Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . pol lela . . Četrt leta . ta n-esec . . Za inozemstvo: celo leto . . pol leta . . . četrt leta . . ta mcscc . . Za Ameriko: celoletno polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolarja 2 dolarja K 400*— 200-— 100-— Novi aarocniki nai cosi jajo naročnino no nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem proštom in itcer 1 mm visok ter 55 mm ttrok piostor za čakra i i K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 3O0. — Upravništvo je na Marijinem trgu ======rzz štev. 8. Telefon štev. 44* Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo. ...............—— Sestavljanje vlade. Protič na obzoriu. Zaereb. 20. dec. (Izvirno poročilo.) »Večer« poroča iz Beograda: Nikola Pašič se ie danes posvetoval z zastopniki klubov. Radikalci so pristali rta to da postane predsednik listavotvorne skupščine demokrat. Klub demokratov zahteva, da bi se za to mesto vsekakor določil Hrvat. Predsedništvo vlade na! bi seveda dobili radikalci. Pri zemlforadnikih te nastopila znatna izprememba ter nikakor nočeio vstopiti v vlado. Ob 12. se te posvetoval Nikola Pašič s predsednikom verifikacijskega odbora ter ie bilo ob tet ptiliki dogovorjeno. da se za iutri skliče seta konsti-tuante. kateri se predloži poročilo verifikacijskega odseka. V sredo bi moglo priti do volitve predsednika, ker ni nobenih zaprek, da bi se ta volitev ne opravila pred sestavo nove vlade. Nikola Pašič; te imel tudi oosvetovanie z Liubo Davidovičem in dr. Korošcem. Popoldne ob 5. te odšel na dvor. kier ie poročal regentu Aleksandru o političnem ooložaiu. Z ozirom na dosedanja noealania se širi vest. da bo Pašič predlagal regentu. da bt bilo primerno ako se sestava nove vlade poveri Stojanu Protiču. Po poročilu verifikacijskega odseka ie bilo izročenih 349 pooblastil. Odobrenih te vseh 345 mandatov. medtem ko se smatraio triie Tnrmbičevt kot negotovi. Danes -brže soreiet in konstituanta se na to odvodi do druge polovice ianuaria. PEGASTI LEGAR V ZAGREBU. Zaereb 20. dec. (Izvirno poročilo.) Uradno ie bilo javljeno. da se ie te dni poiavilo v Zagrebu 11 primerov pegastega legaria. Od strani mestnega fizikata so se podvzeie vse mere da se bolezen ne razširi Kakor doznavamo. se ie od sobote do danes pojavilo še nekai primerov. Menilo da so bolezen prinerii begunci Wranglovc voiske. ki so prišlj v Beograd, PROTIČ ODSTOPIL KOT ČLAN VERIFIKACIJSKEGA ODSEKA. LDU Zagreb, 20. dec. »Riječ« poroča Iz Beograda: Na današnji seji verifikacijskega odseka se Je prečltala ostavka Stojana Protlča kot člana verifikacijskega odseka. Stojan Protič utemeljuje ostavko, da se fe iz razgovora z dr. Lazo Markovičem prepričal, da ne more biti govora o mandatih, katere je odbor predlagal kot nesporne ter da z ozirom na to manjšina nima pravice, podati drugačno mnenju, vsled česar se ne more strinjati s takim uničevanjem pravic manjšine, kakor je «0-sedaj obstojalo. NEMŠKA ŽIVINA ZA SRBIJO. Beograd. 20. dec. (Izvirno poročilo.) Te dni se le ustanovila komisija. ki bo od Nemčiie prevzemala živino za našo državo. Prevoz te živine bo stal 30 miliionov dinariev. Radi pomanjkanja vagonov, se bosta naprosili Nemčiia in Avstriia. naf nam dosta za ta prevoz na razpolago svoie vagone. V Mariboru in Zemunu se ustanovita dve bolnici za živino. Prevzemanje se prične v ia-.jimiriu. Razkol v SLS. Maribor, 20. dec. , (Izvirno poročilo.) Seozacijo ju zbudil v današnji »Straži« objavljeni uvodnik prot dr, Franca Kovačiča »Na to pot ne gremo!« članek se s treznim razmotrlvanjem sedanjega političnega položaja v ostrih besedah obrača proti struji, hi fe zavladala v ljubljanskem vodstvu SLS ter dokazuje na zgodovinskih zgledih, kako pogubna; je gonja, ki jo 'je pričel »Večerni list« pod gesli: »Za republiko, proti prisegi kralju, proti militarizmu In proti Imperijallzmu.« »Straža« pripominja, da je pričakovala, da bo vsaj »Slovenec« ubral zmernejšo Pot ter zavrnil »strastne Izbruhe svojega revolver-skega tovariša.« Zgodilo se je pa baš nasprotno. Tudi »Slovenec« je stopH v skupno bojno vrsto z »Večernim listom«, tako, da mor« »Straža« očitati ljubljanskemu vodstvu SLS, da fe njbgova »gonja proti narodni državi za neko megleno republiko negacija lastue države,« s čimer stoje ijublj. gospodje »vodoma ali nevedoma v službi sovragov svobode našega naroda.« »Straža« označuje kot skrajno drznost, da »neka Ijublj. časnikarska Klika v Imenu katolicizma vodi boj zoper državno edin-stvo,« In Imenuje povzročitelje tega gibanja »brezvestne, kratkovidne, večinoma v" tuji službi stoječe strankarske demagoge«. Članek končava ogorčeno: »KUka brez- vestnih demagogov nam ne bo diktirala, kaj je krščansko In ne bomo dopustili, da se pod krinko krščanstva razdira naša država jn pripravlja novo l&bstvo pod tujčevo peto« ter končuje z bpsedaml: »Na pot arobokopov n«So države ne gremo.« V naslednjem članku Iste »Straže« pa objavlja dr. Lenard »nekaj stvarnih popravkov«, ki pobijajo Izvajanja »Slovenca« ln »Večernega lista« Izza zadnjih dni, ker tudi predbčujejo prepad, ki je nastal med naziranjera mariborskega ln ljubljanskega dela SLS. • Spor med ljubljanskim In mariborskim vodstvom SLS se Je torej poostril do skrajnosti ter je z napetostjo pričakovati na-daljnega razvoja. Na vsak način bo za razblsstrenje nastalih nesoclsij potreben v najkrajšem času zbor strankinega vodstva, ki se bo v smislu svoječasnega sklepa vršil v Mariboru. Da ta okolnost ni baš ugodna ža sedanjo politiko ljubljanskega strankinega vodstva, je pač jasno. Gotovo je, d se treznemu glasu iz Maribora, ne bodo mogli z uspehom upirati ljubljanski glasniki la ako noče postati ljubljansko vodstvo SLS res grobokop lastne stranke, bo moralo kreniti na drugo pot, katero ji nudi Ie umik pred treznejšim Mariborom, ČEŠKO-AVSTRIJSKA GOSPODARSKA POGAJANJA. Praga, 20. dec. (Izvirno Poročilo.) Posvetovanja z avstrijskimi zastopniki o gospodarskih vprašanjih so se danes končala. Razpravljali so tudi o pritožbi češkoslovaškega železniškega ministra da Avstrija ne vrača nobenih vagonov. Dosedaj je ostalo- v Avstriji že tisoč vagonov. To je tudi vzrok, da se ni mogla dostaviti polna količina premoga. Sklenili so, ustanoviti posebno prometno komisijo, ki bo reševala prometna vprašanja In ki bo .vplivala na Avstrijo, da se češkoslovaško blago za Jugoslavijo predolgo ne zadržuje na avstrijskih progah. Bilo je sklenjeno, da bodo mogli češki industrijalcl, ki pošiljajo blago v Jugoslavijo, predložiti svoje pritožbe glede prometa v Avstriji češkoslov. železniškemu ministrstvu. Ro ureditvi prometnih vprašanj se prične razprava o trgovinski pogodbi med Češkoslovaško In Avstri-jo, pri kateri jo zopet vprašanje premoga najvažnejše, češkoslovaška dobavlja po zadnji pogodbi Avstriji premog, ne dobiva pa nobenega kompenzacijskega blaga. Zaradi tega Je potrebno, da se rešijo vsa gospodarska vprašanja med Češkoslovaško In Avstrijo. Pogajanja o nov| trgovinski po. godbi se prlčno začetkom januarja, DR. BENEŠ V PARIZU. Pariz, 20. dec. (izvirno poročilo.) češkoslovaški zunanji miulster dr. Boaeš je danes dospel v Pariz, kjer je Ime! z francosko vlado razgovore o političnih vpra^ Saniih. Jutri odpotuje x Prago. Nepotreben problem. Neverjetne stvari se dogajajo. Politiki sl zastavljajo vprašanja, ali je Slovenstvo, aH ga ni. Tako nekako, kakor bi se zaletaval v steno stepec In sl pr| tem zatrjeval: »Saj stene ni?« Današnja doba skrajnega matcrijalizraa |e edina mogla dati domovini »voditeljev«, Id se pečajo s takimi problemi. Po našem časopisju čitamo dan za dnem konfuznosii o vprašanju, ki ga za človeka, rojenega na naših tleh in zdravega, sploh ni. V Interesu države Jugoslavije je po teh pojmih razkosanje Slovenije. V kratko odmerjenih vrstah se ne dajo Izčrpati vsi argumenti proti pojmovanju zablodnikov, ki so se pogreznili do trditve, da ni separatist ln ne škodljiv državi ne Kranjec, ne Štajerc In ne Primorec, pač pa ji je škodljiv — Slovenec. Brez dvoma je med temi ljudmi Ideali-, stov, k| ne računajo s časom fp ne s ritmom življenja, ki edina uai " organizme. Tl Idealisti M „ no — neredko samo jz knjig dobljeno koncepcijo sveta In države aplicirati na.; živo narodovo telo, ki se giblje po s notranjih zakonih. Toda člveku se 'j jo nehote misel, da je v politiki te ameri ( tudi dovolj računarjev, Id jim je Izraz (ne mislimo pri tem na kako »jezikovno stališče«) biološke skupine, žive, gibajočo se ln presnavljajoče se v svdfem ritmu, na potu samo zato, ker ne morejo v tem ritmu domače zemlje do veljave ter bi zato radi namah strli okrog sebe vso duševnost, da bi se tako povzpele avtomatično njihovo lastne osebe. O priliki smo se razgovarjali o tem tudi z našimi južnimi brati, ki so vsi tožili, da smo krivi sami, če za naše zahteve ln za naše potrebe ne najdemo vedno dovolj razumevanja v centrali V Beogradu Imamo lepo število Slovencev. Doslej nismo še slišali, da bi bil kdo podučeval srbsko javnost o naših bojih za Slovenstvo, bojih, ki smo jih blil kot predstraža za Jugoslovanstvo. Afirmirajo nas od Kolpe do Vardarja ln nihče med njimi ne misli, da smo; škodljivi Jugoslovanstvu. Nepobltno dej* stvo, da smo ravno njegov bistveni del, zanikajo le naši domači zaslepljenci. Naravni razvoj bo šel v svoji meil, t. šel bo s časom, ne pa od danes do jutri, Ljudje, ki trepetajo pred materijalno revolucijo; sami bi pa hoteli j, enim edinim de* Izvesti duševno, so v resnici škod« ;držaye, C,pi izzivalo nepotrebna boj-^ Smo jih toliko slišali tacat suverensklh drugega po-krivi vsega ,ne prinaša 1 1 mi inii—imm in im , Ne smenfo dophsllff*™WB^ta/bl. ravnal s to resnico kot s katno votta^ter Jo zlorabljal kakorkpji v strankarske namene. Politične modrosti niso tl ekstremisti zajeli niti žličiče. Toliko o opisovanju boj* lz »ljubljanske bi'mariborske oblasti v Jugoslavijo.« S— ČEŠKI ZUNANJI MINISTER PRIDE V RIM. Rim, 20. dec. (Izvirno poročilo.) »Epo-ca« doznava, da pride češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš po zborovanju sveta zveze narodov ln po kratkem bivanju y Pragi, v Rim. Italijanski zunanji minister grof Sforza je ta poset že pred nekoliko dnevi naznanil v zbornici, ČEKOSLOV. TRGOVSKA ZBORNICA V TRSTU. Praga, 20. dec. (Izvirno poročila) V Trstu se je danes ustanovila češkoslovaška trgovsdta zbornica. Za predsednika akcijskega odbora le bil izvoljen znani organizator čeških legionarjev v Italiji, general Plccione. UVOZ SUROVIN NA ČEŠKO. Praga. 20. dec. (Izvirno poročilo.) Valutna komisija ie sklenila, dovoliti uvoz surovin Iz Inozemstva samo. ako imoorterii dokažeta, da so dobili od Inozemskih dobaviteljev kredit naimani treh mesecev. Ta skleo se ie storil vsled pomanjkanja tulih valut. PADANJE CEN V AMERIKI. LDU Washington. 19. dec. V uradni obiavi glede znižania cen naznanja vlada, da so cene povprečno padle za dvaiset procentov. Letos so padle cene živilom za 8 procentov in cene blagu za obleko za 28 procentov. ANGLIJA IN FRANCIJA — JAMČITA ZA , AVSTRIJO. LDU London, 20. dec. »Dally Tele-graph« razpravlja o poročilu avstrijske sekcije reparacijske komisije in poudarja, da se ne sme delati z malenkostnimi sredstvi, temveč da se mora preteči polom Avstrije preprečiti z energičnim nastopom. List resno svari velesile pred tem, da bi uporabljale taka sredstva, ki bi bila koristna le nekaj časa In zahteva, na} se uvažujejo predlogi reparacijske komisije, med temi zlasti posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev za oskrbo Avstrije z živili, premogom Itd. List piše dalje o posledicah poloma Avstrije In trdi, da mirovna pogodba sicer ne dovoljuje priključitve Avstrije Nemčiji, da pa je omejitev različnih držav, ki so nastalp lz Avstrijo dovedla do položaja, ki bi mogel biti Evropi nevaren. List men), da koniercnca podonavskih držav no bo privedla do ni-haklh uspehov in predlaga, naj Anglija ln Francija nastop jjfftt Iloajičua poroda za •Avstrijo* PRED NOVIMI STAVKAMI V AVSTRIJI. Dunaj. 20. dec. (Izvirno poročilo.) Pričakujeta, da se v kratkem prične stavka zobozdravnikov zobnih tehnikov nameščencev državnih železnic in tudi občinskih uradnikov, BOL.IŠEVIKI NASTAVLJAJO MINE LDU Washington 20. dec. V baltiškem moriu so boliševiki nastavil! plavajoče mine. ki zelo ovirata plovbo. Boliš e vile i so nastavili mine zato, da bi preprečili izkrcanje antantnih 6et. RUSIJA IN 2ELIG0WSKI. LDU Varšava 20. dec. Kakor do« znavaio listi iz Rige. ie ruska delegacija izjavila, da bo RusHa napadla generala Žoligovskega. ako se bodo zbirale na ozemliu. ki ga le on zasedel. čete z namenom, da bi se borile proti RusiH. AMERIŠKI KREDIT ZA NEMČIJO. London, 20. dec. (Izvirno poročilo.) »Ezchange Telegraphu« javljajo Iz Wa-sbingtona, da je posl. Maten predložil re-prezentacijskl zbornici predlog, ki zahteva od vlade kredit petih milijard zlatih dolarjev za Nemčija da bi ta mogla vzpostaviti svoje trgovinske odnošaje z Zedinjenimi državmt. Predlog se v kratkem predloži komisijskemu odboru. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 20. decembra Valute in devize. Z a g r o b : Dolarji 146.50—147.50, avstrlj. krono 0—26.50, Irana franki 0—900, napoleondor 483—484, nemške marke 201— 203, Ital. lire'0—525, bolg. levi 150—160. češkoslovaško krone 170—175. Curlh: Berlin 8.95, New York 657, London 22.24, Pariz 38.65, Milan 22.50, Praga 7.25, Budimpešta 115, Zagreb 4.05, Varšava I, Dunaj 1.30, avstrijske krono 1.90. Dunaj: dinami 1650—1670, dolarji 682—6S6, francoski franki 3095—4035, švicarski Iranki 10.325—10.375, češke krone 770—776, madžarske krone 111.50—113-50, lire 2282.50—2302.50, nemške mark« 945—951, poljske marke 105.50—107.50. Praga: dinarji 209, marke 119 75, švlc. franki 1331.50, lire 306, franc, franki 533.50, funti 310.50, dolarji 87.75, avstrlj; krone 12.75, poljske marke 11.50. Efekti. Zagreb: Banka za Primc Je 0— 1075, Jadranska 1800—1900, Jugoslovanska 626-630, Ljubljanska kreditna 930- 950, Praštedlona 8900—9000, Riječka pučka 489 490. Dve koncepciji. Stoiimo Dred odločilnim obratom naše notr&nie oolitike. Po kateri koncepciji nai 'se zaradi država, ali no radikalni nreosnovi dosedaniih do-kraiin no načelu nooolnb enakosti prebivalstva. ali do počasnem nreha-ianiu iz staresra v novo. na podlagi nrizanesiiiveea. konservativnega kompromisa z dosedanjimi političnimi enotami s historičnim. Katera koncepcija ie prava? Ako si za primer vzamemo Nem-čiio. moramo priznati, da ie staro Nemčilo uničil ravno partikularizem. prevelika osamosvojitev posameznih 'dežel na škodo centralne oblasti. Poučno za naše današnje stanie ie. ako se spomnimo. da ie bila sedai absolutna trdna nemška edinost še 1.1866. do 1870. tako slaba, da so se borile iužn»nemške države z orožiem v roki zoper Prašilo, ki Uh ie hotela uie-diniti v enotno državo, in še L 1870. te malo manjkalo. da niso iste iužno-nemške države potegnile s Francozi proti pruskim bratom. Zgodovina ie dala prav Prusom, ki so oustili nemškim državam, katere so se bodisi orostovolino ah ali mani prisiljeno združile v nemško cesarstvo, široko polte avtonomije in proglasili kot skupne ie naiboli važne zadeve. Kaiti narodno edinstvo Nemcev se ie ta čas ukoreninilo na škodo malenkostnega partikularizma. Ali itnaio prav oni ki nam priporočate nemški vzgled? Po nlih nazl-raniu bi postali naši hrvatski starče-vičanci naiboliši Jugoslovani na ta način, da bi skupna država ne lemala ničesar njihovim takoimenov narodnim posebnostim, njihovi metiski občutljivosti dajala pa bi krepko voiaško In a ro. Danes "Se vsaka vladlH; meri depoouli se sedal ob n (orel res v ristneišev M rlstičnjh vladah videlo vzrok svotFlh težav in sl želelo zbolišaflja v idealu popolne edinosti države. Dalie se današnja borba avtonomašev obrača tiočeš nočeš oroti narodnemu edda-|tyit dočim bi se v obratnem slučalu bol nezadovoljnežev obračal woti avtonomnim oblastema Stoer biuo-ttalala misel popolnega eamstva avtomatično popularnejša, kalti z nepopularnostjo vsake vlade moramo gotovo še nekaj Jet računati. Morda bi se dalo ca ta način Radiča naiht-treie premagati. Pristaši druge koncepcfle se boie. 'da bi avtonomija na historičnih tern e llili separatičnim in protinarodnim 'živliera pomagala do vlado: oni smatralo avtomaštvo za konservativnost In anaciionalnost kakor ie bik) pa or. staro avtomaštvo Dalmatincev. ki še pred SO led iriso marali Združitve s Hrvatsko. Oni mislilo, da te naiboliše za državo, da se t6 konservativno avtomaštvo s slo premaga in se mu z radikalnim razkosanjem historičnih teritorijev Izoodrež« korenine. Kateri konceociU bo 'dala zgodovina prav? Ali se bo tudi to Dot uveljavil zakon, da pot. ki vodi naravnost navsem proti dliu. ni vedno najkrajša. marveč da pridemo lažie in jzanesliivelše do cilja, ako upoštevamo vse posebnosti terena in napravimo. ako treba, tudi primerne »vinke. S tem premišiianiem sprejemamo - vest o pogajanjih med Protičem in Radičem. ri„ . .. Komunisti in država. Dopisnik zagrebškega »Jutarnjega lista« ie te dni posetfl tajnika kluba komunistične stranke g. Simo Miliu-£a. narodneea poslanca, ter zaprosil za podatke o komunistični stranki tn o njenem stališču do ureditve države. G. Sima Milluš te dejal: Število manistov. ki smo jih dobili ori volitvah v konstituanto nas ne preseneča. Ta uspeh pripisujemo vplivu naše stranke na mestne in va ške siromašne kroge. Uspeh naše stranke v Makedoniji \e zato tako velik, ker ie delavski narod Makedonije videl trole vlad: bolgarsko, tur edincu roke vezane. Napram Radiču bomo zavzeli no moiem to stališče: Pomagali mu bomo. kar se tiče vprašani suverenosti konstituante. poslovnika. prisege ter oblike države. Glede tega vprašania smo mnenja, da ie vsaka republika boliša od mon-arhite. Zato bomo vedno podpirati vse republikanske struie. kaiti uničevanje monarhije pomeni korak v izvršitvi našega programa. Z ozir. na stališče naše stranke do centralistične ureditve naše države Izjavljam, da ie to vprašanje eno od najvažnejših vprašanj, ki se obravnava v meščanskem tisku. Zanimivo ie. da vsi listi nišeio o centralizmu komunistov. . To ni pravilno. Mi brezpogojno zastopamo sistem centralizma y naših političnih in strokovnih organizacijah, ker nam to nalaga III, internacionala. V državni ureditvi oa zastopamo sedal sistem administrativnih samouprav. toda samo oblika sovietske organizaciie. katero zastopamo, le sinteza centralizma in decentralizma. ter bo ta oblika proletarske državne organizacije do naši sodbi brezpogojno zmagala. Da bi naša stranka v konstituanti sodelovala z demokrati ali kako drago stranko, te izključeno. Naša stranka te ločena od vseh dragih strank z nepremostljivim prepadom. < Radicevci v Beogradu. Te dn! so se mudiili v Beogradu odposlanci Hrvatske republikanske kmečke stranke: dr. Horvat, dr. Kr-njevič, Predavec. Koavčevič in Jaga-tič. Konferirali so z zaupniki Narodnega kluba, s Protičem za radikalce s Klubom jugoslovanske organizacije. z zemlteradničkkn in s Koroščevim klubom ter z notramlim ministrom Draškovičem. O svojem potovanju v Beograd so Radičevi odposlanci Izjavili: V Beograd smo prišli na poziv nekaterih strank ter v svrho Informacij o razpoloženju in poimovaniu političnega položaja v raznih političnih strankah. Z muslimani smo se razgo-variali samo informativno. Tako tudi z g. Protičem. Oovorfli smo o poslovniku ter o agrarnih VDraSantih. Iz konference z K. Pootičem smo dobili razama, luaij: mus sirim klubom se bo lahko našel teineli za sporazumno delo. Republikanci State oosebno v vprašania poslovnika In podmovanfci ustavotvorne skupščine popolnoma na našem stališču. Vi splošnih načelih se z nami skladate. G. PrcrtiČu hi vsem parlamentarnlim klubom smo predložili naše resolucije sprelete v Zagrebu na veliki skupščini Hrvatske republikanske stranke. Težišče naših zahtev te bilo: Da ostane konstltuanta suverena ter da je ne more razpustiti nihče drugi nego rama. Zahtevali smo tudi. da se fz-citučl matertzactia ter da se ne polaga prisega kralju. Dobili smo vtis. da se bo naše stališče vooštevalo. Iz češke zbornice, LDU Praga, 18. dec, V nadaljnjem poteka seje poslanske zbornice je prišla na vrsto predloga o podržavljeni zasebnih železnic. Posl. Lodgman je predlagal, naj se ta predmet odstavi z dnevnega reda, kar pa je večina odklonila. Nemci so nato vprl« zorill hrupno obstrukcijo, tako da se je morala seja prekinltL Ko se je ob 1. ponoči seja zopet otvorlla, je govoril poročevalec odseka o tej predlogi. Izvajanja poročevalca so motili nemški meščanski poslanci s hrupnimi medklici ter z razbijanjem po klopeh, ter se je morala seja vnovič pre-klnltl. Po odmoru 10 minut se je seja zopet otvorlla. Kljub temu se je hrup nadaljeval. Med govorom češkega govornika so planili nemški meščanski poslanci k govorniškemu odru, da bi onemogočili nadaljno razpravo, kar pa so Hm onemogočili češki po-slancl In parlamentarna straža. Pred glasovanjem so nemški poslanci zapustili dvorano, na kar je bila predloga sprejeta. Poslanci Kalina, Scholli In Patzelt so bili Izključeni od 6 sej, poslanca Jung In Knirsch, ki sta že v drugič Izključena, pa od 20 sej. Predsedstvo sl je pridržalo pravico, vložiti pri državnem pravdnlštvu ovadbo proti nekaterim poslancem, ki so poškodovali državno lastnino, kar je Izvalo burno odobravanje pri čeških poslancih. Seja je Mia zaključena ob 2. ponoči. Program nove madžarske vlade. Budimpešta. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Na današnii seii se le predstavila parlamentu nova Telekiteva vlada. Ministr. predsednik Teleki fe razvil vladni program in izvalal med drugim: AvstrHa in Madžarska,sta obe enako zainteresirani na tem! da se vprašanje zapadne Ogrske reši na oriiateliski način. Iri bo omogočil čim tesnejše gospodarske zveze med njima. V notranii politiki le treba misliti na rešitev vprašania o prestolona-sledstvu. To vprašanje se mora rešiti brez vsakih poizkusov mičev in brez vsake revolucionarne mahinacije na način, da bo ostal mar v deželi. Preden pa se ne doseže popolna notranja konsolidacija, se ne more misliti na končno veliavno rešenie vprašanja orestolonasledstva. V prvi vrsti se mora ©odvreči reviziji vprašanje razmeri« med mamutom 4« kraltetn. na- za svote naivažneišo nal-ogo preskrbo ruske gozdne industrije z aparati In stroii. oroučavanie stania na svetovnem trgu z ozirom na gozdne naklade in ravnotako poeaianiaz evropejskim proizvajalci o gozdnih koncesijah v Rusivi. Strojev ie bilo na svetovnem trgu dovoli in delegacija ie kupila 50 lokomobil in ravno toliko strojev za mehanične strugarne. Zato le plačala 10 milijonov zlatih rubljev in 3 milijone švedskih kron. Od teh predmetov ie kupljen samo 10 del v Švedski, ostalo pa vse v Angliji. Danes, nadaljuje liberman. se le Švedska že pojavila kot naš konkurent v gozdni industriji. Razpravljalo se ie tudi o vprašanju zveze med Rusiio. Finsko in Švedsko, da bi tako lahko diktirali cene in monopolizirali ves tre. Nal-prei bi mi morali izvoziti Iz arhaneel-ske *uber,nile one količine gozdnega materilala. katere te Angliia za časa okupacije severne Rušile pokupila. Mi smo izjavili, pravi Liberman. da nikakor ne moremo priznati teh pogodb. vendar ©a iim bomo šli na roke pri vprašanju likvidacije. Z angleško vlado smo sklenili pogodbo, da nam dostavi v 18 mesecih 1 miiiion želez- nih pragov. To ie prvi ruski sporazum 7 angleško vlado, ki nam bo dostavljala stroie. sladkor, tobak in druge predmete. Kot kompenzacijo zahteva večina firm koncesije za zelo dolgo časa v gozdnih pokrajinah severne Rusije. Za sedai smo sklenili samo začasni sporazum. Po poteku polovice roka ima Rusiia pravico, da z.onet koncesije odkupi. Po končanem roku pa prinadaio vse koncesiie z imoviuo vred sovjetski vladi. Liberman takole končuie svoie poročilo: »V inozemstvu smatraio Rusijo kot veliko zemlio z ogromnim trgom, posebno za nekatere fabrikate in za nakupovanje surovin. Velike koristi izkazujejo Rušili skandinavske dežele, ki so za časa voine razširile svolo produkcijo. S pomočio Rušite se ona lahko osvobode angleške gospodarske nadvlade. Važen ie sedal samo ta problem: jeli Rtisiia v stanu dostavljati toliko surovin? Ruska sovietska delegacija ie že dobila poroštvo za koncesiie iz. Angliie. Švedske. Kanade in Norveške. Nalspreiemliiveišl £o angleški predlogi. Angleški trgovski delegati so pripravljeni, da se podalo sami v sovjetsko Rusijo.« Juffoslaviia. Dr. Brejčeve obljube Kočevarjem. BivSi predsednik deželne vlade te moral ored volitvami v Imenu s vol e stranke dati kočevski deputacib izredne ©bliube. ker niže sedaj »Gott scheer Zeitung« zelo odločno pod naslovom: »Sedal Izpolnite dano besedo U članek trdi. da m zastopniki slovensiklh stranik obetalFopetovano: »Ko bodo končane volitve y Kunsti tuanto. potem pridelo tudi Kočevarll zopet do »volih pravic glede svobodne rabe nbhovega nemškega jezika.« List dostavila: »Volitve so minule. Sedat izpolnite svote obliubo in ne silite več naših otijok v slovenske razrede, dait® nam hazal gimnazijo. Marieuheim. Studentenhehn. zaprte šole. občulte z našimi ltudmi v uradih nemško 1 Naše dosedanje državljansko vedenje nas opravičuje do teh zahtev.« — Kakšne so bile dr. Bralčeve obllube v imenu stranke, nas ostalih Slovencev to prav nič ne briga. Odločno smo proti temu. da b se Kočevarji v naši državi še keda protežirali kot »HerenvoTk«,kot dr žava v državi. Posebno se to ne sme zgoditi, dokler ne dobilo koroški Slo ško in jugoslovansko. Uveril se le. j venci enakopravnosti, katero so Hm zveze rodov. ” Zahteve lažnosrbsklh poslancev. LDU. Beograd, 19. decembra. Novi poslanci Južne Srbije so zahtevali, da vlada precizira sVojo pditifco v južnih krajih, da uredi Javno varnost, ki je v teh krajih minimalna, da zavzame stališče napram komunistom, da uredi promet In povzdigne Ihfdske šole na kmetih. Regentov« prodava v Pragi. I LDU. Praga, 18. decembra. O priliki rojstnega dne regenta Aleksandra Je bila v Nikolajevi cericvl svečana zahvalna služba božja, kateri to prisostvovali poslanik kraljevine SHS dr. Ivan Hribar s poslaništvom in osebjem konzulata, zastopnik Češkega zunanjega ministrstva hi ministrstva za narodno obrambo, člani JusosJovenske kolonije v Pragi, vrhovne češke oblasti tn velika množica ljudi. Zvečer je bil prt Jugoslovanskem poslaništvu slavnosten sprejem, na katerega so prišit predsednik Masaryk, državni iunkcionarjl, diplomatič-ml zbor itd. Predsednik Masarvk le ostal na jugoslovanskem poslaništvu do, osem« najstih-zvečer in se ves čas animirano raz« govarjal. Pomočniki delegatov iinačnega ministrstva LDU. Beograd, 18. decembra. Podpisana je naredba, s katero se imenuje at pomočnika finančnega delegata v Split« Vitofair Stanojevič, v Zagrebu Shna Ondč, v Sarajevu Jakob Vasoviš, v Ljubljani pa Peter Mflojkovič, Razna poročila. invalidske demonstracije pred rimskim parlamentom. LDU Rim, 18. dec. Ministrski predsed- da nobena od teh vlad ne more odoo-tnoči potrebam siromašnih sloiev. ker so proletarske koristi v nasprotju z interesi vlade. V Hrvatski ie bil naš iispeh maniši nego v Makedoniji zato. ker ie Radičeva stranka šla v volitve z našimi gesli. G naši taktiki v konstituanti ne vem nič. Komunistični poslanci smo navadni vojaki, ki moramo brezDogplno izvrševati ukaze našega strankarskega vodstva, vsled česar so pri nas vsakemu do«. zajamčili zastopniki antante in sama avstrilska vlada Te obllube pa se niso dale le med štirimi očmi. temuč v pismeni mednarodni pogodbi ki se le lavno razglasila, a se vendar ne lz-polnuie. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KIPOROCA STVARNO! IN NEPRISTRANSKO. V UE .JUGOSLAVIJA** Zakl Iučna sela. Ženeva. 18. decembra. Na 'dopoldanskih seii skupščine zveze narodov se ie uredilo voraSa-nie mandatov za nemške kolonile. Na o te Cedi kritiziral postopamo sveta zveze narodov in poudarjal da te svet deloval v vprašanju mandatov za bivše nemške kdonite za zaprtimi vrati: to te okrepilo sovražnike zveze narodov v nlih zadržanju. Do končnega uspeha vod! samo ena pot: delati se mora drugače kakor na dunajskem kongresu. Stara metoda mora izginiti. Balfour 1e prav tako ostro nasto-©11 proti predgovorniku in izvalal. da se te treba ogibati vsem«: kar bi moglo izigravati skupščino in svet drugega ©roti dragemu. Vprašanje glede mandatov spada v kompetenco sveta, niemu ©ristoia tudi sestava mandatne komisiie in on Ima odgovornost. — Naposled so bili Cecllovi predlogi oddani svetu. Ob 4. popokhjfi se ie otvorila za-kiiučna seia skupščine zveze narodov. Vsi prostori so bili zasedeni. Skupščina la sprejela predlog, pozvati vse države, nai podpirate boi ©roti tegariu na PoHskem. Naposled te imel zvezni predsednik Motta poslovilni govor: pozdravil le skupščino. ki ie označila svol duh in' svoi smoter, ko ie sprejela Avstriio in Bolgarih). Pokazala te. da se tl državi nista brezuspešno obrnili na velikodušnost in lolahiost zmagovalcev Ob velikem odobravanju se le spomnil predsednik Motta bližajočega se božiča in deial: Mi vsi ne moiem© več ostati ravnodušni. Tako ie končala prva skupščina narodne -»zveze. Dne 15. novembra se ie pričela in le imela 31 plenarnih sel. na katerih se ie razpravljalo o gradivu. pripravljenem v mnogih komisijskih selah. načrt o pespelevaJncm ravnanju z vojnimi Invalidi in umirovljend. Med današnjo sejo zbornice i« več vojnih poškodovancev demonstriralo pred parlamentom v znak protesta proti zavlačevanju Izvedbe odredb, ki bi bile njim na korist. Ker so nekateri demonstranti hoteli vdreti v zbornično poslopjes, jih je ustavila straža ob vhodu. V pretepu Je M ranjen en redar M dva demonstranta. Naposled &e je posrečilo zo-ipet vzpostaviti mir. Faustovski napad na socljalistična poslane« LDU Rim, 18. doc. Ko »ta sodjaiisti-5na poslanca Ntodai In Boatlid »topila v Bologni Iz sodnega poslopja, klor »ta zagovarjala socljaJisie, obtožene zaradi Izgredov proti komunistom v Castelmazgto-reju, }u je napadla skupina la-Slstov. Nlco-lal je ibl poškodovan na glavi, Benttal pa se je otel pod varstvom redarjev. Ta dogodek Je Izzval na včerajšnji seji zbornice viharen odmev, Socijallstičnl poslanci so burno protestirali proti postopanju predsednika. Naposled so se spopadli soeljal!- je seja iznova pričela, Je izjavil ministrski predsednik Ototlttl, da vlada obžaluj* vsafctero nasilnost In da bo odločno d do« ni« „ioa te. se-uniivd. w — stični poslanci In poslanci dragih Skupin, I trfi* p« »o ranjeni, tako da se je morala seja prekiniti. Ko s* J nja konec. Zbornica je Imenovala komisijo, ki naj Izvede preiskavo. 2 milijardi češkega deficita. LDU Praga, 19. dec. Kakor vonCM »Prager Tagblatt«, znaSa vsota za vse naknadne potrebe, glade katere je vlada v, sobotni seji proračunskega odseka podal« predlog, okroglo 4862 milijonov, Dohodki znašajo 2676 milijonov, tako, da znaša de« fieit nad 2 milijard L Zveza narodov določila plebiscit za Vliao LDU Ženeva, 19. dec. Svett zveze narodov le raamotrlval potjsko-lltvansko vprašanje In Oklenil, naj se Izvede ljudsko glasovanje v okrožju Vilne to naj se pro« uče potrebne izvedbene odredbe. Irski »oboji. LDU London, 19. dec. V corSd groftU «o vojdri na dveh tovornih’ avtomobil Iti zašli v zasedo. Dva vojaka sta mrtva la dva ranjena. Tovorna avtomobila so napadalci zažgali. V grofiji Cavanu so bili napadeš« patrolirajoči redarji. Eden Je ubit, Gospodarstvo, Angleško-ruski trgovski odnošaji. Iz Kopenliagna pciočaio. da se ie vrnil iz. Londona v Moslcvo Član Kra-sinove delegacije, ekspert Liberman. ki te vrhovnemu- svetu za narodno , gospodarstvo podal sledeče poročilo: I *Treovska delezaciia ie smatrala l ■f Nove trgovske pogodbe. I* Beograda Javljajo: Več držav se j« obrnilo na naše trgovinsko ministrstvo s predlogom, da M »e revidirale stare In sklenile nove tT-govske pogodbe. Ker ni nobenega razloga, da se ta predlog odbije, je ministrstvo naročilo svojim podrejenim organom, da takoj zberejo vse podatke, ld so potrebni za izvršitev teh pogajanj. Da bi bHo zbiranje teh podatkov člen popolneje, Je trgovinsko ministrstvo obenem pozvalo na sodelovanje ministrstva za poljedelstvo, finiainice ter prehrano in obnovo zemlje. '~K Nova tvornlca v Celju. Ustanovila se je pod Imenom »Cinal« v Celju tvornlca kovinskih predmetov Iz medenih zlitin, last Jos. Kirblscha In druga. *+ Nacionalizacija »Agrarne I kojner-cijonaine banke v Sarajevu« se namerava v kratkem Izvesti. Nacijonallzacilo bo Izve-del sindikat, v katerem se nahajajo Prometna banka v Beogradu, Hrvatslca es-komptna banka v Zagrebu. Savoz srpskih zcmljorainičkih zadruga v Sarajeva ki skupina sarajevskih trgovcev. ' I+’ Jugoslovanski trgovski zbornici t. Nemčiji. Naša vlada namerava že s 1. februarjem 1921 ustanoviti v Berlinu hi Mo-nakovil Jugoslovanski trgovski* zbornici, ako v to privoli nemška vlada. Se pred Božičem pride v ta namen posebno odposlanstvo našega, trgovinskega mtoisirtlva 51- Mednarodna trgovska zbornica. V, Parten se je osnovala mednarodna trgovska zbornica. Naša vlada Je dobila povabilo, da pošlje v to zbornico svojega dele* gata, M bo zastopal našo državo. eh- Povečaaa protevoduJa romunske*« petroleja. Zadnjih 8 mesecev se le produkcija petroleja v Romuniji znatno povečala. Produciralo se Je v tem easu 750-7^ ton petrolefla, dočim *e 1« m,nulo le^o « istem času pridobilo le 500.000 ton. Povišanje 2«“® cen v Budimpešti, Na zahtevo kmetskih in agrarnih zastopnikov namerava madžarska vlada povišati cene žito, ki so bile dosedaj maksimiran« zelo nizko. .+, Poljska obnovi promet. Minister Javna dela, profesor Narutorvlcz, Je zbornici predložil zakonski načrt glede zgradba In vzdržavanja Javnih cest. Zakonski načrt predvideva zboljšanje in razširjenj* vseh železniških prog, da se omogoči blagovni promet po železnicah. Predlagal J* tudi, da se zgradi 16 mostov, od te,h 4 čez Dnjester, Bug, Narev, Vlsto In Nje-men Načrt predvideva tudi grao novih cest v vseh delih države, posebno na vzhodu, kjer so ruske čete uničile skor-o vse prometne zveze. v v Machiavellijev »VLADAR« je izžel. Naročite ga takoj url Zvezni tlsh. 807. šte9, fr —--------------- Dnevne vesti. — Šlbane ljubljanske Italijanske 'delegacije. Zadnii čas te pričela liub-1 Ijanska ital. delecaciia na vse načine , navajati slovenskemu v 'zasedeno ozemlie Dotuiočemu občinstvu. Ne eledf* na to. da se tam sedai. ko so trite nastavljeni, veliko počasneje utadnie. kot ponrei. ko ie opravlial gospod De Comelli vse sam. morajo vse stranke, izvzemši legitimirane treovce. vložiti pismeno nrošnio za notno dovoljenje. Ker se baie vse te prošnje »nšlfeio na kvesturo (policijo) v Trst v odobrenie. preide tudi več tednov, oredno dosoe rešitev nazai. In zooet mora stranka čakati na končno izdaio zaželienetra potnega Usta. Poleg korendne takse šebrezpotrebna zamuda časa! Ker se z lepa ne da tu nič doseči, bi bilo naibolie plačat? take neumne šikane z enakimi orotiod-redbami naoram Italijanom. Naša po--liciia v I.iunliani ter naša deleeacila v Trstu nai bi enako izdajala potne liste Italiianom le proti pismenim prošnjam in iih pustila istotako čakati tedne in tedne na rešitev. — Prizadeti potniki. — Kaj na volno posolilo? Precel časa ie že no teklo izza žigosan ia ori-znanic voineva posolila, toda od nikoder ni glasu o usodi teh Dosolil. Ako so priznanice brez veliave. nai se to iavnosti brez ovinkov oove. Brezštevilno nujnih zapuščinskih razprav se ne more izvršiti, ker so v zapuščini tudi priznanice volnih oosoiil, —Definitivna določila o izmenjavi kronskih novčanic bo izdala šele nova vlada. ko.se sestavi. Vendar se bodo začeli bankovci oo 1—. 2— in 10 kron jemati iz prometa že v prihodnjih dneh. kakor hitro pride novi kovani drobiž v promet. Državno računovodstvo ie že izdelalo načrt, kako se bo drobiž razdelil na posamezne pokrajine. —Tehnična srednja šola v Ljubljani. Poverjeništvo za uk in bogo-čJTstie naznanja, da se dogovorno z ministrstvom trgovine in industrije, oddelek v Liubliam. s pričetkom II., semestra tekočega šolskega leta 1920 1921 ime Državne obrtne šole v Ljubljani izpremeni v ime: Tehnična sred-uia Sola v Llubliani. Organizacija zavoda ostane pri tei izpremeintii naslova povsem neizorementena. — Strossmaverjev dan priredi povodom 106. rojstnega dne velikega vladike dne 4. februarja 1921 hrvat-tiki »Prosvšetni Savezc. Društvo Doživlja vse narodne organizacije v Jugoslaviji brez razlike plemena, da ta 'dan primerno proslave. — Šolstvo t Srblfl In Crni gori Po zadnjih statističnih podatkih ministrstva prosvete je v Srbiji (meja leta 1914) ,4.235 učiteljev in učiteljic, v črhi gori pa 495. Šol ie v Srbti 2296. v Orni gori pa 264. — Razpis nagrade. Ministrstvo za pošto in brzoiav ie razpisalo nagrado 10.000 dinarjev v srebru tistemu, ki priiavi tatu blagainice. v kateri le balo v skupni vrednosti 783.540.50 dmar-ilev. in ki ie bila ukradena y Beogradu o priliki, ko sli trčila poStnl avtomobil in cestna železnica, dne 20. okt. 1.1. Isto naerado dobi. kdor pokaže. k.ie se nahajalo ukradeni predmeti in denar. — Slavni kipar Ivan Meštrovlč je dospel v soboto v Beograd. — Notarska Imenovanja. Pišejo nam fe vrst notarskih kandidatov: Po dolgem »erazumlfrvem obotavljanju se ]« vendar tosokolfla notarska zbornica v Ljubljani .In razpisala nekaj že davno praznik notarskih mest. Notarska zbornica v Celju pa še -no-Ce razpisati nezasedenih notarskih mest v Murski Soboti In Doljnl Lendavi. Kje leži vzrdk tega postopanja? Ko je šlo za odstranitev nemških notarjev, Je bfl predsednik društva slov. not. kandidatov od no-iarske zbornice v Ljubljani kaznovan, ker be je v spomenici očitalo notarjem, da je slavni vzrok, da oni ne store nobenega koraka za odstranjenje nemških notarjev, .V tem, da se boje za svoje kandidate. Ista Igra se pojavlja in ponavlja sedaj. Notarskih' mest je v Sloveniji izpraznjenih 9, razpisana pa so do sedaj samo štiri. PaS, da se ne dela krivica, razpisano je tudi mesto notarskega namestnika v Krškem — seveda zopet samo radi tega, da se imenovanja notarjev lažje zavlečejo in kandidat je dalje pridrže v službi. Prošnje za razpisana notarska mesta v Cerknici, Tržiču, Vel. Laščah in Kranjski gori so bile vložene do 30. novembra t. ]., a do sedaj te ni rešila teh prošenj niti notarska zbornica. Zakaj to zavlačevanje? Obračamo se v tem oziru na slovensko javnost tn Jo opozarjamo na te razmere. Naše nove poslance brez razlike strank pa prosimo, da se za zadevo zavzemajo in notarska Imenovanja pospešijo. — »Hitrost« naših železnic. Dne 15. In 12. .oktobra sta bila odposlana iz Kamnika v Zagreb dva vagona lesa, id pa Se do 15. t. ra. nista dospela na cilj. Potujeta že torej cela dva meseca. Res vzorna hitro*! — Iz poštno prometne službe. Z 10. decembrom se je ukinila vozna pošta med uradoma Motnik in Šmartno v Tuhinju. Motnik in Špitalič (nabiralnica) imata poštno zvezo preko Celja In Vranskega. Vozna pošta med Šmartnem v Tuhinju In Kamnikom pa občuje nadalje. — Društvo jugoslov. mout. akad. »Sloge« v Pfibramu naznanja, da je bil na občnem zboru Izvoljen za zimski semester 1920/21 kot predsednik Ing. cand. Ivan Grebenšek. Ker je glavni namen društva strokovna izobrazba, se obračamo s prošnjo na p. n. občinstvo, da po možnosti prispeva za društveno knjižnico in ekskunznl fond. Prispevke Je pošiljati na gorenji naslov. — Tihotapec utonil Blizu Segovec so potegnili Iz Mure truplo 281etnega Pr. Špelca iz Luč, ki je utonil dne 10. oktobra, ko je hotel vtihotapiti čez Muro bika v Avstrijo. — Vesele božične praznike In srečno novo leto želijo vsem prijateljem In znancem, posebno nežnemu spolu, fantje, ki se nahajajo prt 21. aeroplansM eskadrill v Podgorici (črna gora): nared, pilot Ernest Turko te Trsta, red. meh. Frid rib Tramšek te Sv. Miklavža, red. meh. Emil Plut Iz Ljubljane, red. meh. Johan Bobek Iz Sv. Vida pri Planini, red. meh. Martin Zver, Iz Ljutomera, red. meh. Anton Zupan tz Trbovelj, red. meh. Franc Pirnat te Trbovelj, red. meh. Franc Mlinar iz Trbovelj, red. meh. Mihael Koritnik te Hrastnika, red. meh. Johan Ojsteršek tz Hrastnika, red. meh. Alojz Store tz Žlobiča pri Ribnici, red. meh. Jakob Škraba te Iga prt Ljubljani, red. meh. Jakob Mlakar te Trave pri Kočevju, red. meh. Johan Rauh iz Bilpe pTi Kočevja, red. meh. Franc Mali iz Šetinc pri Kranja. — Vesel Božič želijo vsem čltateljem ta .čitatelpcam slovenski fantje «. pp. v Zemunu. — Primerno božično darilo ie knjižica »Kaj s* spodobi Cena 10 K. Dobi se v vsaki knjigami ta v založbi anončnega zavoda »Vedef« v Mariboru, Slovenska utica 6. —»Mlada greda.« Opozarjamo na današnjo oceno in oglas te krasne otroške lenjige v današnji številki: svoil deci ne morete pokloniti lepšega božičnega aSi novoletnega da- Ljubljana. = Tudi v Llubliani padajo cene — seveda oo liabliansko. t. J. narobe, ker te Ljubljana sploh v vsakem oziru narobe mesto. Ako vre človek do ulicah. ozfovohen že radi blata in gleda v izložbena okna. kat bi kimii za božično darilo, se Prime obupno za glavo in za denarnico. Predmeti, ki bi bili primerni za božična darila, so nravliično nedosegljivi. Da teh Visokih cen niso krivi le trgovci. >e tudi res. Previsoka carina, drug! od teh razmerah neohhodni stroški, zlasti velike tatvine pri blagu lz inozemstva. za katero se trgovec oškoduje ori ostalih predmetih povzročalo te cene. Za izsleditev omenjenih tatvin, o katerih se samo sumi »en d ar oa se določno ne ve. fcie se v ralo. sc nihče resno ne nobriga. Mnogi trgovci si lz gotovih vzrokov teh tatvin sploh ne uDak) naznaniti. K vsemu temu še cride šikaniranje trgovcev pri carinarnici kar tudi povzroča svofe »posebne« stroške. Pritožbe roroti carinarnici soleh ne koristilo in trgovcu -samo škodujejo. ker se s tem Tzoo-stavlia še večlemti šikaniranlu. lz te-ea vzroka menda nihče več ne riškim oritoZb. Tako sta nezadovoljna trgovec in konzument. in v tem tiči velik vzrok splošnega malkontentstva. Pod takimi oogoii bo seveda stalo tudi uiihodiiie leto v znameniti mezdjiili tribuni Sile na. ki bi znala napraviti tem škandaloznim razmeram konec, ni in ie menda še dolgo ie bo. = Zn 6000 K blaga 21.000 K carine. Skoraf neverjeten se nam zdi razglas nekega trgovca na Mestnem trgu. ki se opravičuje napram občinstvu, da ie primoran nakitie za božična drevesca prodajati za300% dražje, ker ie moral od blaga, ki ga ie kupil za 6000 kron v Avstriji, ojačati carine 21.000 kron. Zraven razglasa ie trgovec nabil tudi dotično carinsko pobotnico. = Nemški napisi v izložbenih oknih. Piš e! o nam: Naši listi se dan za dnevom 'zgražaio nad tem. da imajo razni trgovci v Celiu. Mariboru in obmejnih krajih nemške označbe blaea v izložbenih oknih. Ako se kal itakeea godi v ikraiih. ki so narodnostno nekoliko pomešani, ni toliko čudno, skoro neverietuo pa ie. da nas v prestolici Sloveniti izzivajo z neciškimi napisi v izložbah . Neka trgovina v Prešernovi ulici ima v okira bel listič z naPisnm »Chrlsttiaum* schmuck«, neka druga trgovina na Sv. Petra cesti pa »Rosshaar« itd. Da ti liudie v Liubliani z nemškimi napisi le Izzivalo, pač ni treba poudarjati. Tem gospodom uaibrže naš denar preveč smrdi in se borilo, da bi Jim Ženov preveč ne obtežil. Da se to obteženie ne bo zgodilo, bomo že poskrbeli. — Božično darilo Rožnodolcem. Včeraj dopoldne so pripeljali z glavnega kolodvora proti Rožni dolin! celi vlak — snega ter ga začeli odkladatl v jarke za tobačno tovarno. Obljubljenih je še več vlakov. Ako so pomisli, da so jarki proti Rožni dolini Jtak vedno zamašeni, ker ni pravega odtoka, tako da pri vsakem deževju poplavijo ravan, se prebivalci lepo zahvalijo za tako darilo. Zakaj se sneg ne odvaža v smer! proti Zalogu, da bi se voda odtekala v Ljubljanico? — Nasilni vojaki. V nedeljo okrog polnoči Je prebivalce v bližini Jubilejnega mostu zbudilo iz prvega spanja divje razgrajanje. Memlre so delali trije pijani vojaki In neki civilist. Pijana družba Je prišla v neiko gostilno na šentpeterskl cesti s klici: »Mi smo bolševiki!« ter začela razbijati mize in steklenice. DošlI policijski straži so se dejansko uprli. Straža je prijela Civilista, 1d Je' hnel pri .sebi tujo suknjo In dva klobuka. Eden vojakov je z bajonetom udaril pp oknu, ter se močno ranil, da je bil ves okrvavljen. Vkljub temu se je uprl ter se ni pustil obvezati. Stražnik je moral rabiti orožje. Tudi zraven do-Slemu naredniku so se vojaki zoperstavili, dokler ni potegnil sablje. Med razgrajanjem je padel tudi strel, najbrž so stražniki na ta način signalizirali pomoč. Z veliko težavo so ranjenega vojaka in civilista spravili na stražnico. Pri srbskih vojakih se taki Izgredi nikoli ne zgode, ker jhn Je pijančevanje neznano.’ — Za vojaškega pravoslavnega svečenika v Ljubljani je imenovan g. Dimitrije Jovanovič, ki Je že nastopi svojo službo. Dosedanji vojaški svečenik K. Obradovič Je bil Iz Ljubljane premeščen. — Akademska menza v Ljubljani se srčno zahvaljuje Kolinski tovarni za darovanih 600 kron. —• Strokovna organizacija hotelskih, gostilničarskih ta kavarniških uslužbencev vabi vse člane, da se sigurno udeležijo občnega zbora, ki se vrši v četrtek 23. t. m. v gostilni pri Lovšinu na Gradišču ob 24. url. Član! naj prlneso s sabo Izkaznice, da obenem likvidirajo članarino. Prl-dtte vsi, ker so na dnevnem redu važna vprašanja. — Odbor. — Narodna čitalnica v Spodnji j fena svoj reflni občni zbor dne 26. decembra t. 1. ob 14. uri v čitalniškl sobi. Udeležite se polnoštevilno! — Odbor. k — Iz čakalnico na poštnem ravnateljstvu Je izginila ovratnica, vredna 600 K. Oseba, ki jo Je morda zamenjala, je znana, ter Jo naj prinese na isto mesto nazaj. —* Zamenjana suknja. Dotičnl gospod, ki j« v soboto, UL L m. o prMkl zaključene božične prireditve Slov. strelskega društva v hotela Tivoli zamenjal nekemu g. dijaku suknjo, naj jo takoj Izroči pri tvrdki Kos v Zidovski ulici 5. Tam dobi svojo suknjo s Idjnčl vred na raj. .v lezm. t'o predavanju se Je v gostilniških prostorih Nar. doma vršila prosta zabava. Sprememba hišne posesti, O. Fr. Per-ger je kupil hišo Petra Bračiča v Gosposki ulici. Podelila se mu je gostilniška koncesija. Pouk na gospodinjski šoli v Celju, ki se je za nekaj tednov prekinil, se zopet prične. Zaprli so zaradi tatvine Ivana Murka, doma od Ptuja In njegovo ljubico Zofijo Vertačnik te Borovelj, ker sta pokradla pri Tereziji Trebinger na Slomškovem trgu vrednosti za nad 20.000 K. Maribor. i Neznosne razmere vladajo pri tukajšnjem okrajnem kakoir todt -okrožnem sodišču glede kolkovanja spisov. Gospodje zagovorniki se m pobrigajo v toliko, da bi pri razpravah-položili potrebne kolke, kar Iji-delo znatno pospešilo. — Tako pa bi oral tekati od Pmaclja -do Blata, »red-.«o istakneS akt, da prilep« potrebne kolke. — Koliko dragega časa se s tam Izgubi In zraven te še »gotovi« gospodje -ozmerjajo, kakor bi bila tvojak rivda, če miso spisi pravočasno kolk&vanl. — Apeliramo tozadevno na predsednlštvo sodišča, da napravi tudi tukaj red. — Prizadeti Celje. V mestnem gledališču se je v nedeljo popoldne tretjič pr! znižanih cenah predstavljala tr Id e ja irska komedija »Morala gospe Dnlske«, katera je istotako, kakor pri prvih dveh predstavah dosegla lep, uspeli. Tobak dobivamo v Celju še vedno aa Izkaznice. Če je tobaka res toliko v državi, da ga lahko Izvažajo, zakaj so neki potem te izkaznice? Naj nam merodajne oblasti to pojasnijo. Božičnico priredi na božič celjska Invalidska organizacija otrokom revnih invalidov. Iz sejo celjskega mestnega sosveta. Uslužbencem plinarne so sc- zvišale plače za 15 odstotkov. Dal se jim je tudi nabavni prispevek po 200 K četrtletno. — Plače v elektrarni se zvišajo nastavljencem, ko prevzame vodstvo Iste novi vodja. — Pristojbine v mestni klavnici so se zvišale za 50 odstotkov. — V prodajalni mostne apro-vizacije se nastavi mesto Vivoda, ki Je službo odpovedal, g. Edvarda Žimnica. — Za obratnega vodjo mestne elektrarne je btl Imenovan g. Ivan Mihorka, dosedaj vodja elektrarne v Strnlšču pri Ptuju. Predavanje celj. Sokola, katero Je -v soboto zvečer priredil kulturno-prosvctnl odsek Sokola. *e ie izvršilo oh dobri .ude-. Ljubljanska porota. Tatič, ki še ne pozna denarja. Pri čevljarskem mojstru Karlu Dobrimi v Tržiču se Je učil obrti 15 letni Kristjan Rozman. Fantiču hi človek ne prisodil niti 12 let, toda navihan Je za Starega grešnika. Šolsko vodstvo poroča o njem, da ni hotel hoditi v šolo, temveč se je le potepaL Fantičeva predrznost se najbolj zrcali v dejstvu, da je celo pred preiskovalnim sodnikom trdil, da ne zna ne pisati ne brati,v zato tudi bankovcev ne pozna. Tozadevni zapisnik pri sodišču le samo podkrižal. Pri drugem zasliševanju pa se Je IzpozabH ter čisto čedno podpisal svoje ime. Neko nedeljo ga J,e mojster gonfl v cetikev, a fantič se je obotavljal, vendar Je končno le šel pred domačim! te hiše. Med litanijami pa #e Je vrnfl, sl prinesel lestev ter zlezel skozi okno I. nadstropja v sobo, vioenti ▼ omaro ter odnesel mojstru 32.480 K denarja. Nekaj časa je orožnikom trdovratno tajil, pozneje pa priznal ter pokazal skrivališče denarja, obenem pa trdti, da razun bankovca po 80 K sploh ne pozna denarja. Dobrin Je dobil ves denar nazaj. Pri obravnavi se Je kazal tattč za skrajno naivnega In nedolžnega ter vse priznal. Porotniki so se postavili na stališče, da fantič res xh vedel, koliko je vzel, nakar Je M obsojen na L mesec poostrenega zapora. Tatinske ciganke. V dvorano pripeljejo 4 kot banatske Svakinje oblečene ciganke, ki se zovejo Barbara MiiUer roj. W*gner te Pančeva, stara 37 let, Terezija Ritter te Bačke, stara 64 tat; Alojzija Rltter te Banata, stara 37 let la Berta Ritter te Mannaroša, stara 32 le! Vse štiri so rimsko-katoliške vere, brezposetoe ta brez stalnega bivališča. —• Obtožnica pravi, da so Imenovane prišle dne 23. avgusta t L preko Zagreba v Ljubljano, si najele v Kollzeju Pri Mar. Škapinov! sobo ter šle takoj »na delo«. Obiskale so razne trgovine, kjer *e fe mjggi&var* nejša pogajala za ceao, dnoA dve m sta cele bale devale pod ogrinjala In predpasnike, a tretja Je zunaj blago prevzemata. Na ta način so nakradle pri trgovcu Ko-števcu na Sv. Petra cesti blaga za 5520 K, pri Drofeniku za 4952 K, pri Mačku ra 2600 K, Pri Kraškoviču narejene obleke za 5415 K, pri Ambrožiču blaga za 2124 K, pri Karolini Treotovt, čevljev za 1465 K. Razim tega se Je našlo pri taticah ie raznega blaga ra 5058 katerega lastniki se še niso Javili ta sicer 28 m svile, 37 m ceftrja, 7 moških kap, 5 parov copat, več metrov harhento, lonce, ogledala. Igrače Itd. (Med zasliševanjem *o priznale, da Je bilo to blago pokradeno v Zagrebu.) Skupna vrednost vsega nakradenega blaga znata 27.134 K. Blago so znosile v prenočišče, ga zvečer zašile v veliko vrečo ter zapeljalo na glavni kolodvor, kjer so ga shranile v, garderobi same pa šle znova na delo. Pre« den so se mogle dne 24. avgusta odpeljati, so jim prišli na sled ter so bile aretovane. Obtoženke tvorijo dobro organizirano In strogo disciplinirano tatinsko družbo, Vse so soglasno pripovedovale, da so pri« šle v Ljubljano Iskat stanovanje za svojs može, ki so hoteli priti muzicirat po gostilnah in kavarnah. V začetku so tatvine trdovratno tajile ter trdile, da so se čez dan večinoma mudile v — frančiškanski cerkvi Pozneje ste Millierjeva in Terezija Ritter priznale ter prevzele vse tatvine nase, češ, da sta Alojzija ta Berta Ritter pok polnoma nedolžni, ki niti slutili niste kaj nepoštenega. Seve sta drugi dve tud! sami zanikali vsakršno krivdo. Priče pa so potrdile, da sta bili tudi mlajše dve pri vseh tatvinah v trgovinah. Posebno so vso priče spoznale Alojzijo, ki je Izredno debela, a še sedaj je tašča Terezija tajila, češ, da je takrat bila tudi ona še tako dobro rojena. — Obdolženke je zagovarjal dr. Grablovic. Senatu je predsedoval nad« svetnik Rekar. Porotniki so stavljena vprašanja potrdili, na kar sta bili Barbara Miil« ler ta Terezija Ritter obsojeni vsaka na 2 leti; nedolžni tovarišic! Alojzija ta Berta Ritter pa vsaka na 1 leto težke ječe. Kazen |e izpadla tako milo, ker so se tatic« rotile pri Bogu In svetnikih, da še niso ni« kdaT Imele s sodnijo opraviti, a sodnih izpisov od madžarskih sodišč n! bilo mogoče dobiti. Obravnava se Je vršila deloma v nemškem jeziku, ker so ciganke trdile, da znajo le nemško la madžarsko, daad so priče potrdile, da so v trgovinah govoril« v nekakem arbo • hrvatskem narečju. Šport in turistika. Ustanovitev športnega kluba v Tržiču. Iz Tržiča nam poročajo, da se je tani osnoval »Športni klub«. Vsakdo, ki pozna krasna sankališča (Ljubelj, Sv. Katarino, Sv. Nežo) In tepe, lahke ta težke gorak« partije za smučarje v tej okolici (Dobrča,' Košata, Javorofir, Sv. Ano, Zelenico Itd.) bo Ho vzel t radostjo na znanje. Zeleznišk« zveze so ugodne. Športna društva naj sto« pUo v stik s omenjenim klubom glede Informacije o zimskem športu. Dopise sprejema g. Anton Jelenc, t. č. predsednik S. Ki Tržič. >■ Gledališče la glasba. , Sprememba repertoarja. V uperi M. Jgnt * torek, 28. t m. »Trubadur«. vožnjo ima aa prodaj: Mihael Osottaj sedlarstvo, Domžale, 2441 PISALNE STROJE •Retnlugto«« nudi tvrdka K. gl Kregar, Ljubljana, 236* Razno: VZAMEM DRUŠTVENO GOSTILNO ali loj sličnega r ataetn v mesta ali Izve« mesta pod »Takoj« m upravo »Jagosbu v8e«. 247JI DOBRO IDOCO TRGOVINO tu prometnem kraju vzamem .v najem eveiri. kupim isto. Ponudbe pod »Trgovina« na upravništvo »Jugoslavije«. 2484 Našim malikom za BoiH za Novo leto. »Mlada greda” otroške pesmice Iv. Albrehta slike KI. Gasparija je izšla in se naroča pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani, Marijin tfg, 8. Cena navadni izdaji (na risalnem papirju) 40 — K., luksusni izdaji (na naj-ftnejšem umet. papirju) 80 — K. BBS Dobi se tudi po vseh knjigarnah. 307. štev. Tlaka »UčUclUka tiskarna« v. Lluti1'' Steklenice 7/10 kupi v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah tvrdka M. F O K, -fjnhljnua, Stari trg e. Tvrdka M. FON, Ljubljana, Stari trg 6 ima na razpolago večje množine Dliratm ii niansa liia ter rasno kolonijalno in špecerijsko blago, kakor tudi različna dal dalm atinska vina v steklenicah po najnižjih dnevnih cenah. POSESTVO ■e odda v najem ali tndl proda. Posestvo m nahaja v Selu pri Ptuja, „ meri 4 orale obdelanih njiv, sadnega LuBOTt ‘ —* X— 1«. I ' primerno skladišče Dva tiskarska stroja Koloture za štednjake vit Irnlnniinlnn hlfltro nd nfit tln SAfit I ^ (H©FCLrill^C) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovacki lijev izradjuje i dobavlja: llevaeiita Teljeza JHEF, Mie slioieia o Blelovaro. za kolonijalno blago od pet do šest . _ vagonov v sredini mesta ali pa v 1» FrflUkCDtfll • • » • • 68/\101 C Ul okolici za takoj ali pa pozneje. Cenj. | 2. Wtirzburg . . t « . 67X 91 Cm P0X:;iii“ pod^skiadišče“.raVO 0ba v zel° dobrem stanju se prodasta. Stroja proda le ................... ■■■■. radi preselitve in nove preuredbe tiskarne „ZVEZNA TISKARNA4* v Ljubljani. — Stroja si kupec lahko ogleda v obratu ter ju preizkusi. fiospdaista zadroga i Gor. Radgoni ima na prodaj večjo množino Yina Otvoritveni oglas, pozori iz 1. 1918 in 1919. — Ponudbe naj se pošiljajo na ravnateljstvo zadruge. vrta itd. ter i< hiše s 2 sobami in Inv r »-jrvMfc ».tam, ati: JOS. KIRBISCH v Celju. na ve,iko (debelo). Razpošilja tvrdka Aleksander Ohlat, Sv. Petra c. 26, Italijana 2m L. NIK US LiilQ«iaL Mestni v ^ BIJ * I * mm Lične žepne koledarie za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po Prevzemajo se tudi popravila pisalnih strojev vsdb sistemov. 9 k dobavlja vsako množino Z odličnim spoštovanjem) . Poštni predal 74. Edvard^Legat 0 v tudi licm notesi, bloki, pisar, knjige (blag. dnevnik). L pijal. trgovina s pisalnimi Moji Ib pisanimi polnini. Obvestilo. Obveščava oenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Toristovskl Čevlji lastnega Izdelka. Ant. In Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) Št. 1. Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Anton Kunstek Ljubljana, Kopitarjeva ni. 4 B priporoča svojo veliko zalogo | < usnja in čevljarskih potreb* SČin v vsaki množini. h ^ Za otroke se priporočajo: vav SOL.Trstje Naznanjamo cenj. odjemalcem, da je ravnokar prispela večja posiljatev različnega ZB božična darila zelo primernega blaga, osobito različno sukno in drugo volneno blago za obleke, kostume in plašče, dalje pralni barhenti za bluze, srajce itd., fine volnene odeje, preproge in velika izbera zastorov na kose in metre, dalje različne pletenine kakor jopice, šali, čepice, rokavice za dame, gospode in otroke, različno trikotažno in Tetra* perilo itd. Priporočam^ se cenj. ob)6ku : A. & E. SKABERNE, Mestni trg St. 10. dobro mleto, belo i za strope Izdeluje in prodaja na debelo OGCtaja j m drobno m* po K 4-80, pri večjih na- v vrpoah no- roCiUh nwten P°Pust> *»*■ Slatnar, najcenejse v vrecan iz po L]ubljanai jernnoVa ui. 13. (Trnovo.) 771 staje Maribor, takoj It Itn Maribor. JEatalo* ŠTAMPILJE ant. Černe LJUBLJANA Hrasto Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 — -.j-.—.', .. Hnhn parjena DRVA za kurjavo z dolenjskih postaj ter žafane bukove deske kupuje veletrgovina z drvmi in ogljem M. Herlinger, Karlovac. I. Kleinmayr-Bambergove umetniške knjige z mnogimi večbarvnimi slikami: Oddelek A: Pravljice. Tekom prihodnjih dni izidejo: St.Ji. Rdeča kapica. St. 2. Pepelka. — 'St. 3. Trnoljčica. — Št. 4. Sneguljčica. Enajst nadaljnih pravljic izide pozneje. — Cena vsaki pravljici 32 K. u. I Fr. Rojec: ^Tončkove sanje na Miklavžev večer*. Mladinska igra s petjem v treh dejanjih. Vpodobila I. Erbežnik in F. Rojec. — Cena 20 K. lil. Tuckove : „Kniige za slikanje dopisnic*, in sicer: 1. »Za kratek čas*. — 2. »Zaklad za otroke*. — 3. „MIadi umetnik*. — 4. »Otroški vrtec*. — Cena vsaki knjigi 16 K. Za odrasle pravkar izšla knjiga Cankar: „Mimo življenja*, trinajst novel in črtic iz svojih mladih let, navadna- izdaja 20 K. vezana 30 K, prednostna izdaja 40 K. Vse te knjige so jako prikladne za Miklavževo in božično darilo; v veliko veselje pa so otrokom tudi ob vsaki drugi priliki. Naročajo Se v naši knjigarni in po vseh drugih knjigotržnicah. Naj se zahteva božični katalog najnovejših del od Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Priporoča se tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 vseh opremah za domačo krmne repe dobavlja ,,Wjemcitar icrerieve velike in male za h. d«, Osijek, G»jcv trg 1. tovarniška zaloga šivalnih strojev v rabo, za krojače, original Cyllnder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in na debelo. 1927 Prvorazredno SJEME. žiterica, kukuruza, grahorice, prej rauhari, povrča i originalno njemaekc Tel. br. 663. Brzojav Siemenar, Osijek. Ček. post. šted. br. 33346. Cosulich-LmeKarbid [in krasne karbidne namizne in: irftif—AMERIKA) New-York-Bu«noS*Ayr6fi« Irudokopne svetilke po tovar-1463 Rio dl Janelro, - Santos - Montevideo. |nlški <*ni nudi glavna zaloga Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike Iz Slovenije i Ivo Andvaschitz Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26., Marmor, Vodnikov trg * Rossmann veletrgovina z vinom Maribor. Brzojav: Pugelj Maribor. Tel. Int 34. Dobavlja brez konkurence točilna, namizna in steklenična vina. Odgovorni urednik Anton Pesok, M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Četrtino dohodka? Oho!« Krčmar Je bil mahoma ves potolažen. »Kolikšna Da bo vstopnina?« »Dva solda in šest denarjev za osebo. Računaite! Ako dobimo vsak dan samo sto gledavcev. postanete mfliionar.« Oštir ie pomislil. Kuočiia se mu ie morala zazdeti ugodna, zakai iztegnil le roko rekoč: »Veha!« »Živiio!« so zariuli pomočniki. Tako se ie ustanovila igravska družba Turiupin. Oadtier-Gargouille & Gros-Guillaume, ki je postala kmalu vznemirliiva konkurentka privilegiranih komedijantov. »A to ni vse!« ie deial Turiupin. ko Je četverica izpraznila steklenico vina na svol bodoči uspeh. »Manjka natn še tovariša ki bo igral sicer n.rlažie vloee. zakai govoriti mu ne bo treba nič. Oautier - Gargouille. Gros-Guillaume in iaz imamo dovoli dobre iezike. da lehko zabavamo do-slušavce. Žatibog Da ne zna nihče izmed nas spodobno držati batin. — Treba nam ie nekoga ki se ve obnašati. kadar mu mažeio grbo z lesenim oliem.« »Hoi. vraga!« se ie splašil oštir. »Ne mislite, da vam bom laz Igral tega itisaka.« Tisti hio oa ie vstal Cogolin. ki je ves čas želhio poslušal razgovor. — Stopil ie pred Turlupina. položil roko na,srce in deial z neizmernim re: žaniem: »To ie baš moia stroka, gospodi!« Troiica ie osuplo motrila ta plešasti in režeči obraz. »Imenitno!« le vzkliknil Turiupin. »Siiaiuo!« ie pritrdil Gautier-Gargouille. »Neprekosliivo!« ie iziavil Gros-Guillaume. Cogolin se le poklonil vnovič In obstal ponižno med svoiimi ocenie* vavci. Turiupin ga ie Dazno pogledal ter povzel: . ^ »Res znate držat batine?« »Že nekai dni me vežba usoda v tei umetnosti.« se ie odrezal Cogolin. »Palice, bunke. brce. vse tdko in enako držim, da ni moči učinkoviteje. — Zdi se. gosnodie komedtfantle. da ie bil to mol poklic. Zaman sem poizkušal raznovrstne druge obrti: vsaka se me ie otresla, samo batine ml le-tiio na hrbet same od sebe. Za svoie sotrudništvo zahtevam od vas zgoli hlevček in koritce. Se pravi, hlevčka lehko tudi ni. ker že imam nekai takega. v pravem pomenu besede. — Toda za Boga. Marijo in vse svetnike vas rotim, gleite. da mi boste da-iali pošteno iesti in niti. Preizkusite me. gospoda, in vrag nai me vzame, ako ne boste zadovoiini z menoJ 1« Ta govor ni ostal brez zaželiene-ea učinka. Bivši oproda viteza Ca-oestanga ter lakai Dri zvezdariu. profesorju in lekarnarju le bil na mestu soreiet v Turlupinovo gledališko družbo z nalogo, da bo držal batine za prosto hrano. Ubogi Cogolin ie imel zdai vendar že svoie socialno stališče 1 XLIIf, Blisk. Vitez de Capestang se fe zavedel v imenitni nostelii. Pogledal le okrog sebe in videl, da ie soba. v kateri leži. opremiiena in okrašena s pustim, a dragim razkošjem prvovrstne gostilne. Skozi polurazgrnjene zavese ie padala vanio iasna solnčna luč. »Prekrasno iutro!« ie pomislil naš junak. »Corbacciue. kako bova divjala z moiim vrlim Bliskom! To bo kakor nalašč za tnoio težko glavo. — Pfei! Samega hudiča sem moral lokati snoči!« Vzdignil ie glavo, toda brž mu ic cadla nazni kakor bi bila privezana k blazini. Obležal ie nepremično, z očmi uprtimi v slike ki so Jele pred ntim vstaiati druga za drugo. Vrdel ie boi Dri »Velikem Henriku,« iečo. kier ?e umiral od žeie. in tnjp damo. ki ga ie zdravila, nato svoie bivanie v Dodzemeliskl sobi Dod Nubiičevim nadzorstvom, in končno prepad, železno ploščo in neznanski viiak. Da. vse to se ie dramilo, a le kot sen strahoten sen. ki ga domišljija zaman hlepi obnoviti v celoti:.. »Kakšna ostudna mora!« je rekel vffez sam pri sebi? Ušel sem iim Iz pekla? Kie ie dama s krinko? In črnec — kie?... Hoi. kdo sta ti dve prikazni«? Dvoie mož ie stopilo v sobo ter se približalo nieeovi nostelii. Prvi Je bi! oblečen v dobro črno halio. druel ie bil ves bel. kakor tudi čepica v niegovi roki. Črnuh ie bil velik tenak in mršav ter ie nosil očala, nlegov rdečelični in kratkonogi tovariš pa ic komai racal od same tolšče. »Kdo sta?« ie zagodrnjal Capc-stang »In kie sem? Kdo me ie spravil semkal?« »Pst!« ie deial Črnuh ter ga prijel za roko. »Le tiho!« ie šepnil tudi debelu-har. ozirale se boieče na vrata.. »Mari sem v noriščnici hudičeva dedca?« ie vzrojil mladi mož. »Sai nisem znorel? Kdo ste pošast penel-nička? In vi. trebušnik. odkod ste se vzeli?« (Dalje prih.) Modna trgovina A. Šinko vic Ljiiaia. Mesini in priporoča svojo ravnokar došlo zalogo modnega blaga. — Veiika izbira pletenin za dame, gospode in otroke. — Cene nizke.