NOVOLETNA INVENTURA
Kako hitro beži čas. Še sveži so spomini na lanskoletna praznovanja ob Novem letu in že se bodo morali ti umakniti novim. Postali smo leto dni starejši, izkušnejši in boljši.
Generalni remont H kadne peči in pripadajočih proizvodnih IS linij je bil zadnji in največji investicijski zalogaj v petletnem obdobju, ki smo ga doživljali po razpadu jugo trgov. Pred nami je vsaj dvoletno obdobje dela brez večjih motenj v proizvodnji in večjih vlaganj v podjetju, čeprav se že počasi pripravljamo tudi na remont I kadne peči, ki naj bi jo obnovilivletu 2000.
Po vsem, kar smo doživljali v zadnjih nekaj letih, lahko danes mirno rečem, da smo uspeli in zelo sem vesel in ponosen na to. Večini je bila prihranjena živčna vojna, ki smo jo posamezniki bili pri zagotavljanju pogojev za nemoteno proizvodnjo,
prodajo naših izdelkov in seveda zagotavljanju denarja za plače in vse kar sodi poleg.
Čeprav so pogoji poslovanja za izvoznike v tem letu še slabši kot lani, kljub temu lahko danes ugotovim, da se razmere v podjetju počasi le popravljajo in umirjajo. Postopno se zmanjšuje zadolženost, vračamo kredite, osvajamo nove kupce in trge. Socialna varnost zaposlenih ni več ogrožena v taki meri kot v preteklosti, jutrišnji dan postaja še stabilnejši in zanesljivejši.
Mnogoj e razlogov za zadovoljstvo pa tudi nekaj za zaskrbljenost. Predbožični in prednovoletni čas je obdobje, ko je smiselno za trenutke pozabiti na vse težave, ki so nas spremljale v iztekajočem se letu in tudi tiste, ki nas bodo obremenjevale v prihajajočem letu. Zato se v teh dneh posvetimo svoji družini, prijateljem, vsem, kijih imamo radi. Spoštovane sodelavke in sodelavci in vsi ostali, ki prebirate naš časopis, naj vam ob tej priliki zaželim vesele božične praznike in vse najlepše v novem letu.
» Sanacija tako velikega podjetja kot je naša steklarna, s. tremi tako različnimi proizvodnimi programi, in to na način, ko smo se dogovorili, da sanacijo izpeljemo po "mehki" varianti brez odpuščanja delavcev bo zahtevalo od nas ogromno naporov, skupnega dogovarjanja, mnogo odrekanj, predvsem pa je to proces, ki ne bo dal rezultatov v šestih mesecih, marveč je to proces, ki bo trajal nekaj naslednjih let. V treh do štirih letih naj bi bila steklarna sanirana tako v tehnološkem, organizacijskem kot tudi kadrovskem področju. « so bile zaključne misli direktorja podjetja na enem od številnih skupnih sestankov sindikata in vodstva pomladi leta 1993.
Morda malo čuden uvod v članek, v katerem naj bi na kratko ocenil dogajanja v iztekajočem se letu, pa vendar so misli izrečene v
tem uvodu tesno povezane tudi z dogodki v letošnjem letu. Obsežen remont, ki je bil letos izveden na H peči v obratu embalažnega stekla, je za sindikat tudi uradno zadnje dejanje skupnega sanacijskega programa iz leta 1993. Osebno menim, da je to poglavje v zgodovini steklarne s tem zaključeno in da je čas za pisanje novega poglavja, v katerem naj bi končno tudi za naše podjetje nastopili prijaznejši časi.
Morda zveni to preveč optimistično, glede na to, da je pred nami vrsta procesov, na katere nimamo večjega vpliva, bodo pa v marsičem usodni tudi za naše podjetje. V mislih imam predvsem naše pridruževanje evropski skupnosti, ki nam bo prineslo tako dobre kot tudi slabe strani.
Če na kratko strnem vsa dogajanja v našem podjetju za iztekajoče se leto, bi lahko dejal, da so bile kljub velikim likvidnostnim problemom plače in ostali prejemki izplačani pravočasno in v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Kljub tem dejstvom paje za nami leto, v katerem je bilo s strani vodstva prekršenih kar nekaj dogovorov. Tu bi omenil predvsem znane zaplete in neizpolnjeno obljubo o izplačilu regresa za letni dopust do meseca julija. Regres je sicer bil izplačan, vendar je bilo preko 200 zaposlenih poslano na obvezen
IZ VSEBINE:
-Notranji delničarji -Novi izdelki
-	Inter\ju: Pero Ereiz
-	Interviu: Leo Moder
-	Zanimalo vas bo
-	Horoskop
-	Križanka
Direktor Stojan Binder
SODELOVANJE
STEKLARNE HRASTNIK-KEFLA
Novi izdelki iz naših proizvodnih linij zagotavljajo našo tržno aktualnost
kolektivni dopust z izplačanimi 20 tisočaki regresa, kar je marsikomu krepko spremenilo načrte za letni dopust. Tudi na področju redne dobave delovnih in zaščitnih sredstev v letošnjem letu kljub malenkostni izboljšavi še ni uvedeno normalno stanje. Upam, da se bo po aktivnostih, ki jih vodita sindikat in svet delavcev v naslednjem letu tudi to področje uredilo. Kljub temu vseeno upam, da z letošnjim letom zaključujemo obdobje nekajletne sanacije podjetja. Od naslednjega
Da bi se delničarji delniških družb, ki so se preoblikovale po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, lahko povezali in prevsem skupaj uresničevali korporacijske pravice v novo nastali delniški družbi, je Zakon o prevzemih (Ur.l.RS, št.47/97) prinesel nekaj možnosti, kako se organizirati, da bi dosegli v primerjavi z drugimi, večjimi lastniki, skupen učinkovit nastop in imeli možnosti večjega vpliva.
Naj predstavimo možnost oz. prednost - ustanovitve družbe pooblaščenke.
V mesecu avgustu 1997 je pričel veljati Zakon o prevzemih (v nadaljevanju ZPre), ki je močno posegel tudi v Zakon o gospodarskih družbah in s tem v življenje preoblikovanih delniških družb. Poleg vseh drugih določil je ZPre zaostril zakonske zahteve Zakona o gospodarskih družbah in omejil uresničevanje glasovalnih pravic preko pooblaščencev, na način kotje bil zastavljen v sprejetih pravilih notranjega odkupa pri postopku lastninskega preoblikovanja, prevsem zaradi obvezne ponudbe za nakup vseh delnic družbe. Vodja notranjega odkupa ne bo mogel brez posebnih pooblastil zastopati delničarjev na skupščini. ZPre predvideva možnost ustanovitve družbe pooblaščenke, ki predstavlja pomembno izjemo, glede siceršnje obveznosti vsakega posameznika, da mora podati pri prestopu določenega praga posesti delnic,
leta pa pričakujem, da bo to obdobje, v katerem naj bi končno pričeli poslovati kot vsa normalna podjetja.
Naj s to željo zaključim ta članek in vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom zaželim prijetne božične praznike ter obilo zdravja in osebne sreče v novem letu 1998.
Predsednik sindikata Steklarne Hrastnik Soniboj Knežak
ponudbo za odkup vseh delnic družbe.
Zakon torej omogoča, da delničarji družbe, ki se je preoblikovala po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (in ki ni imela javne prodaje), ustanovijo novo kapitalsko dražbo; ustanovi se s stvarnimi vložki - delnicami preoblikovane delniške družbe (npr. Steklarne Hrastnik). Z ustanovitvijo takšne družbe dosežejo delničarji večjo stopnjo povezanosti, družba pa ima lahko v lasti tudi drugo premoženje, saj delničarji poleg delnic lahko vplačajo tudi denar.
Družba pooblaščenka se bo ukvarjala prevsem s tem, da bo gospodarila s svojimi delnicami - s tem upravljanjem bo soupravljala matično delniško družbo (v našem primeru Steklarno Hrastnik d.d.). Zelo pomembno je vedeti, da so po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij po preteku dveh let delnice prosto prenosljive. V primeru ustanovitve družbe pooblaščenke paje urejanje prenosa delnic stvar njenega statuta, s katerim se druža lako "zapre" tako, daje prodaja delnic možna šele po predhodni ponudbi obstoječim delničarjem oz. ob soglasju družbe. Zpre je za družbo pooblaščenko določil izjemo od obveznosti podajanja javne ponudbe za odkup delnic po prestopu določenega praga posesti delnic.
Opozoriti velja tudi na možnost, da lahko družba pooblaščenka pridobiva delnice v okviru sekundarnega trga delni,c, torej lahko z denarnimi sredstvi odkupuje delnice matične družbe (npr. Steklarne Hrastnikd.d.), pri čemer je prodajalec lahko vsak imetnik delnic.
Branka Nefat, dipl.iur.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je v programu embalaže nastala dramatična tržna situacija. Padec jugotrgov je za ta program pomenil polom, glede na več kot 40% delež programa v celotni realizaciji podjetja pa je bilo ogroženo poslovanje same steklarne.
Rešitev iz nemogoče situacije je prišla, koje firma Italvetro privolila v sodelovanje. To je bila kalvarija za obe strani - izjemni problemi v osvajanju zahtevnih izdelkov, pa še večji pri paletiziranju in odpremah. Steklarni je iz tega sodelovanja ostal odločilen kapital za prihodnost - v znanju, programih in trgih, kar je daleč presegalo negativne posledice (prekinitev sodelovanja z Ital-vetrom).
Prav na osnovi omenjenega kapitala je nastalo sodelovanje z vodilno evropsko firmo za trženje posebnih steklenic - Kefla Glas iz Nemčije. To sodelovanjeje prineslo in še prinaša
nove kvalitete na razvojnem, tržnem in tehnološkem področju, kar Steklarno Hrastnik visoko pozi-cionira v Evropi. V tem prispevku želimo predstaviti nekatere akterje tega uspešnega sodelovanja, njihove poglede in razmišljanja. Za uvod nekaj misli g. Walteija, lastnika in glavnega kreatorja firme Kefla Glas:
Ali je danes razvoj novih oblik na področju steklenic pomemben?
Razvoji novih oblik na področju steklenic so danes pomembnejši kot kdajkoli, ker postaja življenjska krivulja izdelkov čedalje krajša. Se pred 10 leti je bil prvi kriterij pri steklenici dobra kvaliteta, kar paje danes samo še predpogoj za prodajo. Današnje zahteve pa so usmerjene v design steklenice, ki mora biti nenavaden, ker se drugače v Evropi kratko malo ne dajo več prodati.
Ona - On: primer sokreiranja Steklarne Hrastnik in Kefla Glas
PRILOŽNOST ZA NOTRANJE DELNIČARJE
Proti sovražnim prevzemom Steklarne s strani “outsideijev”
npr. Adam/Eva, Odiseja, Elle in Lui, Lola, Nixe itd da imenujem samo nekatere.
Zagotovo bomo v prihodnje s Steklarno hodili po poti, ki nam odpira nove dimenzije, saj so steklenice, ki smo jih razvili v zadnjih letih, proizvodno tehnično tako težke za realizacijo, da jih lahko proizvajamo maksimalno v štirih steklarnah v Evropi. Večkrat investiramo denar v projekte, pri katerem nismo sigurni, ali je proizvodnja sploh možna.
To je težavna pot za obe strani, ki
pa nam dolgoročno pomaga da preživimo na tržišču, kjer je situacija na področju standardnih steklenic označena z uničujočo konkurenco, ki vodi v zaprtje steklarn in s tem z izgubo mnogih delovnih mest za prihodnost. Sodelovanje med Steklarno in Keflo seje v zadnjih letih razvijalo sanjsko dobro in na prijateljski osnovi. Zase sem povsem prepričan, da je to sodelovanje dolgoročno naravnano in se že sedaj veselim naslednjih let.
G. Walter - podjetnik in generator idej
Sami kupci so prisiljeni, da se ločijo od konkurence na trgu in to je pri izdelkih iste vrste praviloma možno samo s pomočjo nenavadne - izredne oblike embalaže.
Kako gledate na sodelovanje s Steklarno na področju razvoja izdelkov?
Težava pri razvoju nove steklenice, ki je glede na design nenavadna, je prvič proizvodno - tehnična možnost in drugič- vizualizacija ideje steklenice (Steklarna Hrastnik je to rešila z modeli iz gline).
Prav na tem področju kreativnosti oz. razvoja tako imenovanih dizajnerskih steklenic smo pri Steklarni Hrastnik našli optimalnega partnerja, ki nam daje ogromno pomoč pri realiziranju naših idej, pri čemer pa je posebnega pomena, da gre za vzajemno sodelovanje (mi v Nemčiji to opisujemo z isto valovno dolžino).
Tu se pogosto dogaja, da so naše predstave presešene zaradi kreativnosti Steklarne, tako daje na koncu težko reči, kdo je zaslužen za to, da se na tržišče prinese uspešen izdelek.
Skrivnost uspešnega sodelovanjaje v tem, da v Steklarni dobimo tako pomoč na idejnem, kakor tudi na tehničnem področju; ves razvoj tako poteka na enem mestu, kar praviloma skrajša časovni faktor. Za nas namreč ni pomembno samo to, da stalno razvijamo nove izdelke za tržišče, ampak je pri tem zelo pomemben dejavnik čas, ker hočemo vedno prvi prinesti določeno temo na tržišče.
Kako gledate na sodelovanje v bodoče?
Tudi v prihodnje hočemo skupaj s Steklarno postavljati nove trende v sektorju steklenic in nadaljevati serijo naših uspešnih izdelkov, kot
Eva - personalizirana steklenica, prodajni uspeh
embalaža bo tudi program jutrišnjega dne, ki pa ga bo karakteriziralo še več vgrajenega znanja in izvirnih oblik, vse na meji tehnoloških zmožnosti. Prepričan sem, da sodimo resnično v sam evropski vrh proizvajalcev tovrstnih izdelkov, z ozirom na prodajne možnosti in pričakovanja trga pa planiramo za leto 1998 predelavo stroja IS2, s čimer bomo omogočili proizvodnjo posebne embalaže tudi na tej liniji.
Neobdelano je tudi področje proizvodnje steklenih izdelkov za pogrnjeno mizo na IS linijah, zato se zelo intenzivno pripravljamo na sejem v Frankfurtu v mesecu februarju 1998, kjer bomo tudi temu segmentu evropskega tržišča prikazali tehnološke in proizvodne možnosti Steklarne ter obenem ponudili trgu proizvodni program, ki bo služil kot dopolnitev programu pogrnjene mize v PC pogrnjena miza.
Časa za predah torej ne bo. Napor povezan z osvajanjem vedno novih tehnologij in novih izdelkov bo morala biti stalnica v podjetjih, ki se želijo razvijati na daljši rok in Steklarna hoče in mora biti ena izmed njih. Uspehi, ki smo jih doživeli s prestrukturiranjem proizvodnje v PC embalaža v zadnjih letih in strokovna usposobljenost vseh akterjev tako v proizvodnji kot v ostalih strokovnih službah, so jamstvo, da smo sposobni osvajanja tudi novih izzivov, ki jih postavlja pred nas dinamično razvijajoči se zahtevni trg. Zato sem optimist.
Uredništvo
S področja prodaje je svoj pogled na sodelovanje obeh firm predstavila ga. Majda Krošlin:
KEFLAGLAS je eden naših največjih kupcev embalažnega stekla. Začetki sodelovanja segajo v leto 1993 in sicer z nakupom nekaj tipov steklenic iz našega takratnega prodajnega programa (Cristalina, Arcobaleno, Aurora, Tramanto). V naslednjih letih sta Kefla in Steklarna izkoristili tržno priložnost in se usmerjali izključno v proizvodnjo in prodajo nenavadnih, specialnih oblik steklenic in zamaškov. Kefla je neizčrpni vir idej, nekatere smo označili celo kot "nore" ideje.
Mnogokrat nam v začetku niso bile jasne tehnične in tehnološke možnosti realizacije ideje. Vodilo pa nas je spoznanje, da moramo znati uporabljati pamet in znanje ter tako delati bolje, učinkoviteje in hitreje kot drugi, ker si lahko le tako zagotovimo obstoj in nadaljno rast. Ogromna zahvala gre Kefli, ki je investirala tudi v precej rizične projekte kot tudi neustrašnosti in sposobnosti naše proizvodnje ter Forsteku za izdelavo modelov. Uspešno sodelovanje je ustvarilo "čudoviti svet steklenic", kot imenuje Kefla v svojem zadnjem katalogu svoj prodajni program. Od skupnega števila proizvedenih izdelkov v letošnjem letu je več kot 60% novih izdelkov.
Dobre rezultate, ki kronajo dobro in vestno delo, pričakuje Steklarna v naslednjih letih, ko se bodo proizvodne serije novih proizvodov ponavljale v okviru dolgoročno naravnanega sodelovanja. Zavedamo se konkurence na trgu, zato je naša stalna naloga ustvarjati pogoje za zniževanje stroškov in tako kupcu ponuditi konkurenčne cene. Uspešno nadaljnje sodelovanje bomo utrjevali s kakovosgo izdelkov, pa tudi s kakovostjo in odličnostjo odnosov.
Za prihodnost želimo in pričakujemo, da bosta Kefla in Steklarna skupno sledili istemu cilju biti vodilni na tržišču specialnega embalažnega stekla.
Direktor Binder pa je v svoji oceni uspešnosti Steklarne Hrastnik na tem področju izpostavil tudi izhodišča za naprej:
Proizvodnja posebne embalaže je bila po izgubi j ugo trgov po letu 1991 pravzaprav edini imperativ za Steklarno, saj velikost peči in struktura instaliranih proizvodnih linij ni omogočila rentabilne proizvodnje na programih, ki smo jih do tistega trenutka tržili. Posebna
Nixe (morska deklica) - eden najnovejših projektov Steklarne Hrastnik in Kelfa Glas
Protagonisti našega uspeha
PERO EREIZ
“Kot dobrega sodelavca smo ga ocenili še preden je pred dobrimi desetimi leti pričel z delom v naši sredini, ko je pri nas opravljal le razna izvajalska dela. Ni nas razočaral. Zaradi svoje sposobnosti in ustvarjalnosti je relativno hitro napredoval, zelo seje izkazal tudi pri zadnjih dveh remontih, še posebej na H-kadni peči.
Svojo delavnico vodi zgledno, zelo uspešno pa uvaja v delo tudi mlado ekipo v svoji sredini.“
S temi besedami je bilo pospremljeno priznanje, ko ga je direktor podjetja Stojan Binder na Prazniku Stekla in svetlobe izročil Pero Ereizu v zahvalo za dobro delo v preteklosti in vzpodbudo za še boljše v jutrišnjem dnevu.
Naš sodelavec ste postali leta 1989, to torej ni bil več čas mladostnega zanosa iskanja prve zaposlitve. Kaj vas je navedlo, da ste potrkali na naša vrata?
Preko Gradisa, kjer sem bil dotlej zaposlen, smo delali na terenu, kar precej tudi v Hrastniku, med drugim tudi v našem podjetju. Za Steklarno sem tako delal, še preden sem bil dejansko zaposlen v njej.
V	Hrastniku sem spoznal dekle, svojo bodočo ženo. Ni mi bilo več do tega, da bi se selil in delal po terenu, zaželel sem si urejenega življenja. Delo zidarja-vzdrževalca v Steklarni se mije zdelo tudi dovolj zanimivo, zato sem se pozanimal o možnosti redne zaposlitve. Izgleda, da so bili z mojim delom zadovoljni, zato semjo čez nekaj mesecev tudi dobil.
Kje in kako ste preživeli mladost, kje ste se šolali?
Mladost sem preživel v rodni Bosni. Po končani osnovni šoli sem se tako kot mnogo mojih sošolcev odločil za zidarski poklic in se prijavil na razpis štipendij slovenskega podjetja Gradis iz Celja. Nato sem tri leta obiskoval poklicno gradbeno šolo v Ljubljani. Polovico šolskega leta smo imeli štiri dni v tednu teoretični pouk, en dan pa prakso. Preostanek šolskega leta pa sem bil na praksi v Celju. Štipendijsko razmerje mi je veliko pomenilo, saj se sicer sploh ne bi mogel šolati. Štipenditor je poravnal stroške bivanja v internatu in nam izplačeval kar lepo štipendijo, s katero sem se preživljal, pa še ostalo mi je. Res pa sem bil vedno bolj skromen.
V	življenju mladega človeka, dejansko še otroka, je to najbrž velik pretres. Kako ste se sprijaznili z ločitvijo od staršev in prijateljev in se prilagodili v Sloveniji?
Bolj kot je bilo v resnici hudo, meje bilo tega strah. V Zidanem Mostu sem se kar ustrašil ozke skalnate doline in plašno opazoval ljudi, ki so govorili v jeziku, ki ga sploh nisem razumel. Kmalu pa je vse steklo v normalne tokove.
V tistem začetnem obdobju sem se res hitro naučil jezika, saj sicer ne bi mogel slediti pouku v šoli. Kasneje, ko smo delali po terenu, smo poslušali različna narečja v posameznih krajih, pa nisem več vedel, kaj je pravilna beseda, kaj popačenka.
Na praksi smo imeli strogega mojstra, ki ga je bilo potrebno brezkompromisno ubogati, v internatu pa je bila prava vojaška disciplina - učne ure, strog nadzor vzgojiteljev, odhod iz internataje bil možen le na podlagi dovoljenja... Pa saj nam ni škodilo, čeprav jih veliko ni zdržalo takšnega režima.
Po prihodu v Steklarno Hrastnik ste zelo hitro napredovali. Skoraj vsako leto ste se povzpeli eno stopničko više v svoj em poklicu.
Mislim, da sem pri delu marljiv, natančen in učljiv. Vedno sem bil tudi pristaš reda in discipline na delovnem mestu. V večini sredin so to pogoji, ki tudi mlademu človeku, začetniku, omogočijo tudi napredovanje. Prisluhnil sem takratnemu vodji delavnice, g. Veraču, ki mi je med delom izdal marsikatero poklicno skrivnost. Tudi zaradi tega ga zelo spoštujem. Sam pa sem krepko strigel z ušesi, da bi si jih zapomnil čimveč in jih čimprej sam preizkusil v praksi.
Od delavcev v šamoterski delavnici se gotovo največ zahteva in pričakuje v času remontov.
Včasih so se remontov lotili precej neorganizirano, z neurejeno
Danes stvari predvidimo prej, saj se zavedamo pomebnosti preventivnih ukrepov.
Ker se zavedamo, v kako nemogočih razmerah se opravljajo nekatera poopravila, se trudimo, da bi jih bilo potrebno čim redkeje.
dokumentacijo, varčevalo se je pri materialu... Zato je bilo pri izvedbi ogromno improvizacij, ki so nas kasneje drago stale. Pristop k zadnjim dvem remontom na G in H kadnii peči pa je bil ravno obraten. Če je izvedba vnaprej predvidena do potankosti, se delo izvaja lepo po vrsti, kot bi se vzpenjal na goro. Planu je potrebno slediti, saj si po zaključku del na peči ni več možno ogledati, kaj si naredil in popravljati eventuelnih napak. Mislim, da jih tudi ni bilo.
Včasih so vzdrževali peči, ko je bila res že skrajna sila. Skoraj vsak mesec je prišlo do izteka steklovine iz peči. Danes stvari predvidimo prej, saj se zavedamo pomembnosti preventivnih ukrepov. Sicer pa je danes v celotni tovarni več reda in discipline, kar je pri našem delu še posebej pomembno.
Vem, da niste vodja ali šef v klasičnem pomenu besede - z modro haljo in rokami v žepu. Kako poteka vaš običajen delovnik?
Po remontih je potrebno peči vzdrževati. Grajene so v časovnih razmikih: ene so nove, drugim pase že izteka življenska doba. Zato se v
običajnih delovnikih posvečamo predvsem tem drugim. Sproti je potrebno spremljati situacijo: odpravljamo pomanjkljivosti na pečeh, jih oblagamo z materialom, čistimo s komprimiranim zrakom, (da ne pride do nezaželjenih kemijskih reakcij na ognjeodpornem materialu, ki zmanjšujejo trajnost peči). Opravljamo tudi razna vzdrževalna dela v obratih Steklarne, investicijska gradbena dela pa opravljajo zunanji izvajalci, ker je nas premalo.
Pogoji dela, kjer delate, so dokaj zahtevni. Kako si ga olajšate? Ali se katerega dela lotite z muko?
Če bi imeli vsak delovnik takšna dela, kot so nekatera v našem delokrogu, bi vsakdo nad njimi obupal. Gre za vroče remonte. Peč pa se zaradi izpada, ki bi jo ustavitev dela prinesla, ne sme ugasniti, delo pa poteka v nečloveških razmerah. Vročina je ogromna, zato smo oblečeni v posebne obleke, da se ne popečemo. Kisika zmanjkuje, ob prvem pristopu nad odprtino se da zdržati malo dlje, ob vsakem naslednjem pa se zmogljivost telesa
Morda kdo misli, da z nevlaganjem v vzdrževanje varčujemo, na daljši rok pa bodo to gotovo le večji stroški.
zmanjšuje. Ker smo le trije, se ne moremo toliko menjavati. Se sreča, da takšna popravila trajajo kratek čas.
Ker se zavedamo, v kako nemogočih razmerah se opravljajo takšna popravila, se trudimo, da bi jih bilo potrebno čim redkeje. Pomembno je, da predvidimo takšne situacije in jih prehitimo. Včasih pa se na starejših pečeh vseeno zgodi. Tudi zato, ker navadno vsako peč vlečemo do maksimalne iztrošenosti. Takrat pa le čakamo, kdaj se bo zgodilo in bo potrebno reševati.
Menite, da je ekipa zidarjev optimalna za delo v našem podjetju?
V	normalnih razmerah trije delavci opravimo vsa dela na zidarskem področju. Res pa se nam za delo ni treba nikoli bati. Vendar je bolje, da gaje malo preveč kot premalo. Kadar pa nas z delom le preveč zasujejo, pa pokličemo na pomoč g. Verača, ki se lahko vedno takoj vključi v delo. Dogovorjeni smo tudi z ekipo RCT Tivoli, ki sodeluje z nami ob remontih, da bi po potrebi priskočila na pomoč. Doslej nam to še ni bilo potrebno.
V	kakšnih odnosih ste s sodelavci -podrejenimi in nadrejenimi, kako usklajujete različne interese?
Relativno mlad sem še, pa sem najstarejši v naši delavnici. Od nas se zahteva storilnost in odgovornost. Mlade ljudi je lažje priučiti za specifična dela, saj se šamoterska dela precej razlikujejo od zidarskih, ki se jih naučijo v šoli. Bolj so dovzetni za disciplino in navodila. Zaenkrat se dobro razumemo, med nami vlada spoštovanje in upam, da bo tako tudi ostalo. Tudi odnosi z nadrejenimi so dobri, jaz upoštevam njihova navodila za delo, delavci v delavnici pa moja.
Zidarji ste prisotni v vseh delih tovarne in jo zato dobro poznate. Gotovo vidite tudi mnogo pomanjkljivosti?
Marsikaj bi bilo mogoče našteti, saj je tovarna precej zanemarjena. Premalo skrbi je posvečene vzdrževanju. Zato se bojim večjih okvar in nesreč. Morda kdo misli, da z nevlaganjem v vzdrževanje varčujemo, na daljši rok pa bodo to gotovo le večji stroški.
Kar se mi zdi, daje najbolj v nebo vpijoče je:
-puščajoča streha na tovarni - voda teče po strojih, pa tudi po ljudeh -neurejene transportne poti -okrog tovarne visijo plošče, ki ne le, da kvarijo izgled, ampak predstavljajo tudi nevarnost za ljudi.
Ali se v prihajajočem letu predvidevajo kakšni večji posegi v proizvodnji?
Takoj po novem letu nas čaka remont na elektro peči -opal (EPO), med kolektivnim dopustom pa še na F peči - obe v PC Razsvetljava. Na F peči bo delni remont, na EPO pa bo zgrajena nova peč. Sedaj zbiramo ponudbe, pripravljamo material, nato pa bomo pričeli z zidavo. Ti remonti pa so neprimerljivi s prejšnima, ki sem jih omenjal (tako po velikosti posega - takrat sta delali dve ekipi 15. ljudi v dvanajsturnem delovniku, sedaj ga bomo verjetno izpeljali kar samo, kot tudi po stroških). Poseg na F peči bo z naše strani malo bolj zahteven, ker bo plin v peči še vedno gorel, delali bomo na vroči peči.
Bili ste letošji nagrajenec na prazniku Steklo in svetloba. Kdaj ste izvedeli za to in kaj vam priznanje pomeni?
Zvedel sem šele, ko sem prejel pismeno povabilo za udeležbo na proslavi ob našem prazniku. Bil sem presenečen, saj nisem pričakoval nobenih priznanj. Človeku pa veliko bolj kot materialna nagrada godi priznanje, da so tudi drugi opazili njegov trud pri delu, in s tem pokazali, da spoštujejo in cenijo tudi človeka samega. Mislim, da je nagrada zamišljena kot stimulacija za boljše delo. Z moje strani je namen vodstva na vsak način dosežen.
Kako vidite prihodnost firme, pa tudi svojo lastno?
Kot povsod je tudi pri nas, kot cokla iz preteklih časov, še vedno veliko drobnih napak in še kar precej maneverskega prostora za boljše delo. Mislim, da delavci v proizvodnji dobro in odgovorno delamo. Ob tem pa me je ob vseh pripetijah v našem gospodarstvu, zlasti v zvezi z lastninjenjem, strah, da se ne bi takšne špekulacije dogajale tudi nam.
Kakšnih posebnih načrtov s seboj zaenkrat nimam. Mislim, da bom, na katerem koli delovnem mestu že bom, delo odgovorno opravljal. V današnjih precej nepredvidljivih časih sem že tudi razmišljal o situaciji, da bi moral proti svoji volji drugam. Vendar mislim, da bi delo našel tudi kje drugje in se izkazal po svojih močeh.
In kako izkoristite prosti čas?
Tega pa skoraj nimam. Ker sam hodim v službo, moja plača ne zadošča za pokritje vseh stroškov. Zato si moram iskati še postranski zaslužek. Rad bi več pomagal ženi in sinu, ki je popolnoma odvisen od naše pomoči, pa moram žal najprej poskrbeti za materialno plat. Kljub temu pa se ne pritožujem. Moj delovnih traja 8 -12 ur, žena pa skrbi za sina vse ure dneva.
Ameriški manager avtomobilske stroke Lee lacoccaje nekoč dejal: Navsezadnje lahko vsa gospodarska dogajanja zreduciramo na tri besede: ljudje, proizvodi in dobički. Ljudje so na prvem mestu. Če nimamo dobrega teama, z drugima dvema nimamo kaj prida početi. “
Mislim, da si je Pero v svoji mali sredini ustvaril dober team in daje Steklarna Hrastnik lahko ponosna, da on pripada našemu teamu. V življenju mu ni posuto z rožicami, vendar se ne pritožuje in pomiluje. Krepko si mora prizadevati za vsakdanji kos kruha. A ko govori o delu, ima človek občutek, da govori o svetinji, da sta zanj delo in premagovanje ovir pri njem užitek življenja, da je to življenje samo. Takoje tudi prav in vso srečo Pero.
Marinka Anžlovar
ZAHVALA
Dolores Urbajs
Novembra letos je Dolores Urbajs zapustila našo delovno sredino in s tem uredništvo Steklarja.
V imenu uredništva se za njeno sodelovanje lepo zahvaljujem z željo, da se še kdaj oglasi v našem uredništvu.
Slavko Marčen
Bivši vidni sodelavci Steklarne Hrastnik
LEOPOLD MODER
Z gospodom Modrom sva se za ta klepet začela dogovarjati že pred nekaj meseci. Pa kar nekako nisva prišla skupaj, enkrat je bil zadržan on, drugič jaz. Pa vendar sva si v prvih dneh decembra le našla termin, kije obema ustrezal. V prijaznem klepetu v dnevni sobi njegovega stanovanja sva se preselila v leta, ki bodo kmalu pol stoletja oddaljena od današnjih, koje začel združevati svojo usodo s Steklarno Hrastnik.
G. Polde, se še spominjate svojih mladih let?
Sem domačin, osnovno šolo sem obiskoval v Hrastniku, gimnazijo pa v Celju. Šolanje sem v času vojne moral prekiniti, po vojni pa sem se preusmeril na obrtno šolo, kjer sem se istočasno šolal v gostinskem in trgovskem programu. Kasneje sem nekaj časa obiskoval tudi gozdarsko šolo in kratek čas tudi delal kot gozdar - praktikant na Ptuju. To delo pa me ni posebej veselilo, zato sem se vrnil v Hrastnik.
V mladih letih sem rad igral nogomet, na drugih področjih pa se nisem posebej udejstvoval, ker so bile vse družabne in družbene aktivnosti še precej v povojih.
Precej vode je že preteklo, odkar kot upokojenec uživate zasluženo pokojnino?
Res je, upokojen sem že od leta 1984, in sicer z, delovnega mesta vodje menze oziroma družbene prehrane.
Pri brskanju po arhivu sem na vseh vaših odločbah videla delovno mesto vodja prehrane. Pa vem, da to ni bilo vaše edino delovno mesto.
Začel sem v industrijski prodajalni kot poslovodja. To je bila trgovina z mešanim blagom, locirana v nekdanji Pečnikovi hiši. Zaposlena sva bila dva poslovodja - eden, ki je sprejemal in obračunaval plačila v denarju, drugi pa v bonih. Nato so me kadrovali v komercialni oddelek -v prodajo. Večinoma smo prodajali na ozemlje takratne države -Jugoslavije, nekaj malega pa smo tudi izvažali. Kasneje sem bil razporejen v tajništvo za pravnega referenta, nato pa za vodjo prehrane delavcev.
Kako se je sploh uvedla prehrana znotraj podjetja?
Na začetku so malico delavci nosili kar s seboj. Steklarjem, ki so večinoma stanovali v koloniji poleg Steklarne, pa so topel obrok prinašale njihove žene ali otroci kar na delovno mesto. Sčasoma pa so to prepovedali in ljudje so se, čeprav težko, navadili na menzo.
Kdaj pa ste resnično začeli skrbeti za polne želodce zaposlenih v Steklarni? Kako je bila takrat organizirana prehrana delavcev?
Po odločitvi vodstva, daje potrebno urediti prehrano delavcev znotraj podjetja in omogočiti delavcem tudi topel obrok, so me razporedili za vodjo tega oddelka. Dotlej je bilo možno kupiti v menzi le salamo, sir in konzerve. Imeli smo dva dislocirana obrata - menzo, kije bila izven prostorov podjetja, kjer so se obroki skuhali in razdeljevalnico v prostorih tovarne. V menzi smo pripravljali tudi 80 -100 obrokov 3-krat dnevno (zaj trk-kosilo-večerja) za abonente - v glavnem stanovalce samskega doma. Za malico v tovarni pa smo kuhali en topel obrok -večinoma enolončnice. Prodajali smo bloke za toplo malico (za naročila) in na podlagi prodanega števila smo vedeli, koliko obrokov je potrebno pripraviti. Tople obroke smo vozili iz menze v tovarno, najprej kar z mopedom. Na začetku smo kuhali tudi za delavce TKI, kasneje pa se je menza selila v njihove prostore in so pri njih kuhali tudi za nas. Vendar je osebje še vedno spadalo v naš oddelek.
So se delavci navadili na nov način prehrane?
Na začetku smo prodali prav malo toplih malic, ker ljudje niso bili navajeni na tak način prehrane. Sčasoma pa se jih je za toplo malico odločalo vedno več.
Prav "želodčna politika" je tista, ki daje takojšne povratne rezultate. Zlasti kar se tiče negativne kritike. Daje malica marsikdaj tudi pohvale vredna, redko kdo opazi.
Malice so bile v začetku bolj skromne. Kar smo lahko ponudili, smo se potrudili, daje bilo okusno pripravljeno. Vsem potrebam, okusom in navadam pa je gotovo nemogoče ustreči. Človek se nekaj časa nervira, kasneje pa dobi malo debelejšo kožo, da lažje preživi. Sicer pa so tako delavci kot vodstvo menzo vedno smatrali za sicer potrebno, vendar zelo postransko stvar. To pa se je odražalo tudi na naših plačah.
Kako pa je bilo s preskrbo živil?
Trgovine so bile takrat slabo založene, zato je bila moja največja skrb iskanje potrebnih živil. V glavnem smo nabavljali v veletrgovinah Merx Celje ali Koloniale Maribor. Če smo v tistih časih dobili eno vrečo fižola, smo bili že zadovoljni, saj smo vedeli, da bomo iz njega lahko skuhali pasulj za dva obroka. Zelje smo kupovali v glavah in ga sami ribali... Imeli smo približno tedensko zalogo hrane, razen mesa, ki smo ga dobavljali sproti vsak dan. Takrat tudi hladilnih skrinj še ni bilo.
Pod vaše okrilje so spadali tudi počitniški domovi in prikolice.
Kot veste smo imeli dva počitniška domova v Portorožu in Bohinju.
S tem delom sem bil kar precej obremenjen, ker sem moral sam poskrbeti za vse, od osebja dalje (kuharice, servirke, čistilke) Prav tu pa so bili največji problemi. Pomožni kader smo morali poiskati kar znotraj tovarne. Včasih smo imeli srečno roko pri izbiri, velikokrat pa ženske niso imele prav nobenih izkušenj s tovrstnim delom. Nato pa so se stranke pritoževale, vršiti smo morali zamenjave. Poleg tega pa je bila na moji grbi še skrb za počitniške prikolice. Sindikat je določil le letovalce in izbral lokacijo za postavitev, vse ostalo pa smo urejali v naši službi.
Vaša delovna sredina je bila v glavnem ženska. Vemo, da je tu navadno problemov še več (majhni otroci, bolniške, medsebojni odnosi).
Tako v menzi kot v razdeljevalnici so bile zaposlene v glavnem priučene delavke. Razporejene so bile iz različnih delovnih mest znotraj Steklarne, pri nas pa smo jih dousposabljali. Problem je bil v tem, da se jih je po usposobitvi veliko odločilo za odhod iz podjetja (takrat je bilo veliko možnosti zaposlovanja).
Kuharice in prodajalke so med seboj vedno tekmovale za nekakšen prestiž. Sam sem se dobro razumel tako z enimi kot z drugimi. Večkrat pa je bilo potrebno uporabiti kar precej diplomacije, da so se duhovi pomirili in smo lahko družno delali naprej.
Dolga leta sem imel pisarno kar znotraj menze-s steklenimi elementi pregrajeno od ostalega prostora. Vedno je bila zaposlena še ena administratorka. Kasneje smo se selili v prostore “konjušnice", v penzijo pa sem odšel že iz upravne zgradbe.
Ali ste kdaj razmišljali, da bi zamenjali zaposlitev?
Dolga leta sem gojil tiho željo, da bi se poskusil še kje drugje. Delo v prodajnem oddelku mi je res ležalo in sem ga z veseljem opravljal. Vse ostalo pa sem delal bolj zaradi poštovanja pravil igre, ker sem se pustil prepričati, kako zelo sem potreben ali pa nisem zbral dovolj poguma za odločilen korak. In čas je tekel, proti koncu delovne dobe pa tako ni več veliko izbire. Sicer pa se v toliko letih doživi mnogo dobrega, pa tudi
slabega. Vendar je za to drugo bolje, da se človek z njim čim manj obremenjuje.
Koliko še spremljate današnja dogajanja v Steklarni Hrastnik?
Steklarno poznam v glavnem iz vesti, kijih preberem v Steklarju. Je pa ne obiskujem, ker je generacijski prepad že tolikšen, da bi poznal le še redkokaterega zaposlenega. Včasih v prostem klepetu kaj zvem tudi od sosedov, ki so še zaposleni. Prav posebej pa ne iščem tovrstnih informacij.
Kako živite danes, s čim si zapolnite čas?
Živim povprečno, nekoliko bolj skromno upokojensko življenje. Ker so bile plače vedno slabe, je takšna tudi penzija. Nimam več kakšnih posebnih želja. Čez dan rad kaj preberem, gledam televizijo. Včasih me obiščejo otroci in vnuki.
Ko so dnevi lepši, grem rad v Čeče, kjer imamo vikend z nekaj sadovnjaka in njive. To je oaza, kamor se lahko umaknem iz Hrastnika. Z ženo sva včasih
razmišljala, da bi se tja kar preselila, vendar sva se nato zbala zaradi oddaljenosti. Človek se mora zavedati, daje vsak dan starejši. Ne bi pa bila rada odvisna od tuje pomoči.
Gospod Moder je bil vedno preudaren, umirjen in skromen človek.
S takšnim pristopom se da navadno doseči več kot z glasnostjo, nastopaštvom in naglimi, nepremišljenimi odločitvami. Zato je brez večjih problemov vodil svojo skupinico, ki je skrbela za polne trebuhe zaposlenih in dobro sodeloval tudi z nadrejenimi. Zavedal se je modrosti, da skromnost vodi ljudi na vršace, kamor jih predrznost ne bi nikdar povzdignila. Tak je ostal tudi danes. Zato so ga cenili nekoč in ga cenimo tudi danes. Želimo mu predvsem veliko zdravja, da bi lahko upokojenska leta preživel čim bolj skladno s svojimi željami in pričakovanji.
Na obiskuje bila Marinka Ažlovar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta MILANA KONTRECA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, njegovim in najinim sodelavcem in sosedom za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.
Hvala vsem, ki so nama stali ob strani v težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala
žena Sanda in sin Samo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, omice in omke MARTE ŽABKAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in številne sveče, steklarski godbi in pevcem, g. Antonu Kobalu za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. Se posebna zahvala naj velja družini Kostanjšek iz bloka 17, ki nam je stala ob strani in nam pomagala v težkih trenutkih.
Žalujoča hčerka Vilma, sin Egon, sestrajelka, bratjože, vnuki in vnukinje z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
JUSTINA STREHAR
Zahvaljujemo se vsem za izkazano pozornost in izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala
Žalujoče hčerke z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka MARJANA STRNIŠE
se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Steklarne Hrastnik, Forsteku, Gasilskemu društvu Steklarne, godbi in pevcem Steklarne za zapete in odigrane žalostinke in govorniku Zveze združenj borcev.
Vsem se iz srca zahvaljujemo!
Sinova Marjan, Karli in hčerka Milena z družinami
ZVEZDE GOVORIJO
Horoskop od 15.12. do 15.1 .1998 Piše astrologinja Milena Zakrajšek
OVEN
Zdaj je vaš čas za ljubezen in zapeljevanje, saj se nahajate v obdobju, ko vam je vse dovoljeno. Prva polovicajanuarja paje ugoden čas z dobrimi možnostmi za uspeh na poslovnem področju. Okrog 13. januarja se varujte nepremišljenih izjav.
BIK
Na ljubezenskem področju ne boste pričakovali niti veliko zahtevali, a boste sami sebi prikrivali, daje tako. Na poslovnem področju bo prva polovica januarja zelo uspešna, izkoristite dneve za dogovore in pisanje.
DVOJČKA
Nahajate se v obdobju nepazljivosti, nekoliko boste postrani gledali iz črnega kota in pretiravali. Januar bo za vas srednje ugoden mesec. Uspešni boste na skupinskih dejavnostih, več zdravja in priložnosti za delo lahko pričakujete v drugi polovici meseca.
RAK
V tem mesecu boste zaradi svoje neodločnosti doživljali vse na pesimističen način in gledali na življenje samo s črne strani. Tudi januar je precej neugoden mesec. Razmere v vašem ljubezenskem življenju se utegnjejo zaplesti.
LEV
Presenečenjem nikoli konca! Odlična kondicija in ljubezenska nagnjenja vas ne bodo izdala. December je čas, ko lahko najdete sorodno dušo. V prvi polovici januarja bo vaša volja zakon, toda v bistvu se boste počutili nerazumljene.
DEVICA
Planeti ljubezni bodo preizkušali vašo vzdržjivost in upornost. Konflikti z vam dragimi osebami niso izključeni. Januar paje ugoden čas za študij in komunikacije vseh yrst, zlasti okrog 12. januarja, ko vam bo jezik tekel kot namazan.
TEHTNICA
Pred vami so obetavni dnevi za ljubezen, velika dogajanja na področju komunikacij, katera bodo prinesla tudi nova zbližanja. Januar bo rahlo neugoden mesec, čeprav boste imeli v prvi polovici dovolj samozavesti in moči, da uveljavite svojo voljo.
ŠKORPIJON
Bistvenih sprememb ne bo. Odnosi s partnerjem se bodo gibali v mejah normale, tudi manjša nesoglasja vas ne bodo vrgla iz tira. Januarja vas bo mučila negotovost v srčnih zadevah, okrog 13. pa se boste preusmerili na bolj praktične stvari.
STRELEC
Venera in Mars v vašem znamenju prirejajo velika presenečenja. Izžarevali boste svoj značilni šarm in kot magnet privlačili tuje poglede. Januar bo dokaj prijeten mesec, toda z denarjem se ne igrajte, saj bodo vaša pričakovanja večja od možnosti.
KOZOROG
Znašli se boste na razpotju. Nezainteresirani boste na področju ljubezni, kar bo vašega partnerja spravljalo v obup. Januarja pa bodo novosti v delovnem okolju, toda pazite na zdravje.
VODNAR
Veliko se boste gibali med ljudmi, vendar pazite, da nepremišljeno ne stopite v napačno zvezo. V prvi polovici januarja vas bo razganjalo od energije, toda velika razvnetost bi vam lahko škodila. Pazite se prepirov, višek energije pa izkoristite pri športu.
RIBI
Ljubezen vam bo delala preglavice. Počutili se boste osamljeni in na trenutke nepriljubljene. Kriza bi lahko postala zelo resna, če problemov ne boste reševali sproti. Januarja prisluhnite sanjam, dobili boste navdih.
ZANIMALO VAS BO
ČaS beži in beži, sedaj pa smo se ustavili tik pred časom, ko se počasi poslavljamo od letošnjega leta. Mesec december, je mesec ki ga vsi nestrpno pričakujemo, ko večeri že dajejo znake bližajočega se slovesa od leta, saj naše mesto žari v raznobarvnih okraskih in lučeh.
Naša mladež je že bila razcvetena ob Miklavževih darilih, vendar pričakovanja Božičnih in daril Dedka Mraza so še velika.
Ne pustimo se zavesti čaru decembra in se posvetimo našemu namenu, da vas seznanim z dogajanji v naši firmi, našem in vašem podjetju.
Od zadnjega srečanja sem vas dolžna seznaniti s spremembami dveh mesecev, in sicer oktobra in novembra 1997.
Pred novimi podatki, vas vedno spomnim na podatek ob zaključku preteklega dogajanja in tudi tokrat ne bo izjeme. Mesec september 1997 smo zaključili s skupnim številom 784 zaposlenih, med katerimi je bilo 353 žensk in 431 moških, med vsemi pa smo imeli 24 delavcev sprejetih za določen čas in 3 pripravnike. Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe in sicer:
V	MESECU OKTOBRU 1997 smo na
novo ZAPOSLILI 3 DELAVCE in sicer: Zaradi potreb v obratu PC pogrnjena miza smo za določen čas 6 mesecev v redno delovno razmerje sprejeli kar dva delavca, Gregorja Drakslerja in Ivana Muhoviča in sicer na delovno mesto strojnika 3. Zaradi pomanjkanja mizarjev smo za mizarja 1 sprejeli Antona Pinterja.
Delovno razmerje sta PREKINILA 2 DELAVCA, in sicer:
UPOKOJENA PO DOLOČEN ČASU (2 DELAVCA):
Jože Klepej, delavec težak v obratu priprave zmesi in taljenja ter Ivan Križnik, ročni pihalec stekla 1 v PC razsvetljavi, bosta svojo dokončno in zasluženo upokojitev pričakala doma.Tako smo mesec oktober 1997 zaključili s skupnim številom 785 zaposlenih, med katerimi je bilo 353 žensk in 432 moških, med vsemi pa smo imeli 25 delavcev sprejetih za določen čas, 3 pripravnike in 1 delavca sprejetega s poizkusnim rokom.
V	MESECU NOVEMBRU 1997 smo na novo ZAPOSLILI 16 DELAVCEV, in sicer:
Zaradi povečanega obsega del in potreb po delavcih v obratu pregleda, smo za določen čas sprejeli kar 16 mladih delavcev: in sicer Elvirja Adžikiča, Havo Alič, Mevlido Avdičevič, Ediso Bašič, Aleša Brajerja, Janeza Brečka, Radmilo Colič, Vesno Jeran, Seve ri n ko Jovanovič, Sadeto Mujič, Elviso Pilipovič, Slavico Povše, Dejana Saviča, Gregorja Semeniča, Aleksandro Šarkezi, Munirà Trgaloviča.
Delovno razmerje je PREKINILO 7 DELAVCEV, in sicer:
SINET (3 DELAVCI):
V	hčerinsko podjetje Sinet d.d. so bili razporejeni 3 naši delavci, in sicer pregledalki stekla 3- Antoneta Leve in Naza Ramenjaševič ter Ivan Jančar -pomožni delavec v invalidski delavnici.
SPORAZUMNO (1 DELAVKA):
Na lastno željo in s sporazumom je
delovno razmerje prekinila Maja Knez, kuharica v obratu prehrane delavcev. DOLOČEN ČAS (1 DELAVEC):
V	obratu PC embalažnega stekla se je iztekel določen čas Samu Šere.. IZKLJUČEN (1 DELAVEC):
Izključen je bil Viktor Močnik, odn°šaUc steklenih izdelkov.
UPOKOJEN PO DOLOČEN ČASU (1 DELAVEC):
Martin Plazar, teh talec kemikalij v obratu priprave zmesi in taljenja bo svojo dokončno in zasluženo upokojitev pričakal doma.
Ob upoštevanju navedenih sprememb prihoda in odhoda delavcev v mesecu novembru 1997, smo omenjeni mesec zaključili s skupnim številom 794 zaposlenih, med katerimi je 361 žensk in 433 moških, med vsemi pa imamo 37 delavcev sprejetih za določen čas, 3 pripravnike in 1 delavca sprejetega s poizkusnim rokom 2 mesecev.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Sredi meseca novembra se je v hišo družine Romana Lipovška, operaterja na šrumfirni liniji naselilo obilo veselja in navdušenja, kajti mami Stanka je povila hčerko Ines, triletni bratec Matej pa bo čez kakšno leto v mlajši sestrici našel pravo igrivo prijateljico.
Mladi družini želim obilo zdra\ja in čimprejšnijih stabilnih korakov v novi svet ter veliko skupne sreče.
POROČILI SO SE:
V	lepem oktobrskem mesecu sta skupno življensko pot sklenila in potrdila naša delavca Saljka Lukovič, pregledalka steklenih izdelkov in Simon Kovač, voznik viličarja v obratu pregleda steklenih izdelkov.
Novemu zakonskemu paru želim obilo sreče in čim manj preprek na novi skupni življenski poti.
Tudi z rubriko JUBILANTI (to so delavci, kateri so svojo pripadnost firmi izkazali z dolgoletnim delom, kateri so za to prejeli tudi skromno jubilejno nagrado), se nismo že dolgo srečali, zato vam sedaj posredujem te podatke:
10 LET
Miran Cvet - ključavničar, Borka Dakič -pregledalka stekla 2, Srečko Medvešek -vodja vzdrževanja strojev, Katja Okoren -izvijalka klešč, Milena Pavčnik - planer-analitik in Mitja Rugelj - dežurni strugar. 20 LET
Bedri Jashari - strojnik 3 , Matej Kaiser -izmenovodja , Aljana Muhvič -pregledalka stekla 2, Redžep Ramič -pomožni delavec v invalidski delavnici in Drago Suhadovčan - strojnik 1 30 LET
V	teh dveh mesecih ni bilo jubilanta s 30 let delovne dobe.
ČESTITAMO VSEM!
Kadrovska služba Slavi BRAJER
Nagradna križanka
POPULARNA GLASBA, KI SEJE RAZVILA IZ ROCK AND ROLA
VZDEVEK
MOTOCIKLI-
STIČNEGA
DIRKAČA
AGOSTINIJA
RUŠA
(STAR.)
NATRIJ
polje-
delec
PODALJŠAN SLONOV NOS
LOCANJA
PESNICA
BUDAL
polje-
delec
NEKDANJA
IGRALKA
TENISA
(IRENA)
RADARJU
PODOBNA
NAPRAVA
LETOVIŠČE PRI KOPRU
UGODEN.
PRIJETEN
OBČUTEK
HRVAŠKA
IGRALKA
(NINA)
NEKD. ARMADNI GE-NERALJLA (KOSTA)
AVSTRALSKI
MEDVEDEK
ANGLEŠKI
REŽISER
(KEN)
NORDIJSKI
IZRAZJA
SMUČI
IGRALKA
GRIL
ARISTO-
FANOVA
komedija)
LEVI
PRITOK
BOSNE
TOPNIŠTVO
DAVČNI
URAD
GAMSJI
BIVOL
V ITALIJANSKEM 'OKOIJI GOSPODAR, MOJSTER
Z NOVO VRSTO ZAČETO BESEDILO
SLOVENSKI
IGRALEC
IVO
MALAJSKO
BODALO
OLEG
VIDOV
HERCE-
GOVEC
BRANE
OBLAK
RESASTA
PŠENICA
SLOVENSKA
PESNICA
(MAJDA)
GLAVNA
HRANA
ATIJCEV
MESTO V ŠPANIJI
PESEM
POPEVKA
PERUANSKI
PLAŠČ
STANJE
BREZ
BOLEZNI
ARABSKI
PESNIK
VRH PRI VOGLU
PRIPOMOČEK
ALPINISTOV
GRŠKA BOGINJA MODROSTI IN UMETNOSTI
NIKI
LAUDA
BOLGARSKI
KRALJ
SADISTKA
KUSNIR
ŽENSKO
IME
SEJANJE
SETEV
SLOVENSKA
OBMEJNA
REKA
PISATEU
(EMILE)
LEVIPRI-TOK OBA
PORUGAL-SKI PESNIK (LU1S VAZDE)
TONE
SVETINA
IZDATEK ZA SEJO
REKA
SKOZI
MÜNCHEN
večja
TEKOČA
VODA
SLOVENSKI
IGRALEC
JANEZ
FIGURA
X PRI
ČETVORKI
OTOK V SEVERNEM JADRANU
ION Z NEGATIVNIM NABOJEM
STEBLO
VODNE
RASTLINE
IZRASTEK V USTIH
.RUDI
ŠELIGO
SODOBNI
RUSKI
PIANIST
(NIKOLAJ)
VRSTA IGRE NA KARTE
KONRAD
ADENAUER
NEKDANJI ČE SKO SLOVAŠKI ATLET, TEKAČ (EMIL)
INKOVSKI
VLADAR
PRITOK DONAVE V NEMČIJI
1
9
9
8
MEŠETAR IZ OPERE “PRODANA NEVESTA“
REKA V JUŽNI AMERIKI
AKVARIJSKA
RIBICA
SLOVENSKI
ETNOLOG
(ANGELOS)
ITAL.HLM.
IGRALEC
VALLONE
Kmet je odpeljal lubenice na morsko obalo, da bi jih prodal. Rekli so mu, da lahko napravi največji promet na nudistični plaži. Res gre tja in kmalu zagleda golo lepotico. Ta opazi lubenice in začne izbirati. Kmet pa kar ne more odvrniti oči od nje. Lepotica to brž opazi: "Kam ste se pa zagledali, ata? Ali še niste videli gole ženske?" "Videl, videl, kaj bi to. Zanima me le, od kod boš izvlekla denar, da boš plačala lubenico. ”
Sindikalni zaupnik nagovori zbrane uslužbence: "Poslušajte me zdaj vsi! Po dolgih in mučnih pogajanjih se nam je posrečilo skleniti odlično kolektivno pogodbo. Zvečanje plač za 50 %, dva meseca plačanega dopusta, francoski kuhar v menzi, delali pa boste samo še po en dan v tednu!" Iz ozadja se oglasi ogorčen glas: "Pa menda ja ne ravno v petek?"
N agradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne kriaeanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer:
1.	nagrada 5.000 tolarjev
2.	nagrada 3.000 tolarjev
tri nagrade po 1.000 tolarjev
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK dol5.1.1998
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št. 10/97 smo dobili 73 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada 5.000 tolarjev:
Jože Rojko
2.	nagrada 3.000 tolarjev:
Tomo Uldrijan, upokojenec
3.	-5. nagrada po 1.000 tolarjev: Edita Čadež, Anica Poslek, upokojenka, Nada Kavšek upokojenka.
Rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: ivje, srab, OKROGLA MIZA, Edi, V STEKLARSKEM /GRADU/ ,os, Ga, abiturient, starleta, nat, portir, Rila, Mirko, ski, Nisa, Arad, urar, kavč, A.K., kanu, Agadir, Epp, D.A., Adi, minomet, kreten, ranjak, navada, Ščuka, Anadir, Raimu, L.S., gozd, rit, gin, Street, Eleanor, moskit, Utva, netresk, ustava, stas.
/K.D./
STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen,
Pavel Bauerheim..
Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar.
Lektor: Herta Erman Grafična priprava in tisk:
Tiskarna Velenje
Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C.l. maja 14, tel.: 0601 54 600 Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št.23/32-934) z dne 25.1.1993 je glasilo proizvod informativne narave za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.