage mame Frančiške Pretnar 9. 2. 1909 • 14. 9. 200$ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedwn in znancem za izraze sožaJja, podarjeno cvetje in sveče. Poset>e) hvaJa zdravniški in patronažni službi Radovljica za zdravstveno oskrbo, hvala gospodu župniku iz Radovljice za lep pogreb in mašo. Hvala pevcem za lepo petje. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za pogrebne storitve. Hvala prav vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žaiuiod vsi njeni ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila draga Marinka Ušeničnik Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Urbanu Kokalju za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb, Marinki Zupan za poslovilni govor in pevcem okteta Klas za ubrano petje, pogrebni službi Navček. okrajnemu odboru SDS v občini Šenčur. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, îd ste se tako lepo poslovili od naše drage tete. Dnižuia Kurait Hrastje, 26, septembra 2008 Vse žix^jerye s crďo goroi za dom. druHno vse si dal. Od deia tvcjih pridnih rok siedi osUdc so povsod. Žalost solza te dnuiiia ni, praznina, ki ostaiaje. zào hoH. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, stari oče in tast Tanko Piber Hvaia za prižgane sveťe in lepo misel ob njegovem grobu. A Vsi ojegovi 3. oktober 2008 ZAHVALA A Ob slovesu naše drage Žene. mame, tašče, babice. svaJonje in tete Anice Bertoncelj iz Klobovsove ulice 7a 14.12.1951 • 26. 9. 200S se islaeno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izraze sožaJja. podarjeno cvetje in sveče. Hvaia tudi vsem, Id ste jo v tako velikem Številu pO!;prpmi I i na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Skofja Loka in Ptuj, september 2006 Vsi njegovi ZAHVALA 4 S poletjem se je od nas tiho poslovil naš oČe, stari oče, pradedek, brat, tast in stric Ludvik Šifrer iz Žabnice 12. 9.1915 • 24. 9. 2008 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijatdjem in znancem za izraženo sožalje, darovano cve^e in sveče. Posebej se zah-valjujoDO g. duhovnikoma za lepo opTa\djen pogrebni obred, pevcem domaČega cerkvenega zboia, organistu Robertu in pogrebni službi Navček Prisrčna hvâk njegovemu nečaku g. ladu Pireu za ^nljNe besede slovesa. Hvala tudi praporščakom, ^silcen, KOZB Žabnica, upokojenskemu društvu in vsem. Id ste ga spremili na zadnjo pot Vsi njegovi Žabnica. 28. septefnbra 2008 24 GORENJSKI GLAS petek, 3. oktobra 2008 Anketa Igralni avtomati v vsako vas? Marjana Ahačič Civilno gibanje ]e v slabem tednu dni zbralo že več kot petsto podpisov proti igralni- ški dejavnosti v dvorcu Drríča v Dvorski vasi. Domačine smo vprašali, ali bi jth igralnica v neposredni bližini vasi moti Fû» Anka BuievK Marija KovaaČ, Dvorska vas: "Odločno sem proti igralnici v Dvorski vasi, ker se mi ne zdi praVf da po treh letih nenadoma kar spremenijo načrte Zâ graSčIno, in ker menim, da igralnica pre* prosto ne sodi v to okolje. Rudi $libar, Dvorska vas: "Vsi bomo vse skupaj zapravili tam v igralnici, pa bo miri Seveda sem proti, tako kot vsi v vasi in še kje drugje." Miha Kolman, Dvorska vas: "Sem za igralništvo v gradu Drnča, vsaj kaj se bo dogajalo v vasi. Nisem presenečen nad nasprotovanjem domačinov • a mislim, ds bi se vendarle lahko našla kakšna priložnost tudi za nas." / Katja V uze m, Zgoša: "Srvio najbližji sosedje nastajajočega kompleksa tu na ZgoŠi, a celo zdaj, ko poteka gradnja, komaj vemo, kaj se dogaja. Ne, zaenkrat me nič ne moti, niti Idejs, da bi bila igralnica tako bližu nas." Peter Kolman, Zgoša: "Nasprotujem igralnici tako velikega obsega. Na tem mestu bi lahko razvijali mnogo kvalitetnejši turizem. Krajani nismo nasprotovali wellness dejavnosti. Zakaj sedaj sprememba programa?" Tretjič zapored svetovna prvaka Na svetovnem prvenstvu psov brez rodovnika v agilityju je v Italiji zmagal Vinko Oštarijaš s psico Galo. Sta prva, ki jima je uspelo osvojiti tri naslove prvakov zapored. STO }AN Saîe Naklo - Spomladi leta 2001 je dobil Vinko svojega prvega psa. Pravzaprav je kupil dva meseca staro psičko Galo, ki je ostala brez matere. Tudi rodovnika ni imela, a jo )e vseeno^skleçil^^lâti. Peual o le v malo Šolo v Ha-^ kio, po iaterirSU^j^pešno^ opraviJa prvi izpit iz poslušnosti. Nato se je včlanil v Kinološko društvo Naklo in se pridružil tekmovalcem v Športni disciplini agility, "Na prvi tekmi aprila 2003 v Ajdovščini se CaJa ni znašla v ohlapnem tunelu. Vseeno sva bila šesta, kar naju je spodbudilo. 2e naslednji mesec sva v Slovenski Bistri-d prvič zmagala med začetniki v kategoriji srednje velikih psov, Sezono sva končala kot državna in pokalna prva- tretjl naslov svetovnih ka. Tudi leto 2004, ko sva hribe," je zaupal Vinko Ošta- sta zastopala Slovenijo na malo premagala italijansko rijaš, ki se je prej ukvarjal z borilnimi veščinami. tekmovala v razredu višje zahtevnosti, je bilo uspešno. Naslovu državnega prvaka sva dodala drugo mesto v je prenesel na svojo štirinož- svetovnem prvenstvu v Itali- tekmovalko. Udeleženci iz ji. kjer sta se še posebej vese- 22 držav so bili navdušeni, Duh neizprosnega borca lila zmage. saj pred nama ni še nihče tri- "Leto se je začelo s po- krat zapored zmagal. Dele Pokalu Slovenije in tretje no prijateljico. Leta 2005 sta škodbo moje noge. Nato., žen sem bil tudi čestitk kino- mesto na svetovnem prven- izpustila svetovno prvenstvo sem si poškodoval še obraz, logov iz vse Slovenije, doma- stvu. V zimski ligi sva prvič v Italiji zaradi Vinkove po- Gala pa je imela vnetje led- č^ga društva in KD Hrušica, nastopila v tretjem, najbolj škodbe. Nato se je začel niz vic. Vse poletje sva pospeše- kjer sem že dve leti inštmk- zahtevnem razredu. Osvojila zmag na največjih lekjnali. no trenirala, tudi po delu tor. Zâ uspeh SO mi na sep- sva prvo mesto v skupni raz- Leta 2006 sta se vrrkila z Ni-vrstitvi. Da sva to dosegla, zozemske s prvim pokalom na drugi izmeni v Jelovici, j Če prav sva tembrski tekmi na Krimu bila na prvenstvu'"- prinesli veliko torto z moti- sva trenirala najmanj trikrat svetovnih prvakov. Lani sta v skokih šele peta. nisva vom psa med ovirami," je ru teden. Za telesno priprav- premagala vso konkurenco v oloupala. Vse sva nadomesti- povedal 43-letni kinolog iz Ijenost sva pogosto hodiia v Španiji. Konec avgusta letos la v disciplini agility in za Kranja. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V petek bo oblačno, dopoldne bo začelo deževati. V soboto bo oblačno, dež bo večinoma ponehal. Proti večeru se bo delno zjasnilo, V nedeljo zjutraj bo možna slana, po nižinah bo megla. Čez dan bo sončno, pihal bo jugozahodnik. Agenctja R5 u oLolj«, zt PETEK SOBOTA cQ * » » • i * 4 n/15°C i 4/9®C NEDELIA 0/13°C o 2?/lt «C o Roha 19/1$^: KRANj Tretjič namer^ska gasilska znamka Gasilska zveza Slovenije je v mesecu varstva pred požari (oktober) že tretje leto zapored izdala doplačilno gasilsko znamko v vrednosti M centov, ki bo obvezna v poštnem prometu od ponedeljka, 6. oktobra, do sobote, n. oktobra. Pridobljeni denar gasilska zveza uporabi strogo namensko. In sicer za Izenačevanje materialne opremljenosti gasilstva in spodbujanje mladine za delo v gasilstvu. S. Spodnje Dupge Srečanje turističnih delavcev Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko Duplje organizira 38. srečanje turističnih delavcev Gorenjske. Goste bodo jutri, 4. oktobra, ob 16.30 popeljali na ogled krajev Naklo in Duplje ter Biotehniškega centra Naklo. Ob 18.30 bo v športni dvo- v Strahinju slovesnost s podelitvijo priznanj turistične "*ďrg a ni zaiti j e, kulturnim in etn,ološkÍm programom. S. S. Mladoporočenci Na Jesenicah so se 20. septembra poročili Mihael Šmíd in Veronika Zupančič ter Darko Šepic in Olga Bilyachenko, 24, septembra na Dovjem Janez Zima in Kristina Štamcar, 27. septembra pa so se poročili: v Kranju Pavel Debeljak in Mojca Štrukelj, Uroš Slavec in Irena Zupančič. Miha Karničar In Sandra'RobIč, na Brdu pri Kranju Igor Pirih in Alenka Oblak, v Preddvoru pa Matjaž Nabernik In Matějka Mohoričter Jaka Zaletel in Mirjam Jovanovič. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. RD MERKUR : MRK KRKA športna dvorana Poden SOBOTA, 4. 10. 2008, ob 18. url MERKUR PPI M^y RADIO KRANJ d.0.0. SL/iteri9V9 ul. 6, KRANJ 07,3 Mřf (04) 281-2221 (04) 2022 <05 i) <04) 881 <04) 26i TK2L4A çmm/ msm E požtu. rckdf oKrii n|OrBdl&-kr ani.« 1 WWW. radio-kranj.si