PRIMORSKI onevnik i® 23ČCI izhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra T943 v vasi Zakriž na da je bil Reder pred-cepiti jZPu®č«n iz ječe, ne moremo o-str04„ “^gače kot politično in ga naj-e obsojamo. .»Afer; Pjuip61?». ^o^or« se tudi sicer stop-Mimo ~ «1 al ;i^arja »izvrstno stanje dvostran- mče n..—“,u pomenljive note iz Pa-tern b' izraža zadovoljstvo nad ’ ■ Kabo je avstrijski kancler Si- «owatz skih znal ceniti rimsko potezo in n;\(lai^?0?ov« z željo po njihovi še nih (jiJ1 izboljšavi »na osnovi skup-spušja"10bratičnih vrednot«, a se ne v podrobnosti, velja omeniti fonogram, ki ga je liberalec Malago-di tudi kot predsednik »internacionale liberalcev« poslal avstrijskemu kolegu Steggerju. Malagodi obžaluje način, kako je liberalec Frischenschla-ger sprejel Rederja, izraža pa prepričanje, da bodo avstrijski liberalci znali pokopati sum, češ da podžigajo nacionalizem in celo nacizem. Župan mesta Marzabotto Cruicchi je avstrijskemu tedniku »Wochen-presse« izjavil, da se čudi, kako to, da se Avstrija doslej ni spomnila Re-derjevih žrtev, je pa z zadovoljstvom sprejel na znanje, da se zdaj nekaj vendar premika. Mislil je peticijo z nekaj sto podpisi univerzitetnih profesorjev, zdravnikov, pisateljev, zgodovinarjev in umetnikov iz vse Avstrije, ki je bila včeraj naslovljena kanclerju in zahteva odstop tako obrambnega ministra Frischenschlagerja kot zunanjega ministra Gratza. Peticija vsebuje tudi še zahtevo, da dunajska vlada javno izkaže čast žrtvam v Marzabottu. Craxi sklical vrh tajnikov koalicije za 5. februarja Referendum o draginjski dokladi in afera De Michelis majeta vlado RIM — Nove, predvsem pa nepredvidene težave za Bettina Craxi ja. Znašel se je zlasti pred nepredvidljivima zapletoma: sklep ustavnega sodišča o sprejemljivosti referenduma KPI o draginjski dokladi in pa spopad s predsedstvom republike, ki ga je sprožila afera De Michelis - Scalzone. Posebno zadnji dogodek je že zavzel jasne obrise pravcatega institucionalnega konflikta med najvišjima oblastema v državi. V Madridu, kjer se je mudil na zasebnem obisku, je Pertini dal nedvoumne izjave. »Če srečam obtoženca na begu v Italiji, pokličem policijo in ga dam aretirati,« je dejal državni poglavar. »Če ga srečam v tujini in mi ponudi roko, ga odklonim.« Z jasnim namigom na »naključni pogovor« med ministrom in bivšim teroristom v Parizu, je predsednik republike poudaril, da mu nič ne pomeni, da nekdo uživa politični azil, ker noče imeti opravka s človekom, ki je ubijal policaje, je bil obsojen na 30 let zapora in je nato pobegnil (ko je bil izpuščen na hišni pripor zaradi zdravstvenih razlogov, ker se v zaporu ni hranil) v Francijo. »Jaz sem poštenjak, in se nočem rokovati z nepoštenjakom, z morilcem.« S temi izjavami je torej Sandro Pertini izkoristil priložnost, da je jasno prikazal, da je »afera De Michelis« povsem odprta, oziroma še toliko bolj. Iz Rima predsednik vlade ni izrazil nobenega komentarja, a je dal ra- zumeti, da je v ozadju De Michelisove afere namen stresti vlado. Ob takem stanju skušajo socialisti zaman posredovati v sporu med Kvirinalom in palačo Chigi. Odnosi med Craxijem in Pertinijem so se v zadnjih časih močno zaostrili. Predsednik republike ni odpustil Craxi ju, da ni šel v Bologno na pogreb žrtev atentata na vlak Neapelj - Milan, glede osvoboditve nacista Rederja je Kvirinal molčal, a je dal zaupno vedeti, da ga nihče ni vprašal za mnenje. Sedaj pa primer De Michelis in odnosi, o katerih se je v preteklosti mnogo šušljalo, med socialisti in predstavniki gibanj, ki so bili blizu terorizmu. Ob vsem tem je treba še upoštevati Martellijev napad na predsednika ustavnega sodišča Elio v zvezi z referendumom o draginjski dokladi, pri čemer je Craxi vse prej kot miren: »Referendum je mina v občutljivih ustrojih ekonomije«. Toda sedaj je treba nekaj ukreniti in se že križajo pogovori in predlogi. UIL je že pripravljen in bo dal svoj predlog danes, jutri pa bo na vrsti CGIL. PSI govori o pogajanjih »na več frontah«, toda odnosi med sindikati, delodajalci in vlado so skrajno kočljivi, da je težko misliti na kompromis, ki bi preprečil referendum. V tem vzdušju je Craxi sklical vrh med strankami koalicije šele za torek, 5. februarja. R. G. ^dsednik Pertir koval voditelj« gore v Jj, ' — V italijanski amba: *a itali •8ra^u so včeraj izročili vi ar^.b..iJan,ska odlikovanja devet gore ^^ičnim delavcem , iz < ^0 p J’ Predsednik republike Si ri,i zas]u'ni iik ie odlikoval za izje Za razv°j jugoslovanski SR !-!' odnosov in sodeloval krajin,, p ,? goro in italijansko ] 8a krj/a Ug 'a' Hod »Vitezov veli] ^'dnikr, p£a zas'„uge so podelili pri ^diču i„K ^ Črne gore Marku I 116 gorP p Predsedniku skupščine i irV'Soki „f' ■ .voiu Brajoviču. Odlil daliji,. _ 1(ari' za zasluge republ [‘odan pii- dobili Milan šanovič, S [dje pa 'Povič in Branko Lukov; /'Soka nai-?re^e*' red »komendator “"deli, Jv*, vanja je na svečane ^bassdn38811110 Castaldo, italijau tl0r v Jugoslaviji, (dd) Na sinočnj'i seji občinskega sveta V Nabrežini predstavili urbanistično varianto NABREŽINA — Nabrežinski občinski odbor je na sinočnji občinski seji predstavil varianto občinskega regulacijskega načrta ter dopolnilni načrt za turistični razvoj obale med Križem in med izlivom Timave. Vsebino načrta je orisal odbornik za urbanistiko Bojan Brezigar, medtem ko je župan Pavel Fonda pri uvodni oceni tega obširnega dokumenta podčrtal, da gre to za najpomembnejši korak in za bistveno programsko obvezo sedanje tri-strankarske koalicije med KPI, SSk in PSI. Varianto so v jutranjih urah predstavili tudi sredstvom javnega obveščanja. Srečanja z novinarji se je udeležil tudi podžupan Vittorino Caldi. Varianta je v prvi vrsti namenjena stvarnim potrebam devinsko - nabre-žinskih občanov in gospodarskemu razvoju občine s posebnim poudarkom na obrtništvo in za kmetijstvo. V dokumentu je podčrtano, da je treba na vse možne načine okrepiti turistični značaj občine (zlasti obalnega pasu). Varianta daje na razpolago lastniku zaliva pomembne urbanistične inštrumente, tudi z upanjem, da se bodo polegle umetno napihnjene politične polemike, ki so jih s tem v zvezi svojčas sprožile določene desničarske in municipalistične sile v Trstu, (st) NA 4. STRANI Košarka: v prijateljski tekmi v Trstu (19.45) Drevi Jadran-Stefanel Drevi bo za vse naše ljubitelje košarke in športa sploh prava košarkarska poslastica. Ob 19.45 se bosta namreč v tržaški športni palači pomerila združena ekipa Jadrana in prvoligaš Stefanel. Srečanje sodi v okviru skupnih pobud in prijatelj skih stikov med obema društvoma. Drevišnja prijateljska tekma torej ne bo pomembna samo zaradi košarkarskega spektakla, ki se nam obeta, to srečanje bo tudi lep doprinos k zbliževanju med tu živečima narodoma, saj je Stefanel skupno s Triestino »športni simbol« našega mesta. Glede ligaških prvenstev prejšnjega konca tedna smo lahko z obraču- nom slovenskih predstavnikov povsem zadovoljni. Krasove namiznoteniške igralke so v prvi polfinalni tekmi zanesljivo odpravile moštvo TT Barcellona (5:0) in so, razen velikega presenečenja v povratnem srečanju, že v finalu. Jadranovci so z zmago proti ekipi Tre Stelle iz Modene še bolj utrdili svoj položaj pri samem vrhu lestvice C-l lige, v moški odbojkarski C-2 ligi pa so se vsi trije naši predstavniki (Bor J1K banka, Olympia Terpin in OK Val) uvrstili v skupino za napredovanje. Nogometaši so tudi tokrat zaradi slabih igrišč počivali, kaže pa, da jim vreme ne bo več nagajalo v takšni meri in pričakovati je, da bodo v nedeljo le igrali. NA ŠPORTNIH STRANEH . • Prevladala Po valu protestov zaradi slovesnega sprejema krvnika v Avstriji NADALJEVANJE S 1. STRANI poročilu rečeno, da so svetovalci obrazložili predloge in različna stališča, ki odražajo mnenja posameznih svetovalskih skupin, oziroma njih strank. Podrobnosti niso znane, ker so bili vsi razgovori za zaprtimi vrati in časnikarji niso bili prisotni. Vendar pa je pomembno, da je v uradnem sporočilu o razgovoru poudarjena zahteva, da se hitro odobri zakon in da se v ta namen tudi s pomočjo posvetovanj sestavi enotno besedilo na osnovi raznih zakonskih predlogov in da se tako »ustvarijo norme, ki bodo pozitivno odgovorile na vse zahteve slovenske manjšine, ki živi v Italiji«. Tudi po drugih informacijah se, razen delno MSI, nobeden izmed načelnikov skupin ni izrekel direktno proti sprejemu zakona, temveč je prevladalo soglasno mnenje, da je zakon treba sprejeti in to hitro. Obstajala pa so o konkretnih vprašanjih različna stališča, kot izhajajo iz že znanih programskih izjav raznih strank. Popoldne je sledil na tržaškem pokrajinskem svetu najprej sestanek s predsednikom in člani pokrajinskega odbora. Tudi o tem sestanku ni uradnih vesti, saj kot na naslednjem zasedanju z načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu, ni bilo časnikarjev. O poročilu predsednika pokrajine Marchia obstajata dve, obe neuradni in nepotrjeni verziji. Najprej so časnikarji prejeli izredno o-mejevalno in povsem nesprejemljivo sporočilo, ki naj bi bilo uradno stališče pokrajinskega odbora. Po tem stališču, naj bi šlo za zahtevo po preštevanju, omejevanju pravic na najnižjo možno raven, skratka za skrajno desno stališče Liste za Trst. Kasneje pa se je izvedelo, da je bil poseg predsednika Marchia bolj u-ravnovešen, nekako v skladu z njegovo programsko izjavo, ki jo je prebral, ko je sestavil sedanjo večino v pokrajinskem svetu. Pred komisijo naj bi se torej tudi Marchio izrekel za sprejem globalnega zaščitnega zakona, vendar z nekaterimi pripombami, oziroma z orisom različnih stališč, ki obstajajo v pokrajinskem svetu. V razpravo so nato posegli vsi svetovalci pokrajinskega sveta. Ob zaključku so nekateri senatorji na vabilo Slovenskega stalnega gledališča, ki ga je že med dopoldanskim zasedanjem posredoval predsednik deželne vlade Biasutti, obiskali Kulturni dom. V sproščenem razgovoru je predsednik Garibaldi poudaril, da je to povsem neformalen se: stanek med prijatelji, člani upravnega sveta in kolektiva pa so obrazložili probleme gledališke ustanove in zaprosili ugledne goste za pomoč. Za kroniko je treba tudi zabeležiti popoln propad poskusa fašističnih mladincev, da organizirajo protestno manifestacijo in stavko šol. Zbralo se ni niti petdeset neofašistov (naš kronist jih je naštel točno 37), čakali so v mrzlem vetru kot polite kokoši dobro uro, ko sta se pridružila menda dva stavkajoča srednješolca so se z množico transparentov in plakatov žalostno vrnili,v svoj brlog v Ul. Paduina in se nato poklapano razšli. Predsednik Garibaldi je že dopoldne po prvem zasedanju dal dokaj optimistično in spodbudno izjavo, da bo komisija skušala hitro delati in pospešiti postopek. Glede vsebinskih vprašanj pa se je obvezal, da bo povedal nekaj več šele danes zvečer, ko se bo celotno posvetovanje končalo. Danes namreč sledi dopoldne posvetovanje na goriški pokrajini, zvečer pa se bodo senatorji sestali z odborom in svetovalskimi skupini videmske pokrajine. Obrambni minister se bo moral zagovarjati zaradi »afere Reder« na izredni seji vlade DUNAJ — »Afera Walter Reder«, oziroma sprejem, ki ga je bil prejšnji četrtek na letališču v Gradcu nacističnemu zločincu pripravil avstrijski obrambni mi niste'r Friedhelm Frischenschlager dobiva vse večje razsežnosti. Val protestov tako v Avstriji kot v svetu narašča. Frischenschlager, ki je v nedeljo odpotoval na uradni obisk v Egipt, Id naj bi trajal vključno še danes, se je na zahtevo kanclerja Freda Si-nowitaza že včeraj vrnil in je že na Dunaju. Danes bo namreč izredna seja vlade, na kateri bodo obravnavah to potezo obrambnega ministra. Anton Benya, predsednik avstrijskega parlamenta in predsednik Zveze sindikatov Avstrije, je danes prav tako kot večina članov vlade to Frischen-sehlagerjevo dejanje obsodil, vendar dejal ,da je treba počakati na poro- čilo, ki ga je o poteku dogodkov od ministra zahteval kancler. V nedeljski »Pressestunde«, televizijskem pogovoru z novinarji, je vodja avstrijske opozicije Alois Mock zahteval odstop obrambnega ministra, poslanci Ljudske stranke pa so zahtevah izredno zasedanje parlamenta. Ker je na uradni obisk v Egipt skupaj z obrambnim ministrom odpotoval tudi poveljnik avstrijske armade, 1. januarja letos imenovani Hannes Philipp, so za včerajšnji »Mittags-journak — osrednja radijska poročila — novinarji poiskah nekdanjega šefa avstrijske vojske, pred tremi leti upokojenega Emila Spanocchija, Id je izdelal tako imenovano »Spanoc-chijevo doktrino« za avstrijsko armado. »Pretreslo in zjezilo hkrati me je,« je izjavil Spanocchi, »da je da- našnja armada druge avstrijske republike na ta način prišla v povezavo z nekdanjim Hitlerjevim Wehr-machtom in oboroženimi enotami SS. Naša armada namreč nima s tem prav ničesar skupnega. Ko sem izvedel, da je naš obrambni minister odšel čakat tega vojnega zločinca, bivšega SS-sturmbannfuehrerja Rederja, sem najprej po telefonu poklical nekaj prijateljev in vsi po vrsti so mi začudeni rekli: »Kaj takšnega menda ja ne more biti res.« Dr. Alois Mock, ki je v nedeljski televizijski »Pressestunde« z zadržano politično resnostjo obsodil dejanje obrambnega ministra, najbrž slej kot prej pri ceh zadevi igra na karto velike koalicije. Namreč — ko bi trenutna koahcijska vlada socialistov in svobodnjakov (član FPOE je tudi Frischenschlager) razpadla, imajo »črni« kot v Avstriji imenujejo člane Ljudske stranke (OeVP) priložnost skočiti iz opozicije v vlado. Vendar, vsemu navkljub — ogorčenje nad ravnanjem avstrijskega o-brambnega ministra je to pot preseglo avstrijske meje. Oglašajo se te; ko protestniki v Italiji, kot v Velite Britaniji in v Izraelu. Ves izraelski tisk danes obsoja »uradni sprejem«' ki ga je Avstrija priredila nekdanjo-mu SS-ovcu Rederju. Tudi včeraj na Dunaju zaključeni tridnevni kongres izvršnega komiteja židovskega združenje je potekal v znamenju »afere Reder«, kancler Sinowatz je včeraj osebno delegatom kongresa izjavil v imenu avstrijske vlade svoje globoko obžalovanje nad storjeno »politično napako« obrambnega ministra. BARBARA GORIČAR Kateri domovini in kakšni dolžnosti je služil vojni zločinec Reder? Sramotne izjave Haiderja na Koroškem CELOVEC — V bran avstrijskemu obrambnemu ministru Friedhelmu Frischenschlagerju, ki je minuli četrtek na graškem letališču sprejel vojnega zločinca Walter ja Rederja, se je mimo salzburške FPOe najglasneje postavila koroška. Njen predsednik Joerg Haider je izustil naslednje: »Frischenschlager ni storil ničesar drugega kot sprejel vojaka, ki je izpolnil dolžnost do svoje domovine.« Katere domovine pa? Walter Reder je še kot 17-letni pristopil k SS. Tedaj je bil še učenec trgovske akademije v Linzu. Po treh letih se je šolanje leta 1915 v Sudetih rojenega trgovskega sina končalo. »Pred maturo so me zaradi politične dejavnosti pri NSDAP izključili iz vseh avstrijskih šol,« je zapisal Reder v svojo SS karakteristiko. Čeprav je bil poznan kot ilegalni nacist, se je smel Reder leta 1934 uradno izseliti v Nemčijo. V »avstrijskem bataljonu« se je najprej bo- ril za »Anschluss«. Podatki iz ponedeljkove številke dunajskega tednika »Profil«. In kakšno dolžnost je »vojak« izpolnil? Po nacističnih zločinih v Sovjetski zvezi in Franciji, ga je pot zanesla v Italijo, kjer je v oktobru 1944 v gorskih vaseh, med njimi v Mar-zabottu povzročil masaker, ki ga zadnji »Profil« takole opisuje: »V cerkve, kamor so se prebivalci zatekali, so metali ročne granate. Ženske in njihovi otroci so pomrli v ognju strojnic, posiljevali so jih in mučili. Po dveh dneh pokola, je bilo pobitih 1800 ljudi: v skupnem grobu so šele kasneje našli na stotine otrok. Reder je svojim predpostavljenim javil zaključek uspešne 'očiščevalne akcije’«. Celih devetintrideset let kasneje se najde komaj petintridesetletni, v Linzu rojeni »Korošec«, ki pravi, da je Reder opravil dolžnost do svoje domovine. In to ne kdorsigabodi, temveč svetnik Za gradnjo cest v koroški vladi in predsednik deželne svobodnjaške stranke. Težko je verjeti, da bi bil Haider pozabil, da je »domovina«, na katero se sklicuje, vzela slo130 natanko pred štiridesetimi leti, in da prav le^oS njegova domovina slavi 40. obletnico rojstva druge republike. Zadevo »Frischenschlager - Reder«-oziroma »politično napako«, kot je bil kancler Fred Sinowatz označil sprejem na letališču, po tako ali drugače rešila avstrijska vlada. Ni naša namera, da bi se vtikali vanjo. Fašistoidne izjave, kot je bila ta Haiderjeva-pa zadevajo seveda po vsej Evropi milijone my vih, padlih, pobitih in sežganih in vse tiste, ki itTn je Hitlerjev režim stregel po življenju. Nenazadnje pa so slaba usluga ugledu, K ga dandanašnji uživata v svetu socialistična Lo roška in demokratična druga avstrijska republiko- B. G. Obisk v Venezueli se konča danes Papež potrdil nauk o rojstvih in družbi MARACAIBO — Papež Janez Pavel H. bo danes zaključil svoj štiridnevni apostolski obisk v Venezueli. Poglavar rimskokatoliške cerkev je v soboti zvečer prispel v Caracas in se tu sestal z venezuelskimi škofi. V pozdravnem nagovoru je med drugim naglasil stališča uradne Cerkve glede tkim. teologije osvobajanja, ki je v težko preizkušanih državah Latinske Amerike pognala čvrste korenine. O njej je papež dejal, da gre za ideološko obarvane povzetke iz evangelija, ki obljubljajo neko iluzorno odrešenje že na tem svetu. Z vemo množico se je papež Woj-tila srečal že naslednje jutro, ko je v dolini Montalban daroval mašo »za družino«. V pridigi je papež nagovoril mlade zakonce ter jim naročil, naj se zavedajo odgovorne naloge porajanja otrok in naj pri načrtovanju rojstev upoštevajo navodila katoliške Cerkve. Daritvi je prisostvovala milijonska množica, večerne maše v Maracibu, kamor je čez dan odpotoval, pa se je prav tako udeležilo ogromno število vernikov. Včeraj je papež odpotoval v Merido, staro mestece v Andih, kjer je prav tako do-živčl navdušen sprejem. Proti večeru se je vrnil v Caracas in se tu udeležil odprtja 2. kongresa sindikata delavcev latinskoameriških držav, na katerem je papež v prisotnosti 50 škofov iz vse Južne Amerike spregovoril o krščanskem družbenem nauku. Danes bo papež obiskal še Ciudad Guyano in glavno mesto Ekvadorja, Quito. Papež Janez Pavel II. bo v prihodnje obiskal tudi druge države Južne Amerike, govori pa se že o potovanju v Jeruzalem, kamor ga je povabil vodja venezuelske izraehtske skupnosti rabin Isaac Cohen. Prav tako tudi ni izključen obisk Kube, kjer naj bi se papež med svojim prihodnjim obiskom Južne Amerike" sestal s Fidelom Castrom. Ferlini v Španiji Italijanskega predsednika Pertinija je včeraj na madridskem letališču d(* . kal španski kralj Juan Carlos. Kljub zasebnemu obisku ob podelitvi časte6®, doktorata madridske univerze se je Pertini sestal tudi s premierom G . zalezom (Telefoto A Poziv za razorožitev Šefi držav ali vlad šestih držav: Argentine (Alfonsin), Švedske (Palme), Tanzanije (Nyerere), Mehike (De La Madrid), Grčije (Papandrea) in Indije (Singh in Gandhi) so včeraj v New Delhiju osvojili deklaracijo, s katero pozivajo vse jedrske velesile, naj prekinejo jedrske poskuse in oboroževalno tekmo ter naj se odpovejo militarizaciji vesolja (Telefoto AP) Nadaljuje se beograjski proces Cernenko Obtoženci se branijo z »znanstvenostjo« BEOGRAD — Na okrožnem sodišču v Beogradu so včeraj nadaljevali sojenje Miodragu Mihcu, Dragomi-ru Olujiču in Milanu Nikoliču, ki so obtoženi sovražne propagande. Znova so jih zashšali, ker je tožilec spremenil obtožnico in jih zdaj ne bremeni več združevanja zaradi sovražnega delovanja. Vsi trije so v glavnem ponovili, kar so povedah že na prvem zaslišanju pred sodiščem. Mihe, ki je bil najbolj izčrpan, je svoja besedila razlagal kot histografska, znanstvenega značaja. Prebral je več citatov iz inkriminiranih tekstov. Povedal je, da piše knjigo »Zgodovina jugoslovanske revolucije 1901 - 1981«, ki bi se je u-straših tudi konzorciji znanstvenih inštitutov — on pa ne. Rokopisov ni pokazal še nikomur — primerek, ki so ga našli pri Mijanoviču, pa je, kot pravi, podtaknjen. Podobno je zatrjeval Olujič, ki je, recimo, izvod emigrantske »Naše reči«, »našel v poštnem nabiralniku«. Tudi Nikolič je imel akademska, znanstvena besedila, ki jih ne more obravnavati sodišče, temveč o njih lahko sodi le kvalificirana znanstvena kritika. Po omenjenih izjavah obtoženi niso hoteh več odgovarjati na vprašanja. (dd) hudo bolan? MOSKVA — Medtem ko se na ^ hodu vedno bolj širijo govorice. ^ je sovjetski partijski in državni ditelj Konstantin Čemenko hudo ^ lan, pa se je uradna Moskva v neprodoren molk. 73-letni Čem6 že dalj časa boleha za astmo in te1. nim emfizemom, na Zahodu pa Ite jn da je pred časom doživel infark ^ da si ne bo po vsej verjetnosti opomogel. jti, Takih govoric ni mogoče .pre^, vsekakor pa se ni Čemenko 0(1 decembra več pojavil v javnosti- e kone so morali prav zaradi njeg . bolezni odložiti vrh držav članic a Savskega pakta v Sofiji. Nič čuete |e torej, da so ga na Zahodu skoraj^ odpisah, saj se v grobem P0^^ isto kot z Brežnjevom in Anni' ^ vom. Ob tem seveda že navajajo ^ rebitne naslednike, od »mladega« v, letnega Gorbačova, ki ga UVTtete,i ja »zmerno« krilo, do bivšega vodi ^ leningrajske partije Romanova, mnevnega »jastreba«. Na sestanku z delegacijo senatne komisije včeraj na sedežu deželnega odbora v Trstu j — V svojem posegu pred de-9ac}io senatne komisije za ustavna fera£anìa je predsednik deželne vla-Adriano Biasutti uvodoma izrazil tpu°’ ^ bi kontakti in srečanja v d dveh dneh komisiji lahko nudili *n nasvete’ ki bi omogočili ^.ončno sestavo ukrepa, ki bi za-sk Pravična pričakovanja sloven-Sa prebivalstva in zagotovil tisto fen?71!0 za&ite, že dalj časa priča-u .ano. kot jo predvideva 6. člen ‘OTe in 3 člen deželnega statuta 0 avtonomiji. ' ril rec^ednik Biasutti je nato govo-Se 0 vprašanju zaščite Slovencev, ki j®a daleč nazaj in s tem v zvezi «a prikazal problem od ča- fanw Pre^° londonskega memo-2 "duma in do osimskega sporazuma sta716 novembra 1975, s katerim zna organske zaščite in pri- nie enakosti pravic slovenski naftni, ki živi v teh krajih, po-stopila v ospredje. V resnici n J.? nadaljeval Biasutti — sta se in Jugoslavija v 8. členu o-vep ■7>a iziavo’ da bosta ohranili v •e lovi notranje ukrepe, ki so bili (u. na osnovi izvajanja sta- ran Vrženega memorandumu, in njen do bosta v okviru notra-člav Pvovo obdržali stopnjo zaščite Pred1- ^ničnih skupin, ki jo je videl omenjeni statut: ta izjava mo ^dnarodni ravni je zadevala sa-iorija^° C0n0 tvžošteO11 teri- gl^^dnje resolucije, ki so bile iz-kon^Vane skupno z odobritvijo za-do j0 votifikaciji, so obvezale vla-rnora zagotoviti popolno ena-VeriJu*108* Vravic in zaščito vse slo-radi' rnonišine, ki živi v FJK, za-nit cesar ne zadostuje več ohra-Piso Ze veljavnih zakonskih pred-07nPak se sedaj kaže kot ner spj ''J.n° Potrebno sprejetje novih ob-^isih ukrepov. aezelnem teritoriju so trenut- no v veljavi številni predpisi, ki u-resničujejo zaščito — gotovo ne popolnoma izraženo in urejeno — slo venskega prebivalstva, tako glede teritorialnega območja, na katerem do prebivalstvo živi in dela, kakor glede specifične vsebine zaščite v raznih sektorjih družbenega življe* n ja. Kljub temu — je nadaljeval Biasutti — se čuti potreba po organskem ukrepu z nekaterimi znaki homogenosti, bodisi glede teritorialnih področij, bodisi glede sektorjev, kjer je treba zaščito uresničiti. Na to potrebo se je v preteklosti oprla tudi vlada, ko je ustanovila Cassandrovo komisijo; vtis pa obstaja, da kljub naporom ni komisiji uspelo najti dokončne konvergence med različnimi zahtevami. Ker je potreba po zakonu o zaščiti slovenske manjšine še vedno obstajala — to potrebo je vplivno podčrtalo tudi ustavno pravo — so skoraj vse politične sile prisotne v parlamentu predložile svoje zakonske predloge, s katerimi so želele zagotoviti manjšini, čeprav v različnih merah in stopnjah, specifično zaščito značilnih, etničnih, kulturnih, zgodo- vinskih in družbenih posebnosti, ki manjšino označujejo, ter zaščititi in valorizirati njeno identiteto. To je cilj —• je dejal Biasutti — ki ga je treba zasledovati. Predsednik dežele se je s tem v zvezi zahvalil vsem političnim silam in posameznim parlamentarcem za trud in pozornost, ki so jih namenili temu tako delikatnemu vprašanju. Predložene zakonske osnutke je Biasutti ocenil pozitivno, ker skušajo rešiti to vprašanje, četudi — je dodal — se ne moremo v celoti strinjati z vsemi predlogi. Naštel je nato ukrepe, ki jih je deželna uprava, kljub temu da nima specifične pristojnosti glede tega vprašanja, že sprejela v korist slovenske narodnostne skupnosti ni pa se omejila samo na te ukrepe, ampak je stalno »pritiskala« na vlado, tako z resolucijami, kot z neposrednimi posegi pri predsedstvu ministrskega sveta. Novi deželni odbor je v trenutku svoje umestitve ponovno potrdil veljavnost pričakovanj pripadnikov slovenske manjšine za zakonski instrument, ki naj vsebuje primerne ukrepe zaščite v prepričanju, da smo prišli do odločilnega trenutka, ki ga mora rešiti parlament. Deželni odbor bo zato s pozornostjo sledil — je nadaljeval Biasutti — problemu in si želi, da bi politične sile na vsedržavni ravni pri sestavi zakona primemo upoštevale razsežnost teritorialnih in materialnih območij zaščite, s tem, da bi stopnjevale njeno intenzivnost glede na objektivne razsežnosti stanja na deželnem teritoriju in da bi imele stalno pred seboj, da morajo vsi državljani uživati enako dostojanstvo. Predsednik Biasutti je ob tej priložnosti tudi izrazil željo, da bi pri izvajanju zaščite imele pomenljivo besedo tudi teritorialne ustanove za učinkovitejšo valorizacijo manjših skupnosti in za njihovo boljšo prilagoditev krajevnim situacijam. Pred štiridesetimi leti so ti kraji preživljali dramatične izkušnje, danes pa se predstavljamo kot kompleksna in razčlenjena stvarnost — je še dejal Biasutti — v okviru katere pa različne komponente delujejo prosto in v duhu konstruktivne harmonije. Bolj kot mm, gre za to zasluga prebivalstvu, ki živi na tej in Predsednik Garibaldi, senatorja Gerbec in Tarameli! med neuradnim obiskom SSG oni strani meje in poleg njega imata za to zaslugo obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. Zato je torej treba podčrtati vlogo tega prebivalstva, ki se je zavzelo in se bori za prihodnost miru in soglasja. Zaradi teh razlogov ne smemo dovoliti, da bi prejudiciji, forsiranja in strumentalizacije, pa mj pridejo iz katere koli strani, kalili vzdušje, ki ga lahko ocenim kot zgledno. To pomeni spoštovati pravice manjšine, kakor tudi pravice tistih, ki ji ne pripadajo, in želijo živeti z njo s pravicami, ki jih ustava pripoznava vsem državljanom, kjerkoli živijo m državnem ozemlju. Zaradi vsega tega ponavljam — je še poudaril Biasutti — da deželni odbor ne želi formulirati ocen o zakonskih osnutkih, ki ležijo v parlamentu. Le ti vsebujejo konvergence in divergence, kar ni negativno, ampak se lahko spremeni v element obogatitve. Prav iz tega, iz te široke debate, in skupno z mporom po posredovanju in sintezi bo lahko izšla pravičm in uravnovešam rešitev, brez forsiranja in strumentali-zacij; zato, ker prav to potrebujemo. Potrebno je mjti rešitve, ki mj odgovarjajo — po eni strani — realnim situacijam — po drugi — efektivnim potrebam manjšine. Do tega ne bi prišlo z oblikami objektivne zaščite, ki bi prišla z vrha in bi zanemarila voljo prebivalstva in skupnosti, kjer bo ta zaščita izvaja-m. In ko govorimo o pravičnih in uravnovešenih rešitvah, mislim tudi reči — je ob koncu dejal pred-desnik dežele —• da le te ne morejo izhajati iz posebnih in diskrimimnt-nih ukrepov, ampak morajo izhajati iz posegov, katerih mmen je izogniti se nevarnosti asimilacije in zaščititi efektivne in pristne identitete slovenske skupnosti v okviru širšega procesa rasti in razvoja celotne deželne stvarnosti. Sestava delegacije senatne komisije za ustavna vprašanja Delegaciji komisije za ustavne zadeve, hi je včeraj in anes na informativnem obisku v F-JK, predseduje koor-lnator Renato Garibaldi, poleg ostalih članov - senatorjev a ie v njej tudi svetovalec dr. Giorgio Girelli. Sestava e Legaci je je naslednja: ^nato Garibaldi (PSI) dria)*e!L v Gabelli Ligure (Alessan-Pokiicu ■'193.1- stanuje v Pavii; po frierij,. 1° kirurg in profesor sodne obcin^6 na univerzi v Pavii. Bil je Pfavrin1 svetovalec v Pavii, član u-teo ; .sveta poliklinike San Mat- 1975 t vnVie v letih 1972-74- Leta tovji uu izvoljen za deželnega sve-kmturo bil dve leti odbornik za Prevz„i' po zapadlosti mandata je zdravod° meli 8. februarja svojo Prešern a proslavo s sodelovanjem pevsk zbora iz Milj in domačih mladih I ij benikov ter recitatorjev. OrganizF. bodo domačo pustno zabavo, nato P1 slavo 8. marca, dneva žena. Tudi čana, so poudarili, se bo v aV0[r pridružila proslavam 40-obletnice k ca vojne in osvoboditve, poleg ^ pa bo do konca sezone organizn še vrsto predavanj, predvsem s r dročja kmetijstva. Občni zbor je pozdravil župan linske občine Edvin Švab, ki je 1 n, zil željo, da hi v vasi zrasla tudi . fl. šna gospodarska dejavnost, ki P ^ vrednotila pomen tega kraja, ki Je ^ našem področju, je dejal ^v.\rnO verjetno edina vas, ki se bavi sa> s kmetijstvom. ^ V imenu ZSKD je novo ^^j^dnik njegove člane pozdravil PrecvL)lj' Marko Kravos, ki je izrazil zaCl0 ^ul stvo, da se je velikemu številu j. turnih društev, ki delujejo v stvu, pridružilo sedaj še društvo ^gi no polje, kateremu je zaželel čin1 .j. uspehov in seveda tudi velike V'1 nosti pri delu. Podobne želje Je nesel v imenu Kmečke zveze tajnik Edi Bukavec. Sledili so P0 po o čestitkami ter željami tu ^-- -eds1” vi s plodnem sodelovanju kar 18 P1?"" ^ nikov raznih kulturnih, športni*1 štev, političnih strank, šol 10 gje-društva prostovoljnih gasilcev ga, predsednica občnega zbora ^.gV' Abrami pa je prečitala še več P° pri-nih pisem, ki jih je društvo za ložnost prejelo. . na s° Pozdravi so bili kratki, vsi P^lo izražali zadovoljstvo nad . da pobudo mladih in nad dejstvo bomo lahko od sedai dalje v ^ tu' bogato kulturno dejavnost uvrS zb°' di KD Krasno polje. Na občnem^. ^ ru so izvolili tudi novi odbor, imel prvo sejo jutri. Pričakovan razplet pokrajinskega kongresa KD Raoul Pupo na vrhu tržaške KD Biasutti poražen na vsej crti j, Kot napovedano, je bil 33-letnd pro-,esor Raoul Pupo v nedeljo zvečer moljen za novega pokrajinskega taj-a Krščanske demokracije, potem 0 je strani») pet let vodil Antonio oslovich, ki ni maral več kandidira- (l Za tajniško mesto. Pupo, ki pripa-„^struji »base« (iz te skupine izhaja 01 tajnik De Mita) je v sklepnem asovanju prejel nekaj nad 60 odst. , asoY' medtem ko je njegov tekmec bii ^jftiško mesto Sergio Triplani do-Vor Približno 38 odst. glasov. Novoiz-loni tajnik, je predvsem novo ime na krajevnem političnem prizorišču, čeprav je bil pred leti nekaj časa šef tiskovnega urada Palače Diana. Glavna značilnost tega pokrajinskega kongresa KD je zelo pekoč poraz predsednika deželnega odbora Bia-suttija in obenem najmočnejšega demokristjana v deželi, kateremu ni u-spelo vsiliti ne svojega programa še manj pa svojega tajnika. Biasutti jeva struja je ostala tako v Trstu v manjšini in bo vodila do novega tajništva strogo notranjo opozicijsko politiko. »Veliki režiserji« te spretne poteze so bi- ^emokristjani so zelo zvesti Ptolemeju kon , ^Knle položaja naše narodnostne skupnosti in potrebe po odobritvi za-S(ap.. zaščite je pokrajinski kongres KD še enkrat potrdil že znana zadnja u 1S(:a te stranke tako na deželni kot na krajevni ravni. Slovenci predstav-aotn° eno redkih problematik, pri katerih so si skoraj vse struje složne in e-prj) K°t je na nedeljski razpravi podčrtal posl. Coloni, je tržaška KD preiti ^ana-’ t*a I® zakonski predlog demokristjanskih parlamentarcev najboljši Kpi rej Slavno in osnovno izhodišče za vsakršno nadaljnjo debato. Osnutek ji je za nas v marsičem popolnoma nesprejemljiv, je nadaljeval Coloni, ki stiutv* ”e brinja s predlogom PSI. Mi vneto pričakujemo vladni zakonski o-t ek, je s kančkom polemike dodal še poslanec, ki je mnenja, da pomeni korak dolžnost za Craxija. pr KO je kot Ptolemej, ki je bil prepričan, da je zemlja središče vesolja. Sl ePftčana je, da je njen predlog najboljši tudi ne glede na to, kaj mislijo S(r eaei sami. Sicer je posl. Coloni pozval novo vodstvo in z njim celotno kot p na brezno razmišljanje o manjšinskem vprašanju, »ker moramo biti ),0 katoličani in demokrati občutljivi za usodo Slovencev v Italiji, čeprav ne o nikoli sprejeli, da bi kdo postavil v dvom italijanstvo Trsta«. li morotejci (Belci, Rinaldi, Coloni, ’Richetti itd.), ki so sklenili zavezništvo s takoimenovano »tretjo silo« (bazi-sti, andreotijevci in dorotejci) ter tako v imenu neodvisnosti tržaške KD od vseh zunanjih (beri furlanskih) pritiskov emarginirali strujo predsednika dežele. Za uspeh tega mane-viu so morali morotejci prepustiti tajniško mesto novim zaveznikom, lahko pa rečemo, da imajo spet trdno v rokah stranko in njen notranji apa rat. Če izvzamemo nemajhne notranje spremembe, je bil pokrajinski kongres KD politično gledano skoraj povsem neizrazit in brez originalnih prispevkov za razvoj tukajšnjega političnega življenja. KD je potrdila svoje trdno zavezništvo z Listo in z ostalimi laičnimi strankami ter hkrati spet pozvala sociahste, naj vstopijo v koalicijo na občini in na pokrajini,. V glavnem je tekla beseda o Trstu in o njegovih specifičnih problemih, medtem ko so bile bližnje volitve v okoliških občinah omenjene le mimogrede. KD vsekakor zavrača Cecovi-nijevo zamisel o neke vrste italijanskem bloku na občinskih volitvah v »rdeči periferiji«, ne skriva pa svojih ambicij za vstop v morebitne nove koalicije v miljski ter v devinsko - nabrežinski občini, (st) Fašistična provokacija klavrno propadla Trst>r0^ari.an^es*;acBa za italijanstvo tj,;3*’ ki so jo priredili včeraj zju-i mladi fašisti, da bi »odgovorili« slove°'!S-ern .^mišljeno manifestacijo ne n .'h dijakov ob obisku »senat-je kl°misije za zakone o bilingvizmu«, (iin,i.avrno Propadla. Pripadniki mla-la „■ orRanizaeije MSI Fronte del-bot(foventù so tri dni, v petek, so-pjgj včeraj zjutraj, delili letake šolam-1 • Janškimi višjimi srednjimi naj n,!,‘n Pozivali italijanske dijake feziii/, 0v.0rij°<< slovenskim dijakom, m,|„ at njihove akcije pa je bil do-a Porazen kjaneW* J® Kil namreč na vseh ita-P°uk Kl1 v'šjih srednjih šolah reden na rih Pa-*ačo deželnega sveta 'a L .anovem trgu pa se je zbra-■janstiPesčica n1! ad ih fašistov z itali-"" 1111 .zastavami na dolgih želez- Sindikat CGIL pozitivno ocenjuje obisk senatne komisije v deželi , grogih ^ Jim ni roki. Skupno smo jih 'anso P* uspelo razgrniti niti vseh , oa re rito v. ki so iih bili nrinesli le 37. Bilo jih je tako malo, do na trgtue,ll0v’ ki. so Jih bili Prinesli kater; z nytomobilom, tako da so ne-p nbtičali zaviti kar na tleh. So Fronte della gioventù hafcar z. ržali na trgu dobre pol ure zvQčni-tJe njihov vodja Menia prek sy0j IKn »ugotovil«, da so dosegh ‘"raza n 'oP .’n K a je tudi »zaradi Vojej) "'dbolje, da se vrnejo v Dre-v ........................................... padui: na svoj brlog. »Prvi obisk senatne komisije za ustavna vprašanja je pomemben, ker kaže na določeno politično voljo za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev«, tako je sindikat CGIL v tiskovnem sporočilu ocenil obisk senatne komisije v Trstu. Sindikat CG IL poudarja, da italijanska ustava predvideva zaščito manjšin, da pa so se doslej vlade in parlament vse preveč izogibali tega vprašanja. Zaščita bo pomenila nadaljnjo učvrstitev demokracije in sožitja v teh krajih, nenazadnje pa bo predstavljala prispevek k stabilizaciji in doprinos k miru med narodi in sosednjima državama. Po oceni CGIL mora zaščitni zakon priznati nekatere specifične pravice etničnim manjšinam v tržaški, goriški in videmski pokrajini, in sicer na kulturnem področju, na področju obrambe teritorija, na gospodarskem in družbenem področju, prav tako pa mora zagotoviti pripadnikom manjšine možnost izražanja v mate-rinem jeziku. CGIL poudarja nadalje, da norme, ki jih predvidevajo predloženi zakonski osnutki, ne diskriminirajo »večine« in prav tako ne uvajajo »dvojezičnosti« ali privilegijev za manjšino. To so le natolcevanja in izkrivljanje F^anes začetek konference o športu Jrihiik^0^11? Kesedo tržaškega župana Richettija in obsežnim poročilom od-centru nZapPort in prosti čas Roberta Di Gioie, se bo danes v kongresnem ska up a “ornorski postaji začela prva mestna konferenca o športu. Občin-s’ °heta, da bodo v štirih dneh razprav posredovali svoje deleže ^rirjaj vseb obstoječih tržaških športnih sredin in tisti, ki se s športom 'Opinali 7. okviru šole in zdravstva. Prav zato bo delo potekalo v delovnih n°st samo - k***0 obravnavale problematiko športnih naprav, dejav- Vsi ’ sP°ri v šoli in razmerje med športom in zdravjem. arja, k0 Zainteresirani bodo lahko posegli v razpravo v četrtek, 31. janu-^horni^č030 lahko predstavili tudi pismene predloge in dokumente. V uradih J3 zdravipa 23 .šl!?ri sicer ne skrivajo upanja, da bodo tudi komisije za šolo Cype pris_~T ki jim prireditelji posvečajo še poseben pomen — zbrale drago-3Ji dan kr. r e' K' jih bodo nato vnesli v zaključna poročila, na sporedu zad-rv. aP°rtu meren.ce> 1- februarja. V tej zvezi je pričakovati, da bo konferenca Posega P°nudila pomembno priložnost za zastavitev prihodnjih celovitih °Seb jn 3 Področje športa, ki naj bi omogočili tudi vključevanje prizadetih P ePrečili širjenje pojavov zasvojenosti z mamili. 1 Je bodo gostile razstavo istrske arheologije i3 tehetrv^f^T Junija h°do v Miljah odprli razstavo z naslovom Arheologija * Se je ^ v Istri, ki so jo doslej že gostili v Benetkah in Veroni. V tej zve-rv,J,3 Vesrv. i ,zuParl Bordon srečal z ravnateljico Istrskega arheološkega mu-'riljskitj, predsednikom skupnosti reških občin Simetom Vidulinom, Pulju Luì lanom Antonom Suranom in* predsednikom Skupnosti Italijanov Sar^apskih3^3 vebke vrednosti, ki obsega 450 prazgodovinskih, rimskih, pale-jL^’alt^ u srednjeveških predmetov, najdenih v Istri, ter 87 eksponatov JVTuVkar r^etn(JStl }z Tinjana, bo prva svoje vrste in jo bodo postavili v P'jah. avriranih dvoranah muzeja v Beneški hiši na Calle Oberdan v g>^0kVÌru Prireditve 5. Motor showa k ce . 5- Motor showa bo v četrtek, 31. januarja, ob 18. uri v kon- - r|UmeE;i r,311,113 tržaškem sejmišču okrogla miza o problemih prometa in Lifrifie redar?St0ria’-na kateri bodo sodelovali predstavniki občinske uprave, n, - a), Unir.Ske s užhe, tržaške univerze, ACI (Italijanskega avtomobilskega Ja Javthh °toeritCe0^merciarlti (Zveze trg0' ------ " ' trgovcev) in FIFE (Italijanska federa- ^?rabj čela?” 113 Kosta naslednji dve spremni prireditvi, ob 9.30 razprava o u-špor+n; ' v rr,°tornem prometu, ob 17. uri pa bo o formuli ena govoril to novinar Mario Poltronieri. resničnih dejstev s strani reakcionarnih sil, ki želijo ustvariti s tem vzdušje zmede in napetosti v mestu. Po mnenju CGIL mora zaščitni zakon nuditi manjšini tiste instrumente in jamstva, da se bo lahko uspešno branila pred asimilacijskimi in raznarodovalnimi procesi ter tako o-hmnila svojo istovetnost. »Zaščita pravic manjšine je merilo za stopnjo demokratičnosti nekega naroda,« zaključuje tiskovno sporočilo CGIL. Seja zgoniškega občinskega sveta Drevi ob 19.30 se sestane zgoniški občinski svet, na katerem bodo med drugim predstavili osnutek proračuna za leto 1985 in programskega proračunskega poročila za triletje 1985 -1987. Umrl je med čakanjem na tehnični pregled avta Na sedežu Inšpektorata za motorizacijo v Ul. S. Marco so včeraj zjutraj preživljali dramatične trenutke. Kot običajno je bila na dvorišču vrsi a avtomobilov, ki so čakali na tehnični pregled. V vrsti je bil s svojim avtomobilom tudi 67-lotni Stanislao Macchiussi iz Ul. Solferino 1, ki pa pregleda ni doživel: med čakanjem ga je zadela srčna kap. Žena mu je skušala pomagati, takoj za njo tudi zdravnik Rdečega križa, toda vse je bilo zaman. Macchiussijevo srce, ki je že enkrat preživelo infarkt, ni preneslo novega in — poslednjega. Z avtom v drevo Prevehka hitrost je bila najverjetneje vzrok prometni nesreči, ki se je pripetila v noči med soboto in nedeljo v Mirarrsarskem drevoredu. Približno ob 3. uri zjutraj je fiat 126, ki ga je 23-letni Fulvio Micol iz Istrske ulice 32 upravljal v smeri proti središču mesta, naenkrat zavozil v levo in močno treščil v obcestno drevo. Mladenič se je v nesreči potolkel po obrazu in si zlomil na več mestih levo roko in levo nogo. Prepeljali so ga na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer so mu zdravniki izdali prognozo okrevanja v dveh mesecih. Avto zbil pešca V nedeljo dopoldne so sprejeli na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice 41-letnega Guerina Righija iz Ul. Mazzini 21. Moški se bo moral zdraviti 40 dni zaradi zloma desne piščali in udarca v glavo. Righija je malo prej na prehodu za pešce na Trgu Stare mitnice v bližini prodajalne čevljev Donda zbil fiat ritmo, ki ga je upravljal 22-letni Roberto Rutter iz Ul. Vergerio 4. | Poziv Zveze za jezike manjšinskih skupnosti Teritorialna sekcija Zveze za jezike manjšinskih narodnosti v Italiji je ob obisku senatne komisije za u-stavna vprašvmja pozvala k čimprejšnji odobritvi zakona, ki naj zagotovi Slovencem v Italiji (in še posebno v videmski pokrajini) iste pravice z izboljšanjem gospodarskih in družbenih pogojev, učvrstitvijo kulturne i-stovetnosti in ustanovitvijo manjkajočih šolskih struktur. Teritorialna sekcija Zveze ugotavlja, da je zagotovitev jezikovnih in narodnostnih pravic demokratična potreba, s katero se bo okoristila vsa državna skupnost. Dne 27. t.m. nas je nenadoma zapustila naša ljubljena mama in nona Ema Ferfolja vd. Perdec Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 15.15 .iz hiše žalosti, Medja vas št. 14, v štivansko cerkev. Žalujoči: sinova Ivan in Alojz ter hči Dragica z družinami. Medja vas, 29. januarja 1985 Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče Anton Ušaj Pogreb bo danes, torek, 29. t.m., oh 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Olga, sin Savo z ženo Vido ter drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Nabrežina, 29. januarja 1985 Devinsko - n ah rež in.sk a sekcija Slovenske skupnosti izreka iskreno sožalje Savu Ušaju in družini ob smrti dragega očeta Antona. Ob izgubi očeta Antona izrekata globoko sožalje svojemu dolgoletnemu odborniku Savu Ušaju SKD I. Gruden in ŠD Sokol. Ob bridki izgubi očeta izrekajo u-pravitelji in nameščenci Hranilnice in posojilnice v Nabrežini občuteno sožalje Savu Ušaju. Zapustila nas je naša draga Izidora Glavina Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boršt. Žalujoči svojci Boršt, 29. januarja 1985 V globoki žalosti sporočamo, da nas je 8. januarja 1985 zapustila naša ljub/jena mama, teta in nonica Katarina Marušič roj. Žigon Od drage pokojnice smo se pošlo vili v ožjem družinskem krogu 9. januarja 1985 na pokopališču v Mirnu pri Novi Gorici. Žalostno vest sporočajo: hčerka Be-nica, Davorin z družino ter drugo sorodstvo. Ljubljana, 29. januarja 1985 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Albine Vidau SVOJCI Bani, 29. januarja 1985 Tiho nas je zapustil Raimondo Paoli Pogreb bo danes, 29. januarja, ob 14. uri iz hiše žalosti, Col štev. 6. Žalostno vest sporočajo potrti žena Marcella, sin Sergio z Lucio, Ales-sandrom, Andrejem in Anno, hči Mad-di Marši s Paolom, Paoletto in Mas-simom. Prisrčna zahvala zetu dr. Marsiju za srčno zdravniško pomoč in nego. Repentabor, 29. januarja 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zapustila nas je naša dra-1 ga mama in babica Ana Filipčič vd. Kocjančič (NETKA) Pogreb bo v četrtek, 31. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro. Trst, 29. januarja 1985 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) 26. januarja je preminil Oliviero Condotti Pogreb bo jutri, 30. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Križ. Žalostno vest sporočajo: žena Ljuba, sin Fabio, mama Ortensia, brata Gigi in Vladimir, nečaki in drugi sorodniki. Trst, 29. januarja 1985 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) Žalovanju se pridružuje Morena z družino. Trst, 29. januarja 1935 O težki izgubi dragega prijatelja Oliviera izrekajo svojcem iskreno sožalje družine Zeriali, Guštini in Gran-duc. ŠD Vesna izreka globoko sožalje sinu Fabiu, ženi Ljubi ter sorodnikom ob izgubi očeta, moža, brata in odbornika Oliviera Candottija. Kriški mladinski krožek in prijatelji izrekajo Fabiu in družini iskreno sožalje ob izgubi očeta. KD Vesna in ŠD Mladina izrekata družinama Candotti in Tence iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega Oliviera. Moški pevski zbor Vesna sočustvuje z družino Candotti ob prerani izgubi dolgoletnega pevca in prijatelja Oliviera. Upravni odbor Doma Alberta Sirka iz Križa izreka svojemu blagajniku Vladimiru in družini Candotti globoko sožalje ob boleči izgubi Oliviera. • Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in kruti bolezni zapustila Majda Settimo (Sedmak) por. Bogateč Žalostno vest sporočajo: sin Franko, mož Livio, oče Angel z ženo Ivanko, sestra Nevi, brat Jurij in drugo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev. Križ, 29. januarja 1985 Žalovanju se pridružujeta družini Bogateč in žerjav. KD Vesna in ŠD Mladina izrekata Franku in Liviju Bogatcu iskreno sožalje ob izgubi drage mame in žene Majde. Na pobudo vaške sekcije KPI V Križu so se v nedeljo spomnili junaške smrti Josipa Verginelle Kriška sekcija KPI se je na ne deljski proslavi v Ljudskem domu spomnila 40-letnice junaške smrti predvojnega komunista in partizan skega komandanta v Španiji, Fran ciji in v Lombardiji Josipa Verginelle. Na prireditvi, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, so po u-vodnih besedah predstavnika vaških komunistov Nika Sirka spregovorili pokrajinski tajnik KPI Poli, deželni svetovalec Iskra in posl. Nicolot-to iz Brescie, ki je bil soborec Josipa Verginelle na raznih evropskih frontah. Tako Poli kot Iskra sta izrazila veliko zaprepaščenost ob neupravičeni izpustitvi nacističnega kriminalca Rederja ter izrazila solidarnost prebivalstvu Marzabotta. Posebno občuten pa je bil poseg posl. Nicolotta, ki je v bistvu do zadnjih trenutkov stal ob strani Verginelli. Na nedeljski slavnosti sta nastopila tudi moški zbor in godba na pihala Vesna. Josipa Verginello so se spomnili tudi v kraju Lumezzane pri Brescii, kjer je 16. L 1945 padel pod naci fašističnimi streli. Slavnosti je prisostvovala tudi množična delegacija Križa ob spremstvu zastopstva vodstva VZPI-ANPI in predsednik kri- ške sekcije iste organizacije Gigi Bogateč. Na sliki: med nedeljsko slavmost-jo v Križu. Pirandellovi enodejanki jutri v openskem Prosvetnem domu Še zadnje vaje za igralce Slovenskega stalnega gledališča, ki bodo jutri, v režiji Sergeja Verča, uprizorili v Prosvetnem domu na Opčinah Pirandellovi enodejanki Človek s cvetom v ustih in Cecè. Z izbiro teh Pirandellovih tekstov, ki nedvomno spadata v sam vrh Pirandellovega gledališkega opusa, ostaja Slovensko stalno gledališče zvesto svojemu repertoarnemu programu, ki predvideva v vsaki sezoni tudi delo iz italijanske dramske literature, in se tako uveljavlja kot kulturni posrednik med dvema sosednjima narodoma. V Človeku s cvetom v ustih (na sliki prizor z vaje) nastopata Tone Gogala in Vladimir Jure, v Ceceju pa Stojan Colja, Vladimir Jurc in Maja Blagovič. Sceno in kostume si je omislil grafik Andrej Pisani, lektorsko delo je opravil Jože Faganel, prevod pa Tita Simoniti Šolske oddaje radia Trst A Tavčarjeva »Past« drevi po radiu Trst A Danes, 29. januarja, bo Radio Trst A začel oddajati, kakor vsako leto, redne šolske oddaje. Ob torkih bodo na vrsti, od 10.10 do 10.20, oddaje za otroški vrtec: sledile si bodo izmenoma oddaje, posvečene jezikovni vzgoji, z onimi, ki veljajo umetnostni vzgoji. Ob sredah od 11. uri do 11.15 bodo na vrsti oddaje za prvi niz osnovne šole z enakim izmeničnim sosledjem kakor oddaje za otroški vrtec. Ob četrtkih bodo ob 11. uri do 11.20 na vrsti oddaje za drugi niz osnovne šole: prvih pet oddaj, posvečenih znanstveni vzgoji, predstavlja ponovitev oddaj, ki jih je pred tremi leti pripravila vrsta goriških profesorjev in govori o energiji, njenih virih, njeni uporabi in končno o varstvu okolja. Ob petkih si bodo sledile z enakim urnikom oddaje za srednjo šolo. Začele se bodo z nizom petih oddaj, posvečenih umetnostni vzgoji. Njihov avtor je Stojan Kuret za prve tri, ki govore o glasbi, in za ostali dve, posvečeni likovni vzgoji, prof. Steno Bon. Igrača je otroku resna stvar O R VISI zanj ima najlepši dar TRST — UL. PONCHIELLI 3 Dramsko uredništvo Radia Trst A je uvrstilo v svoj drevišnji spored ob 18. uri najnovejšo slušno igro priznanega tržaškega dramatika Josipa Tavčarja »PAST«. Igra je svojevrstna kriminalka in zato ne gre, da bi ji pregloboko pogledali pod kožo. Za enkrat le to, da je stvar do živcev napeta, da poslušalca — kot temu pravimo — drži ob radijskem sprejemniku od začetka do poslednje minute, ko... no, ta hip še ne bomo razkrili, kdo se bo ujel v to najnovejšo Tavčarjevo »past«, ki jo je v produkciji naše radijske postaje režijsko obdelal Jože Babič. mali oglasi MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušen profesor. Tel. 003865/21972. SPREJMEM k sebi stalno hišno pomočnico. Interesenti naj pišejo na Upravo Primorskega dnevnika. Ulica XXIV. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«. IZREDNA PRILOŽNOST. Zaradi selitve prodam stanovanje pri Sv. Ivanu: 3 sobe, kuhinja, balkon, 2 shrambi, box. Tel. 567-939. OSMICO ima Anton Bole pri Piščancih. MIRKO IN DANILA točita belo in črno vino v Zabrežcu št. 4. LJUBITELJU ŽIVALI podarim mladega ovčarja. Tel. 226-577. PRIVATNIK prodaja v Boljuncu 3-sobno stanovanje, kuhinja, dnevna soba, garaža. Tel. 226-229 od 17. do 20. ure. KUHAR iz Slovenije išče honorarno zaposlitev za dobo 6 mesecev. Informacije: tel. 040/228-142. OSMICO ima v Dolini št. 45 Josip Lo-vriha. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči črno in belo vino. lvj^»ko "GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM LUIGI PIRANDELLO človek s cvetom v ustih in Cecè enodejanki Režija: SERGEJ VERČ (izven abonmaja) PREMIERA jutri, 30. januarja, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. PONOVITEV v četrtek, 31. januarja, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. gledališča VERDI Danes, 29. t. m., ob 20. uri predstava baletne skupine Grand Théàtre iz Ženeve. Koreograf Oscar Araiz. Predstava je izven abonmaja. ROSSETTI Danes, 29. januarja, ob 20.30 — red torek — bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA — TEATRO CRISTALLO Danes, 29., jutri, 30., in v četrtek, 31. t. m., ob 9. uri in 10.30 predstava za šole: »Sneguljčica« po pravljici bratov Grimm. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 65700 in 68311. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Velika dvorana V petek, 1. februarja, ob 19.30: Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Mala dvorana Danes, 29. januarja, ob 18. uri: Sodobna gradbena arhitektura Japonske. Predavanje. Velika sprejemna dvorana V soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Občina Dolina, KD F’. Prešeren iz Boljunca, PD Slovenec iz Boršta, KD Krasno polje iz Gročane vabijo v soboto, 2. februarja, ob 20. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na predstavitev ZNANSTVENE ŠTUDIJE PROF. P. MERKUJA O KRAJEVNEM IMENOSLOVJU OBČINE DOLINA. Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi na predavanje, ki bo jutri, 30. januarja, ob 20.15 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 na temo: »SLUČAJNOST V RAČUNALNI- ŠTVU«. Predaval bo prof. Tomaž Pi-sanski z ljubljanske univerze. razstave V petek, 1. februarja, ob 18. uri bo v Domu JLA v Ilirski Bistrici odprla razstavo svojih del tržaška slikarka ZORA KOREN. Razstava spada v okvir 8. meseca kulture, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij. V umetnostni galeriji na Trgu Unità je do 1. februarja odprta razstava slikarja Nisa Russiana. SLOVENSKI BàmfiLJ klub V TRSTU ui-sv-Frančiška 20 Danes, 29. januarja, ob 20.30 SREČANJE S PISATELJEM FULVIOM TOMIZZO O njegovem zadnjem delu R male viene del Nord bosta govorila IVANKA HERGOLD in GINO B'RAZZADURO. Vabljeni! zMilfli GLASBENA ■Hill MATICA '»■■■ TRST Sezona 1984-85 4. abonmajski koncert Jutri, 30. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ZAGREBŠKI SOLISTI Umetniški vodja: TONKO NINIĆ Solist: STANKO ARNOLD (trobenta) (Handel, Torelli, Albinoni, Odak) Prodaja vstopnic na Glasbeni matici in uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. kino včeraj-danes Danes, TOREK, 29. januarja FRANC Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17-0® — Dolžina dneva 9.36 — Luna vzide t® 11.10 in zatone ob 0.46. Jutri, SREDA, 30. januarja MARTINA Vreme včeraj: temperatura zraka stopinj, zračni tlak 1016,3 mb narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Romeo Gradara, A-lessio Bizzotto, Breda Berzan, Sarah Rovina, Giorgia Goriup Bergo, Francesco Giuricin. UMRLI SO: 48-letni Ivano MatteliC' chio, 43-letni Fulvio Davia, 72-letna ria Palese, 53-letna Maria Kirn, 72-letm Vittorio Germani, 68-letna Norina Cer-cego por. Fachin, 78-letni Antonio US; sai, 80-Ietni Giuseppe Viđali, 86-lemi Luigi Duse, 53-letni Dario Nappi, obletni Bruno Soanghero, 65-letna Danilo Oredominato por. Pipan, 63-letni Franco Tomassini, 62-letni Lino Zandegiacomo. 75-letni Carlo Emili, 74-letna Giovanna Bassanese por. Franciscovich, 82-letna Luigia De Carli vd. Bertocchi, 87-letna Giovanna D'Andrea. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, hi-Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik. Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Zgonik' Milje (Mazzinijev drevored 1). Ariston 16.30 — 21.30 »Paris, Texas«. Režija W. Wenders. Eden 15.30 — 22.15 »Baby Cakes«. Fenice 17.30 — 22.15 »Non ci resta che piangere«. M. Troisi in R. Benigni. Jutri ob 17.30 — 22.15. Excelsior 17.30 — 22.15 »Tutti dentro«. A. Sordi. Nazionale Dvorana št. 1 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Giochi stellari«. Dvorana št. 2 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Storia infinita«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mogli particolari...». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 17.00 — 22.15 »Fotografando Patrizia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15 »Bolero extasi«. Bo Derek. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder. Capitol 16.30 — 21.30 »Dune«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Fanny sexy girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00, 19.30, 22.00 »II piccolo grande uomo«. D. Hoffman. Radio 15.30 — 21.30 »Ansia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »Una gita scolastica«. razna obvestila SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje sestanek na temo: »Usklajevanje pobud pri uvajanju mikroračunalnikov med šolsko mladino«. Srečanje bo v četrtek, 31. t. m., ob 18. uri na šoli J. Stefan, Ulica S. Cilino 16 (tel. 568-233). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 776" predpraznična od 14. do 20. ure in pra‘ znična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI . Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tej-226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: .tek 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljam tel. 299-197. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Iva® priredi enodnevni izlet k Severinu v Veliki Dol na Krasu. Postregli vas mo za pustno nedeljo, 17. februarja, 1 domačo klobaso in zeljem. Tudi posk^ čne glasbe ne bo manjkalo. Vpisovanj® vsak dan razen ob sobotah od 17. 19. ure v Ul. Valdirivo 30 ali po ‘jV' uri po telefonu na št. 732-858. darovi in prispevki} * V V spomin na pok. Borisa Grgiča d® ruje Marija Grgič (Padriče 57) 5.000 n za KD Slovan, 5.000 lir za BSŠZ GaJ in 5.000 lir za vzdrževanje spomenm NOB na Padričah. V spomin na Josipa Kocmana darib sestrična Marija 20.000 lir za KD R® ča zvezda. . V spomin na botra Josipa Kocman daruje Fulvio 20.000 lir za KD Ru^ zvezda. _ , V spomin na Avguština Gregoriča rujeta družini Ažman 50.000 lir za P jaško matico. j V isti namen darujeta Lili Colja v ’ Popovič z družino 50.000 lir za GnL beno matico in teta Olga Colja 50.6 lir za Dijaško matico. ... VSE VSE "Ol KAJ RES DA, VSE PRI BON pas VSE S POPUSTI DO 90.000 lir 49.000 ljr NEKAJ PRIMEROV: Perjanica iz gosjega puha Enodelna prešita volnena odeja Preproga iz čiste volne z orientalskimi motivi 170x240 Dvodelna odeja alpaka RAZEN ARTIKLOV, KI JIH DOLOČA CENIK Obv. občini 31/12/^ 180.000 ljr 275.000 hr Slike, ki niso le spomin Poselska knjižica : Cankarjeva monumentalna parabola Hlapec Jernej in njegova pravica leta 1907, ko začne Julijana Z. svojo delovno »kariero«. Po Cankarjevem |^Svetu naj se Hlapec Jernej bere »ne z očmi, temveč s srcem«; in tako aj bi brali tudi poselsko knjižico, izdano od c.kr. oblasti po postavah. Knjižico je izdalo županstvo občine Turjak 23. 10.1906 devetnajstlet-lj?mu dekletu iz Rašice; Rašica je sodila v občino Turjak, ta v okraj Ve-tj,e Lašče, ki so sodile v kronovino Kranjsko. Mlado dekle je začelo slu-iTŽe leto prej v Ljubljani, kar je v dokumentu zabeleženo, kot je v .•«ni tudi Julijanin opis: lepa, zdrava mladenka srednje velikosti, sivih oči, “Stanjevih obrvi, »primernih« ust in nosa; bila je kostanjevih las in njen astnešek je bil gotovo mladostno prikupen, kot so bili prikupni njeni beh, ri ,avi zobje. Pa tudi pismena je bila, ker se je lastnoročno podpisala na QoKUment. Knjižnica je dosledno dvojezična; dvojezičen je tudi priloženi »Izpisek y. Poselskega reda«, nekakšne delovne pogodbe z vsemi dolžnostmi in^ pra-ami hlapcev Jernejev in dekel Ank, ki ga bomo objavili prihodnjič. L1 še nekaj zanimivega : na notranji platnici je drobna beležka : K sv. Nikolaja KO 27/10 08 Če prebirate našo rubriko, boste gotovo vedeli, kaj je bil ta zavod. K Prav tja naj bi se zateklo naše dekle ob prihodu v Trst štiri dni po dokumenta. Ker je nastopala svojo prvo službo 10. novembra 1908, Prvo 7 v zavodu le slaba dva tedna, toliko da si je našla ali da so ji našli Ul Jr^slitev. V bukvicah je zapisano, da se je zaposlila pri Karlu Tolliju, Prav tT u (današnja Ul. Battisti) 29, H. nadstropje, če nam je uspelo in Olto • ati’ kar Pi«6 v elegantni frakturi, je bil g. Talli »Verkehrskontrollor ^dzo rfheHdantur der k. k. Staatsbahn«, kar bi bilo po naše; prometni (dekle^ na Slavni intendane! c. kr. državne železnice. Madchen fiir alles vse) piše v stolpcu, kjer je bilo treba navesti opravila. žig, vpisu roma knjižica drugi dan na policijo, kjer pristavijo svoj dilo, da so zadevo vzeli na znanje. Jantari vemo, zakaj, najbrž pa zaradi slabih pogojev zapusti službo 25. 'k'njp 1909. Go.spod Tolli ji napiše pov'oljno izpričevalo o poslovnem ve-io pot°i?de zvestobe, spretnosti, marljivosti in nravnosti, naslednji dan vse L fok,. 1 Policija s svojim žigom in naše dekle nadaljuje svojo službo od Par ja do 22, junij,a 1909 pri Alice Sziràk v Ul. sv. Frančiška 31. Pii (S*Veto d"! Lr02 službe, nato začne spet delati kot Madchen fiir alles «Voje p Lpsteinu, Ul. Rossini 1Q. Slutimo, da si je Epstedn razlagal čisto po Pa tem ui >>fUr aUes<<. da pa je Julijana bila drugačnega mnenja, ker je delovnem mestu vztrajala le od 2. do 10. junija 1910. sladki 86 vrstijo službe, med eno in drugo pa krajši ah daljši Pr0~ ho službenimi mesti bi omenih tisto v Stabilmente Tecnico Triesti- kot 4ÌV- Andreju od 1. maja 1916 (svetovno klanje je bilo v polnem teku) ha front'11- ra<<’ kar je trajalo dve leti in pol. Večina moških je bila takrat lavho s;i’ 'hdustrija pa se ni smela ustaviti; zato so najemah tudi žensko de-hod m,.0' duhjana doživi na tem delovnem mestu zlom Avstro-Ogrske, prh Pri Sv ^ naše kraje in vrnitev s fronte tistih, ki so bili dlelah v obratu ^ Andreju. In zato zasledimo v knjižici beležko: ,Jrtesta ^0nmbre 1918- Ha lavorato in qualità di giornaliera comportandosi laboriosa. Viene hzenziata in seguito al ritorno dei richiamati. '^■rcatf^'9 VP'S v poselsko knjižico je iz leta 1926, ko gospa Anastasachi, Ul. ^ vecchio 1, vpiše 2. juhja: ascia oggi ti mjQ servirio in perfetta salute. Fu onesta e laboriosa. LeP'®čin,1S^>-i Giordano (Lazio), Ri-tea .»inoma). Rossi (Juventus), Sci-Credi UrTfntus)' Serena (Torino), Tan-^terrhn 0Itla)■ Tardelli (Juventus), Zbor. W0C* ^amPpal za Italijo Inde-ttehes sT3 že izločen, čeprav ga s tekma v Tel Avivu ì^ajo e^!2ariju za Koračev pokal kol0m ' ^ zadnjim četrtfinalnim e- Mlln^n, možnosti za uvrstitev rioenom ? Crvena zvezda, Simac, skunLmu Ceroni, ki vodijo v svo-wrton b ^ Položaj je najbolj za-!z boja pokalu prvakov, kjer sta ì?°èeni ua Prv'i dve mesti verjetno ^ CSKA in Granarola. jsern položaju je verjetno Real Madrid, za preostalo mesto v superfinalu pa se potegujejo še Mac-cabi (Izr.), Bancoroma in Gibona. SPORED TEKEM DANES — Pokal pokalnih prvakov: Hapoel Tel Aviv - Indesit JUTRI — Koračev pokal: Johycolombani - Ličar Barcelona (prva tekma 96:95); Strojitelj - Simac (86:94); Ciaocrem - Cles Ferrol (Špa. 95:86); Aris (Gr.) - Peroni (100:94); Hapoel Haifa (Izr.) - Crvena zvezda. ČETRTEK, 31. 1. — Pokal prvakov: - Moški: Granarolo - CSKA (84:102); Bancoroma - Maccabi (86:95); Real -Cibana (90:99); ŽENSKE (četrtfinale): Fiorella Vicenza - Crvena zvezda (87:58). totip 2. — Assolo Boronin Amaro Serietà Belisario Mas Belson Bassofondo Flight Grand Bazaar Nema Suheli Lupicante Dranp 2 1 1 2 1 1 1 2 2 X 1 1 KVOTE 12 (11 dobitnikov) 34.784.000 lir 11 (414 dobitnikov) 902.000 lir 10 (4618 dobitnikov) 79.000 lir kratke vesti - kratke vesti Izenačeno na vrhu V italijanski moški odbojkarski A ligi se je začel povratni del prvenstva. Položaj na vrhu je še vedno zelo izenačen, saj so v vodstvu Panini, CUS Torino in Mapier z enakim števhom točk, v boj za vrh pa lahko posežeta še Kutiba in Ener-mix, ki zaostajata le dve točki za vodilnimi. IZIDI 12. KOLA: Virtus - Santal 0:3; Chieti - Panini 0:3; Enermix -Kutiba 3:1; CUS Torino - Lozza 3:0; Americanino - Mapier 2:3; Codyeco Bistefani 3:0. LESTVICA: Panini, CUS, Mapier 20, Kutiba, Enermix 18, Santal 14, Codyeco 12, Lozza, Bistefam, Chieti 6, Americanino 4, Virtus 0. ŽENSKE: — 16. KOLO: Victor Vihage - Hoonved 3:0; Isa - Cassano 2:3; Zalf Noventa - Nelsen 2:3; Manaiatoreha - Grati 3:2; Senesi - Teodora 0:3; Lynx - Ci v Modena 3:2 LESTVICA: Teodora 32, Nelsen 28, Victor V. 24, Zalf 22, Civ, Cassano 16, Grati 14, Lynx 12, Mangiatoreha 10, Hoonved, Isa Fano 8, Senesi 2. McEnroeu turnir v Philadelphii John MecEnroe je v finalu teniškega turnirja za Nabisco Grand Prix v Philadelphii premagal Čeho-slovaka Mecirja s 6:3, 7:6, 6:1. Mecir je v polfinalu presenetljivo premagal Connorsa s 5:7, 6:4, 6:3. Chris Evert Lloyd premagala Navtarilovo KEY BISKAYNE — Chris Evert Lloyd je na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju prepričljivo premagala Martino Navratilovo s 6:2, 6:4. V košarkarskem promocijskem prvenstvu Borovci uspešni, Polet napreduje Promocijsko prvenstvo na Goriškem Težka zmaga domovcev Bor Radenska — Ferroviario 83:78 (47:30) BOR RADENSKA: Sosič 4, Volk, Furlan 4 (2:2), Pregare 17 (5:7), Čok 13 (1:1), Kneipp 20 (2:5), Pr ščanc 4 (2:5), Peretti 19 (5:8), Can-ciani 2 (0:1), Kovačič. SODNIKA: Koraca in Peschiani PON: čok (38); PM: 17:29. Borovi člani so srečanje s Ferro-viariom osvojili predvsem zaradi vzrhane mere požrtvovalnosti, ki so jo pokazali na tem srečanju. Kljub odsotnosti Klobasa in s poškodovanim Sosičem, ki ni mogel dati ekipi običajnega doprinosa, so se košarkarji Radenske srčno in odločno borili proti višjemu nasprotniku. V prvem delu tekme so naši presenetili Tržačane s hitro igro in so si priigrali precejšnjo prednost predvsem z učinkovitimi protinapadi, ki jih gostje niso mogli zaustaviti. V drugem polčasu so igralci Ferroviaria prešli v zelo široko consko obrambo in s tem povzročili precejšnje preglavice našim, ki niso mogli najti pravega ključa za uspešno izvajanje akcij v napadu. Fer-roviariu je celo uspelo izenačiti stanje v 35. min. (68:68). V končnici srečanja pa so borovi košarkarji spet našli dovolj moči in zbranosti, tako da sta pomembni točki ostali doma. Za zmago je tokrat zaslužno celotno moštvo, a-menili pa bi dober nastop Čoka in mladega Pregarca, ki je v ključnih fazah tekme dosegel nekaj pomembnih košev. (Cancia) TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU IZIDI 12. KOLA BOR RADENSKA - Ferroviario 83:78 KONTOVEL E. S. - Intermuggia 66:89 POLET - Fruttetna 74:108 CUS Trst - Barcolana 43:72 Libertas - Santos 75:65 Scoglietto - Alabarda prelož. PRIHODNJE KOLO (2. in 3. 2.) Ferroviario. - CUS, Santos - BOR RADENSKA (2. 2. ob 19.30, šola Caprini, Barcolana - Scoglietto, Intermuggia - Libertas, Alabarda - POLET (3. 2. ob 11.00 v Ul. della Valle), Fruttetna - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP (3. 2. ob 11.00, šola Morpurgo). LESTVICA Barcolana 12 11 1 909:811 22 Alabarda 11 9 2 1001:883 18 Scoglietto 11 9 2 961:883 18 BOR RAD. 12 9 3 1064:992 18 Libertas 12 8 4 989:916 16 Fruttetna 12 6 6 1010:906 12 Ferroviario 12 6 6 999:942 12 Santos 12 5 7 957:1025 10 KONT. EL. S. 12 3 9 996:1062 6 CUS Trst 12 2 10 861:864 4 Intermuggia 12 2 10 859:959 4 POLET 12 1 11 712:1052 2 NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Peretti (Bor Radenska) 238; Kneipp (Bor Radenska) 227; Starc (Kontovel El. Shop) 184; Ban (Kontovel El. Shop) 173; Štoka (Kontovel El. Shop) 169; Pregare (Bor Radenska) 161; čuk (Kontovel El. Shop) 149; Sancin (Polet) 138; L. Emili (Kontovel El. Shop) 136; Sosič (Bor Radenska) 118. Polet - Fruttetna 74:108 (37:60) POLET: Hrovatin 16 (2:4), F. Tau-čer 14 (4:7), Grgič 2, Kerpan 17 (7:10), R. Taučer 6, Sancin 10 (8:8), Malalan, Taučar, Ferluga 9 (3:5), Semen. Poletovci so pričeli povratni del prvenstva s predvidenim porazom proti solidni ekipi Stella Azzurra Frutetna, vendar so kljub vsemu dali zaslutiti, da se jim verjetno o-betajo boljši časi. Ekipa je končno nastopila v popolni postavi in edino, kar ji še manjka, je trening in to pri tistih igralcih, ki so se komaj vrnili od vojakov ali so komaj okrevali od poškodb. To se je še kako poznalo v nedeljo, saj je končna razlika izrecno le plod slabega odstotka v metih pod košem, kjer so poletovci tekmovali mied seboj, kdo bo več grešil. Na splošno pa je bila tekma zelo hitra in borbena in poletovci so jo končno, ob ustreznih menjavah, izpeljali v istem tempu od začetka do konca. Ob slabem dnevu cele ekipe pri metih na koš pia bi vseeno pohvalili »povratnike« Hrovatina, Franka Tau-čerja in Kerpana. (Sergij Tavčar)- Isontina - Dom 84:85 (42:42) DOM: M. Dornik 4, Golob (2:7), Nanut, Semolič (6:8) 12, Uršič (2:3) 11, Cej 8, Čubej, Podberšič (1:4) 5, Terčič 6, U. Dornik 12. PON: Cej v 37’, Semolič in Piani v 40’ ; SON : Dom 30, Isontina 24 ; PM: 11:22; Isontina 18:27; METI ZA 3 točke: Piani 2, Golob in Uršič 1. Domovci so v drugem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva z veliko težavo premagali trdoživo ekipo Isontine. Vse je že kazalo, da bodo naši zapustili igčrišče poraženi, vendar jim je v sklepnih trenutkih pomagala tudi sreča. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, treba pa je reči, da s)o v tem delu belordeči imeli katastrofalen odstotek v metih na koš. V drugem polčasu so naši povedli s tremi točkami prednosti, nakar je domovce zajela huda kriza. Domačini so to izkoristili in v 32. minuti že vodili s petnajstimi točkami prednosti (76:61). Gojkovičevi varovanci so do konca srečanja dali res vse od sebe, začeli so zmanjševati vodstvo domačinov ter z nekaj uspešnimi meti Pod-beršiča in zadetkom treh točk Ur šiča v zadnjeh sekundah prišli do novega para dragocenih ' točk. Dobro je tokrat zaigral v napadu Golob, ki je bil skupno z Espositom najboljši strelec srečanja. V ostalih srečanjih drugega kola ni prišlo do presenečenj z izjemo zmage Poli-sontine na težkem igrišču Gradeža, ki je dio prejšnjega kola tudi še vodil na skupni lestvici v družbi Rale in Peana. IZIDI 11. KOLA: Sapa - Corridoi« 70:74; Itala - Ardita 104:89; Grado ' Polisontina 75:78, Pom - Edera 68:57. LESTVICA: Itala in Pom 18, Grado 16, Polisontina 12, Dom, Ardita in Corridoni 10, Edera, Sapa in Isontina 4 (Ardita, Polisontina, Corridoni in Itala imajo tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Sapa - Rala' Edera - Isontina, Ardita - Grad°' Corridoni - Pom, Dom - Polisontin* 3 (2.2. v Kulturnem domu s pričetkom ob 19. uri); DOMOVI STRELCI: Kristjančk 129, Golob 110, Cej 108, Uršič 15, M' Dornik 77, Semolič 69, Terčič 6®' Podberšič 33, U. Dornik 25, OrzaBi Prinčič in Čubej 6, Nanut in R°' mano 2. M. Čubej V raznih deželnih moških in zenskih odbojkarskih ligah Sedem naših šesterk v skupini za napredovanje Pripravil G. FURLANIČ Končan je prvi del odbojkarskih prvenstev tudi v moških in ženskih C-2 in D ligah. V teh deželnih ligah nastopa tudi šest moških in pet ženskih slovenskih ekip. Po prvem delu boja za točke smo z našimi šesterkami lahko zadovoljni, saj jih bo kar sedem nastopalo odslej v skupini za napredovanje, kjer se bodo lahko potegovale celo za kakovostni skok, imajo pa hkrati že zagotovljen obstanek. Ostale štiri naše ekipe pa si bodo morale v nadaljevanju obstanek šele zagotoviti, kar pa bo, glede na to kar so doslej pokazale, sila težko. Zadnje kolo prvega kvalifikacijskega dela je bilo tudi sicer dokaj uspešno, saj so slovenski odbojkarji in odbojkarice pospravili nekaj več kot 45 odstotkov možnih točk. V moški C-2 ligi beležimo lep uspeh. Vse tri naše šesterke so si namreč zagotovile igranje v skupini boljših. V drugem delu se torej obetajo res zanimivi boji, saj bo na sporedu kar šest slovenskih derbijev in to bo slej ko prej najboljša propaganda za moško odbojko, ne samo na Goriškem, kjer ta športna panoga doživlja v zadnjih letih velik razmah, ampak tudi na Tržaškem, kjer je moška odbojka v krizi, predvsem na članski ravni. Drugi del bo zanimiv tudi zato, ker ni izrazitega favorita za napredovanje v C-l ligo (dve razpoložljivi mesti), saj so CUS, ASFRJ in Friuli Povoletti izgubili po dve tekmi, Bor JIK banka, Olympia Terpin in OK Val štandrež pa po štiri. Velik napredek je v letošnji sezoni pokazala tudi združena mladinska ekipa deklic Friulexport, ki je v ženski C-2 ligi v konkurenci mnogo bolj- izkušenih odbojkaric zasedla zanesljivo 3. mesto. Če sta bila PAV Videm (edina deželna šesterka, ki ni v desetih kolih nikoli izgubila) in Ceramiche d’Ar-te boljša, pa moramo vzeti kot merilo Val Resio in Heris, ki sta, tako kot Friulexport, novinca v ligi. Naše i-gralke so oba ta nasprotnika premagale, hkrati pa so bile boljše tudi od vodilne goriške ženske šesterke Pastificio Crisci, ki je lani igral v skupini za napredovanje in je tudi letos meril dokaj visoko. Še zlasti Pieris, ki je bil lani za naša dekleta nepremagljiv, jasno priča o napredku naših mladih upov. Zelo neugodno pa je presenetil Kontovel Electronic Shop, ki si je možnosti za uvrstitev v skupino boljših zapravil s serijo nič manj kot petih zaporednih pxrazov. ,V zelo izenačeni skupini p» sta bili samo dve zmagi premalo' za kaj več kot zadnje mesto. Slabemu obračunu Kontovelk je v največji meri botrovalo dejstvo, do so pred najbolj kritičnimi nastopi ostale pin Go.ica 1:3, CUS Trst - NPT Mi-ramare 2:3. KONČNA LESTVICA Odbojkarji Bora JIK banke so eno najprijetnejših presenečenj v moški C-2 ligi, saj so se kot novinci uvrstili v skupino za napredovanje, skupaj z ostalima slovenskima predstavnikoma Olympio Terpin in Valom, ki pa sta enak dosežek beležila že lani brez trenerja. Vseeno mislimo, da obstanek v ligi za Kontovelke sploh ni vprašljiv. V moški D ligi je od naših šesterk najbolj prijetno presenetil Naš pra-px>r, ki je osvojil 3. mesto, a celo z enakim številom točk kot vodeča In-ter 1904 in Volley Duke 80. Te šesterke so s 16 točkami tudi pregazile o-stale, med katerimi so tudi Jamlje SOB EMA. Prvi del se je za Jameljce končal res klavrno, saj so v devetem kolu izgubili tekmo brez boja (edini v celi deželi) in bili tudi kaznovani z odvzemom dveh točk in z denarno kaznijo. Neurejene razmere so torej tudi letos botrovale neuspehu. V 2. podskupnni je Sloga obtičala na zadnjem mestu brez točk. Pomlajena vrsta Sloge torej doslej ni bila kos D ligi in bo morala v drugem delu, enako kot Jameljci, piokazati mnogo boljšo odbojko, če želi ohraniti četrto-ligaški status. Odbojkarice v D ligi so bile boljše. Tako Bor, kot Sovodnje Centralspied bosta nastop>ala v skupani za napredovanje, le Sloga pa tega cilja ni dosegla. Borovke so v soboto imele celo priložnost, da, kot edini naš deželni ligaš, končajo prvi del prvenstva na samem vrhu lestvice, s Corridoni-jem pa so izgubile le po prtih setih dokaj izenačenega boja. Na končni lestvici imata Bor in Killjoy enako razliko v setih, slovenske odbojkarice pa so boljše px) številu osvojenih točk v pjosameznih srečanjih in so zato druge. Sovodenjke so iz objektivnih razlogov zašle v končnici prvenstva v krizo, saj so izgubile zadnje štiri tekme. Na končni lestvici jih je dohitel Volly Club, toda z mnogo slabšim količni- kom v setih, tako da so naše vendarle tretje. Mlade odbojkarice Sloge so s štirimi točkami osvojile predzadnje mesto. Boj za obstanek bo ogorčen, saj sta menda samo Vivia Busa in Inter 1904 gotovo slabša od slogašic, iz lige pia, kot znano, izpadejo štiri ekipne. Vsekakor slogašice, kot najmlajši deželni četrtoligaš, niso razočarale. MOŠKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA Volley Bali Viđam - Bor JIK banka 1:3, Gasilci Pordenon - Olympia Ter- CUS Trst Bor JIK banka Olympia T. GO NPT Miramare Volley Bali Videm Gasilci Pordenon 10 8 2 27:18 16 10 6 4 23:18 12 10 6 4 23:22 12 10 5 5 22:20 10 10 4 6 19:21 8 10 1 9 13:28 2 2. podskupina IZIDA ZADNJEGA KOLA ASFRJ Čedad - Friuli Povoletto 3:1, Val Štandrež - Italcantieri Tržič 3:2. KONČNA LESTVICA ASFJR Čedad Friuli Povoletto Val Štandrež Italcantieri Tržič Rozzol Trst 862 20:10 12 862 19:12 12 844 15:17 8 826 13:19 4 826 10:19 4 ŽENSKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA PAV Videm - Ceramiche d’Arte 3:1, Pastificio Crisci Gorica - Val Resia 3:2, Friulexpxnt - Pieris 3:0. KONČNA LESTVICA PAV Videm 10 10 0 30:8 20 Ceramiche d’Arte 10 8 3 25:14 14 Friulexport 10 6 4 21:13 12 Past. Crisci GO 10 5 5 17:21 10 Val Resia 10 1 9 11:28 2 Pieris 10 1 9 9:29 2 2. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA Sangiorgina - Lloyd Fontanafredda 3:1, Gorian Tržič - Kontovel Electronic Shop 3:0, Virtus Vigonovo - Libertas Martignacco 1:3. KONČNA LESTVICA Lib. Martignacco 10 7 3 24:15 14 ITC Gorian Tržič 10 6 4 22:17 12 Virtus Vigonovo 10 6 4 23:18 12 Sangiorgina 10 5 5 19:13 10 Lloyd Fontanafr. 10 4 6 19:22 8 Kont. El. Shop 10 2 8 13:25 4 Sestava skupin v 2. delu MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje: CUS Trst, ASFJR Čedad, Friuli Povoletto, Bor JIK banka, Olympia Terpin in Val Štandrež. Skupina za obstanek: Nuova Pallavolo Miramare, Volley Bali Videm, Italcentieri Tržič, Gasilci Pordenon, Rozzol Trst. ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje: Pav Videm, Libertas Martignacco, Ceramiche d’Arte, Friulexport, ITC Gorian Tržič in Virtus Vigonovo. Skupina za obstanek: Pastificio Crisci Gorica, Sangiorgina, Lloyd Fontanafredda, Kontovel Electronic Shop, Val Resia in Pieris. MOŠKA D LIGA Skupina za napredovanje: Inter 1904 Trst, Volley Duke 80 Trst, Naš prapor, Pastificio Crisci Gorica, Italcantieri Tržič in Torriana Gradišče. Skupina za obstanek: S. Sergio Trst, Jamlje SOBEMA, Gretta Trst, Libertas Turiacco, Intrepida Mariano in Sloga. ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje: Corridoni Poljan, Bor Trst, Killjoy Trst, Canon Tržič, CUS Trst in Sovodnje Central-sped. Skupina za obstanek: Nuova Pallavolo Trst, Sloga, Blitz Vivai Busà, Volle Club Trst, S. Sergio in Inter 1904 Trst. MOŠKA D LIGA 1. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA S. Sergio - Naš prapor 2:3, l^e<: 1904 - Gretta 3:1, Jamlje SOBEMA ' Volley Duke 80. KONČNA LESTVICA 1(. Inter 1904 Trst 10 8 2 28:12 F Volley Duke 80 10 8 2 26:13 J" Naš prapor 10 8 2 24:18 1 S. Sergio 10 3 7 18:21 0 Jamlje SOBEMA 10 2 8 12:26 * Gretta TS 10 1 9 9:27 / (Jamlje SOBEMA minus 2 točki) 2. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA Pastificio Crisci Gorica - Torri a/ Gradišče 0:3, Italcantieri Tržič - / trepida 3:0, Sloga - Libertas Turjal' 0:3. KONČNA LESTVICA Past. Crisci GO 10 8 2 25:10 Italcantieri Tržič 10 8 2 26:13 , Torriana Gradišče 10 7 3 21:17 . Libertas Turjak 10 5 5 21:17 ^ Intrepida Mariano 10 2 8 15:26 . Sloga 10 0 10 5:30 ŽENSKA D LIGA Nuova Pallavolo - Sloga ^ (15:11, 15:10, 15:13) SLOGA: Vidah, Milkovič, V. in M. Drnovšček, Križmančič, k korovec in Mijot. oj TRAJANJE SETOV: 28, 18 M minut. yy Tudi v zadnjem kolu so mlade s gašice, že osmič v desetih nastopj premagane zapustile igrišče, tudi tokrat kot že večkrat doslej. dokazale, da niso bistveno s*a. h-od ostalih ekip v ligi, zlasti s ničnega vidika. V nedeljo je Dsti tako zanje spet usodna neizkušeno^ čeprav treba priznati, da je do raza prišla tudi velika višinska P moč domačink ob mreži, (ak) 1. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA 0 Nuova Pallavolo Trst - Sloga • ’ Killjoy - Blitz Vivai Busà 3:2, B0 Corridoni 2:3. KONČNA LESTVICA ,5 Corridoni Foljan 10 8 2 27:1’ .4 Bor Trst 10 7 3 24;1" t4 Killjoy 10 7 3 24:16 ^ Nuova Pali. Trst 10 5 5 21:16 ^ Sloga 10 2 8 12:25 2 Blitz Vivai Busà 10 1 9 9:2' 2. podskupina IZIDI ZADNJEGA KOLA j Volley Club Trst - CUS Trst Inter 1904 Trst - Canon Tržič O/ vodnje Centralsped - S. Sergio L KONČNA LESTVICA jg Canon Tržič 10 9 1 27:8 ^ CUS Trst 10 7 3 23:12 j0 Sovodnje Central. 10 5 5 21:* ^ Volley Club Trst 10 5 5 16:*' g S. Sergio 10 4 6 18:22 „ Inter 1904 Trst 10 0 10 2:3« Z jutrišnjo slovesno otvoritvijo SMUČARSKO SP V VALTELLINI Na superveleslalomu za SP Znova Marc Girardelli tv — 2 jutrišnjo svečano o- 3^0 v Bormiu se bo pričelo 14. iovno smučarsko prvenstvo, ki bo kat?0 vsei d° februarja in na ^ 6rem bpdo polnoštevilno zastopa-Itabjani in Jugoslovani. I- je tako že tretjič prireditelj te estacije: prvič leta 1941 v Cor- jjj. prvič leia ja-ti v sVp. 'I Ampezzo, torej še med drugo Qar°vn? vojno, ter leta 1970 v Val >*la tudi tokrat ni šlo tako eno-n°’ saJ je Valtellina kandidirala že pred časom, vendar jo je tedaj prehitel Schladming in morda je bilo bolje tako, ker tedaj še ni bila povsem pripravljena in bi tvegala, da se kaj slabo odreže. Po podatkih, ki prihajajo iz Valtelline, pa sedaj vse teče po načrtu, čeprav brez polemik vendarle ni šlo. Zlasti so se hudovali ekologisti, češ da so posekali kar 4 tisoč dreves. Naj bo tako ali drugače, jutri bo slovesna otvoritev, že pojutrišnjim pa bo ženski smuk, veljaven za kombinacijo.. Tekme bodo potekale v Bormiu in v Santi Caterini. Pojutrišnji smuk bodo izpeljali v Santi Caterini. Že včeraj so opravili prve poskusne vožnje, na katerih je bila najhitrejša Švicarka Michaela Figini, ki je prehitela rojakinjo Walliserjevo in Američanko Armstrongovo. Odlična četrta je bila Itabjanka Delagova. Medtem so objavili vest, da je vodilni tekmovalec v svetovnem pokalu Mare Girardelli, Avstrijec, ki tekmuje za reprezentanco Luksemburga, dobil državljanstvo države, ki jo na tekmovanjih zastopa že vrsto let. Smučarska zveza Luksemburga je seveda Girardellija prijavila za svetovno prvenstvo v Valtellini, njegov nastop pa je seveda v dvomu. Nje- gov primer mora še preučiti mednarodna zveza FIS. Neki funkcionar luksemburškega ministrstva za šport je dejal, da bo njegov primer tekel po običajnem postopku, torej ne l» do delali ' nobenih izjem in če mednarodna zveza zahteva, da Girardelli-ju izdajo že prihodnji teden potni list, pač tekmovalec ne bo mogel nastopiti, ker zanj ne bodo spreminjali zakonov. Na odru trije Avstrijci KRANJSKA GORA — Medtem ko so se v veleslalomu za balkanski pokal uveljavili jugoslovanski tekmovalci, so bili v slalomu v ospredju Avstrijci, z Zollerjem, Heideggerjem in Pfeiferjem. Na četrto mesto se je u-vrstil Bojan Križaj. Skupno je stortalo 95 tekmovalcev, uvrstilo pa se jih je 28. Tudi v Kranjski gori za svetovni pokal KRANJSKA GORA — Predsednik komiteja za svetovni pokal pri FIS Serge Lang je kranjskogorskim prirediteljem zagotovil, da bo v Kranjski gori tekmovanje za svetovni pokal v slalomu in veleslalomu, in sicer 15. in 16. februarja. GARMISCH PARTENKIRCHEN — Kljub temu da je novo zapadli sneg precej oviral tekmovalce prve jakostne skupine na nedeljskem superveleslalomu v Garmisch Partenkir-chnu, pa to ni zaustavilo Marca Girardellija na poti novega uspeha v svetovnem pokalu, a tudi Andy Wen-zel, ki je startal drugi, je ostal pri vrhu. Razmere na tako očiščeni progi pa je izvrstno izkoristila trojica iz zahodnonemške reprezentance Stuf-fer, Eder in Roth, ki je osvojila kar tretje, peto in šesto mesto. Številni drugi pa so zdrknili globoko navzdol. Med temi, ki so še ujeli točke, sta bila tudi Jugoslovan Jure Franko ter Italijan Tdtsch. Superveleslalom je veljal tudi za kombinacijo, zadnjo v svetovnem pokalu te sezone, katero je osvojil Wen-zel. Vrstni red: 1. Girardelli (Luks.) 1’ 34”09; 2. Wenzel (Liecht.) l'34”26; 3. Stuffer (1’34”59); 4. Luscher (Švi.) 1’34”61; 5. Eder (ZRN) 1’34”68; 6. Roth (ZRN) 1’34”70; 7. Heinzer (Švica) 1’34”87; 8. Tdtsch (It.) 1’35”22; 9. Riedelsperger (Av.) 1’35”26; 10. Biirgler (Švi.) 1’35”28; 11. Lùthy (Švi.) 1’35”29; 12. Felbinger (ZRN) 1’35”34; 13. Franko (Jug.), Miiller (Švi.) in Buchner (ZRN) 1’35”49. Končni vrstni red kombinacije za SP: 1. Wenzel (Liecht.) 76; 2. Hangl (Švi.) 55; 3. Miiller (Švi.) 52; 4. Luscher (Švi.) 39; 5. Wasmair (ZRN) 32; 6. Wirnsberger (Av.) 31. Vrstni red veleslaloma za SP: 1. Girardelli (Luks.) 115; 2. Hangl (Švica) 69; 3. Zurbriggen (Švi.) 68; 4. Biirgler (Švi.) 65; 5. Enn (Av.) 58; 6. Pramotton (It.) 52; 7. Erlacher (It.) 46; 8. Franko (Jug.) 42; 9. Ju-len (Švi.) 41; 10. Wasmair (ZRN) 40. Skupna lestvica za SP: 1. Girardelli (Luks.) 215; 2. Zurbriggen (Švi.) 179; 3. Wenzel (Liecht.) 172; 4. Heinzer (Švi.) 123; 5. Miiller (Švi.) 116; 6. Hoeflehner (Av.) 113; 7. Wirnsberger (Av.) 111; 8. Biirgler (Švi.) 106; 9. Hangl (Švi.) 93; 10. Luscher (Švi.) 92; 11. Stenmark (Šve.) 91; 12. Križaj (Jug.) 90; 13. Tdtsch (It.) in Ju-len (Švi.) 82; 15. Wasmaier (ZRN) 73. Marchisiova 3. v Osaki OSAKA — Na maratonskem taku v Osaki je zmagala Carey May (Irska) pred Buerskensovo (Niz.) na tretje mesto pa se je uvrstila Italijanka Rita Marchisio. Skupno je nastopilo 240 atletinj iz 10 držav. Sklenjeno SP v nordijskih disciplinah Italijani spet v ospredju stijn^^LD — Tudi zadnja, najpre-disciplina na svetovnem pr-raton?. v klasičnih disciplinah, ma-ftall- na 50 km, je prinesel je Veliko zadoščenja. Potem ko Plitvi osv°jd bron na 15 km in ktu /Pogel k uspehu štafete 4x10 Ijo ?I?>rno odličje), se je v nede tonslT " Ptabil na 2. mesto tudi v mara- KOLAJNE NA 35. SP Norveška 5, 5, 5; Finska 2, 3, 4; Švedska 2, 1, 1; Zahodna Nemčija 2, 0, 0; Vzhodna Nemčija 1, 0, 2; Sovjetska zveza 1, 0, 0; Italija 0, 2, 1; Avstrija 0, 2, 0. SP V ŠTIRISEDEŽNEM BOBU Naslov v NDR tag^etni Šved Gunde Svan, pro-tPa n? •v Sarajevu z dvema zlati-' 9 in 4x10 km), eno srebrno (30 kjjy 111 eno bronasto kolajno (30 z!ati' ^ Soefeldu pa je že osvojil dve odliki ° *n 50 km) ter eno bronasto Prh km). boj ^kovati je sicer bilo velik dvo-k(w J;d Svanom in njegovim roja-'‘dvzoj j^sbergom, ki je v Sarajevu ttiih n«??1111 z-*-ato s prednostjo sa-dt'sètihi ■ sekund, tokrat pa je že po duolto- ^ometrih bilo jasno, da tega |u, Wusta n’ saj1je.Wassberg.kT; tak0 oHo polovice proge je bil sovtoni^31111 najbolj nevaren mladi celo r?. tekač Sahnov, ki je bil 30. kjirVl s sekundo prednosti. Do di z j^Petra pa je Svan opravil tu-ie zači?' Zastopnik Sovjetske zveze ktesto ,za°stajati, na drugo in tretje rati, o4 p se prebila italijanski vete-vežan rv 111 in 28-letni Nor- °stai ni6 Aunli in ta vrstni red je . ao kraja. jRezuli ■tati teka na so km 4>lt m “O (šve.) 2.10’49”9; 2. De ?^'37’’7 2.11’52”6; 3. Aunli (Nor.) r^o7”7. 7 ^ burnii UNU!.; p VT’5- ’ Haerkoenen (Fin.) 2 uri ■ Moj?’ Bevčar (ČSSR) 2.13’00”5; !eshie^- ^(šve-) 2.13’34”9; 7. Kir-(S2) ^ (Fin.) 2.13’47”2; 8. Sahnov ? ’2; 9- T. H. Holte (Nor.) i t i. ti. none vìnoi.; b’25”s L10- Bellmann (NDR) 2 uri "brlak’ u; Batjuk (SZ) 2.14’33”4; 12. ?■) 2.15’22”6; 13. Poivara 5, J 6; 13. Poivara fd5’22;'R. Idr. Mikkelsplass (Nor.) ^’34"2. Lisičan (ČSSR) 2 uri 7 Klemenčič (Jug.) 2 uri ^ Pviis?-. čarinan (Jug.) 2.28’06”5 ‘scenah). CERVINIA — Na svetovnem prvenstvu s štirisedežnimi bobi so zastopniki NDR osvojili zlato in srebrno kolajno. Prvo mesto je zasedla posadka NDR 1 (krmar Lehmann) s časom 4’14”6, na drugo mesto se je uvrstila NDR 2 s 4'14”63, tretja pa Švica 1 s 4’14”83, 4. Švica II (4’15”31), 5. Italija II (4’15”69), 20. Jugoslavija (4’23”28). kratke vesti - kratke vesti Nov remi v Moskvi MOSKVA — Tudi 46. partija finalnega šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka se je končala z remijem. Karpov in Kasparov sta se za delitev točke sporazumela pri 42. potezi, bele figure pa je imel Kasparov. Trenutno je v vodstvu Karpov s 5:1. RALLY MONTECARLO Vatanen v vodstvu MONTECARLO — Po osmih posebnih vožnjah avtomobilskega rallyja Montecarlo je v vodstvu dvojica Vatanen - Harryman (peugeot 205), ki je doslej osvojila že štiri preizkušnje. Tudi 'Rohrl je zmagal na štirih, na eni pa je bil najboljši Biason. Lestvica: 1. Vatanen - Harrymun (peugeot 205) 2.38'14”; 2. Rohrl - Geistdorfer (audi quattro) po 7”; 3. Blomquist -Cederberg (audi quattro) 4’23”; 4. Salonen - Harjanne (peugeot 205) 4’53”; 5. Toivonen - Piironen (lancia martini) 6'20”; 6. Biasion - Siviere (lancia totip) 7’02”; 7. Saby - Fau-chille (peugeot 205) 11’18”; 8. Sno-beck - Bechu (renault 5) 13’17”; 9. Andreuet - Peuvergne (vina) 15'42”10, 10. Wambergue - Martin/Dondoz (viša) 19’05”. Sarajevo namesto Eintrachta VIAREGGIO — Na mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu (6. -18. februar) bo namesto frankfurtskega Eintrachta, ki se je odrekel sodelovanju, nastopilo Sarajevo, ki bo igralo v 2. skupini skupaj z Milanom, Napolijem in Spartakom iz Moskve. SMUČANJE V PLAUTU Spodbudna rezultata naših predstavnic Nastop meddruštvene smučarske e-kipe se je v nedeljo omejil na tekmo v veleslalomu namenjeno mladinkam, in sicer v Plautu, blizu Pordenona. Na sporedu je bila tudi tekma v superveleslalomu za dečke in naraščajnike, vendar ekipa se je ni udeležila, ker še ni dovolj pripravljena na tovrsten nastop. Superveleslalom se namreč približuje smuku, saj je obvezna čelada in smučar mora progo poskusiti vsaj en dan prej. Tako sta ekipo zastopali le dve naši mladinki, ki sta dosegli kar dobra rezultata. Le ta sta: 6. mesto Tamara Pieri (Devin) 1’14”29; 7. Valentina. Pangos (Mladina) ri4”79. Rezultata sta toliko bolj zanimiva, če upoštevamo, da se je tekma odvijala na deželni ravni. (R. D.) V moški rokometni D ligi Dragocena točka za Kras Inter — Kras 21:21 (12:14) KRAS: Dario Milič, Glavina, Skupek, Bogdan Budin (1), Sardo (3), Sana (5), Sossi (1), Ladi Budin (4), Raseni (3), Aleks Milič in Maglica (4). Krasovi rokometaši nadaljujejo serijo odličnih nastopov. V nedeljo so se pomerili z Inter jem iz Nabrežine, katerega so prisilili na delitev točk. Želja po zmagi je bila v obeh taborih prevelika in priča smo bili vseskozi izredno napetemu srečanju. Brez dvoma Inter predvaja najbolj grob rokomet od vseh ekip, ki nastopajo v skupini. Cotičevi varovanci igrajo iz tekme v tekmo bolj zrelo, prepričam so v lastne moči in delajo vse manj hudih napak, tako da se že primemo obrestuje nekajmesečno delo na treningih. Rdeče-beli so srečanje začeli izredno zbrano in učinkovito ter zaključili prvi polčas z dvema zadetkoma prednosti, proti koncu polčasa pa so imeli celo priložnost, da s tremi zadetki pustijo za sabo nasprotnika. Zanje pa so bile tokrat usodne prve minute nadaljevanja, ko so domačini s tremi zaporednimi zadetki povedli s 15:14. Krašovci pa so znova uredili svoje vrste in čeprav je Inter vseskozi vodil z enim zadetkom prednosti, je izkušeni Sanna remiziral le 15 sekund pred koncem srečanja. Neodločen izid za Krasovo moštvo tokrat pomeni veliko več kot samo točka na lestvici. (Z.S.) Z 21. rednega občnega zbora ŠK Kras V petek je bil v prostorih zgoniške osnovne šole 21. redni občni zbor ŠK Kras, ki se ga je udeležilo lepo število članov in prijateljev tega za nas zelo pomembnega društva. Na sliki: predsednik Stanko Budin med svojim posegom Na seji Teritorialnega odbora ZSŠDI v Gorici Vrsta zanimivih pobud s? Terit? ^SŠDI v Gorici je bi n°uPoleg finega odbora. Prisot n1 ttalojf ?gl?,da ščepov in opravi j boburi azplenili in načrtovali n u ha kf.1 Pokrajinskega značaja, Ogledali edariu v letošnjem let >tev v So tu(B stanje in potek p tia0 vklii,fw'nik Panogah, s katerii tla^rvenst?1,v Pokrajinska in dež( tpkhotervtn ^er ocenili rast in ovi 7 smuškega odseka v Gabrjt Nkni ?S(kej?a tečaja SPDG. £ ^Udl BlB s pripravami i ^il?0 Prvenstvo, ki ga bo, soisia zavodi. ^a va? ba v0rsl?l?pokrajinskega zna' «(.baici n-,,,.1 naarca, ko bo v te dev ttl02abm?-rnega doma v Goi h? Pksa^ii V-ecer' U ne Pred ta-brvi r?.3.'1 sagre, kot bi lai 1? tek^f ? Pomislili, temvee v Die®. Prvine sPretnostne in n iz Gori5?0dtdoval° Bo °sem sl oriske, vodil pa bo televi ski napovedovalec in povezovalec Mito Trefalt. ZSŠDI se bo seveda vključilo v pobude ob praznovanju 401etnice osvoboditve. S tem v zvezi je mišljen dvodnevni orientacijski pohod kot obogatitev običajnega ob števerjanskih prvomajskih praznikih ter tekmovalni štafetni tek ob načrtovani premestitvi spomenika ZSŠDI v Sovodnjah. Jeseni je v načrtu (kar sicer ni še dokončno izoblikovano) mednarodno srečanje z naslovom Gibanje kot sporočilo in ples v šoli. Sodelovali bodo predavatelji iz Italije, Jugoslavije in Nemčije. Tečaj bo večdneven in bo odprt vsakemu, ki ga motorika zanima kot izraznost, rekreacija, terapija in izročilo. Referenti TO so bili seznanjeni tudi s pobudo Odbora za telesno kulturo pri SKGZ, ki prireja predvsem za vaditelje ogled vrhunske prireditve v Planici marca meseca. ('R. A.) Športna dejavnost Odslej težave Na goriških šolah delovanje izven rednih ur pouka na področju telesne vzgoje kasni. Vzroke zato je treba i-skati v organizacijskih težavah, januarja meseca pa celo, kolikor se zanimivo sliši, v vremenskih okoliščinah. Vse kaže torej, da se bodo odslej razni turnirji, srečanja in prvenstva nagrmadila. Na šolah s slovenskim učnim jezikom so v pozni jeseni potekala tekmovanja v odbojki med posameznimi zavodi. Turnir so opravila tako dekleta kot tudi fantje; nekaj malega je bilo tudi atletike. Preobilno sneženje je preprečilo vadbo smučarskega teka, ki je bil v načrtu na Lokvah. Sneg ob bregovih Soče pa je prehitro skopnel in ni bilo mogoče izrabiti edinstvene priložnosti, ki jo je vreme letos ponudilo. Vsekakor so se nekateri dva popoldneva poganjali po sovodenjskih travnikih, kar se verjetno doslej ni še dogodilo. Po koncu četrtletja, ko bo polovica na goriških šolah s sporedom? šolskega napora mimo, pa je na koledarju vrsta pobud in obvez. 12. fe-fruarja bo pokrajinsko prvenstvo v slalomu za nižje srednje šole in smučarski tek za višje šole. Dva dni prej odide na štiridnevno »šolo v naravi« strokovni zavod za trgovino I. Cankar, ki mu bo sledila ;*a tri dni klasična gimnazija P. Trubar. Obe zi-movanji bosta v Žlebeh (Nevejsko sedlo). 22. februarja bo v Sappadi veleslalom za višje srednje šole v o-kviru pokrajinskega prvenstva Študentskih iger. Letošnja največja tekmovalna in prirediteljska preizkušnja za goriške višje srednje šole pa bo v torek, 26. februarja, četrtič bo na sporedu smučarsko prvenstvo slovenskih šol v I-taliji vseh smeri in stopenj. Prireditelji računajo na več kot dvesto tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol. Srečanje bo potekalo v Žlebeh (Nevejsko sedlo) in bomo o njem seveda še poročaU. (R. A.) Občni zbor ŠD Polet Sinoči je bil v prosvetnem domu na Opčinah 17. redni občni zbor športnega društva Polet. Občni zbor ni bil volilnega značaja, ker novi statut predvideva, da se odbor obnovi vsaki dve leti, sedanji pa je bil izvoljen šele lani. O sinočnjem občnem zboru Poleta bomo podrobneje še poročali. Umrl Alfredo Foni BREGANZONA — V 74. letu starosti je včeraj za možgansko kapjo u-mrl Alfredo Foni, znani italijanski nogometaš in trener, ki je tudi igral v reprezentanci, ki je osvojila svetovni naslov leta 1938 v Parizu. obvestila ZSŠDI obvešča, da 31. januarja zapade rok za predstavitev prošenj za podporo na deželo. Za informacije se društva lahko zglasijo na uradu ZSŠDI v Trstu in Gorici. ŠD MLADINA - smučarski odsek organizira v nedeljo, 3. februarja, smučarski izlet na Nevegai. Vpisovanje v Domu A. Sirk do četrtka, 31. januarja. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBUEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil SamM Izdaja L JzU m tiskaj ™ Trst brntaH^ mIoWwvPEG 29. januarja 1985 Ameriški vojaški satelit »sigint« pridno vohuni nad Sovjetsko zvezo Japonski avtobus s ceste ob življenje 25 potnikov CAPE CANAVERAL — Od enih popoldne v petek, 25. januarja, je celovito sovjetsko ozemlje pod strogim nadzorstvom ameriškega vohunskega satehta »sigint«, ki se nahaja 36.000 kilometrov visoko nad ekvatorjem na tako imenovanem geostacionarnem tiru. Združene države Amerike se torej na svojstven način pripravljajo na razorožitvena pogajanja s Sovjetsko zvezo, ki se bodo začela 12. marca v Ženevi. Vohunski satelit je spravil na tirnico, kot znano, vesoljski trajekt discovery, ki ga je posadka privedla spet na Zemljo, sicer na tukajšnje oporišče ustanove NASA, predsinočnjim ob 22.23 po srednjeevropskem času. Šlo je za 46. polet v vesolje kakega ameriškega kozmičnega vozila s človeško posadko, za 15. polet vesoljskega trajekta in seveda — kolikor je znano — za prvo vojaško odpravo v vesolje. Zanjo je Pentagon potrošil nič manj kot 31,9 milijona dolarjev. Vohunski satelit »sigint« ima nalogo »prisluškovati« vsem radijskim in telefonskim sporočilom v SZ, kot tudi komunikacijam med sovjetskimi sateliti in vesoljskimi bazami. Satelit zazna tudi najmanjšo radiofrekvenč-no spremembo, kakršna naj bi bila značilna, kot trdijo pri ustanovi NASA, za radiotelefonsko povelje o sprožitvi jedrskega napada. Prav tako naj bi bil satelit zmožen zbirati telemetrične podatke o raketnih poskusih, kar jamči Američanom, kot sami pravijo, nadzor nad tem, kako Moskva spoštuje obveze glede nadzorstva oboroževanja. Izstrelitev vojaškega vohunskega satehta pomeni začetek uresničevanja ameriškega načrta o raziskavah v zvezi z izoblikovanjem vesoljskega obrambnega sistema. To hkrati pomeni preuravnovešenje dosedanjega vojaškega ravnotežja med supersilama še bolj v korist Združenih držav Amerike, Ni miru za razpečevalce mamil a omamna prevara še kosi žrtve BOLOGNA — Orožniki mestne operativne enote so predvčerajšnjim aretirali tri osebe pod obtožbo posesti in razpečavanja mamil. Med njimi je tudi 40-letni Walter Fusari, ki je pred sedmimi leti poročil Danielo Zuccoli, bivšo ženo znanega showmana Mika Bongioma. Zaporni nalog za trojico so izdali trije namestniki državnega pravdnika v Bologni in s tem sklenili enoletno preiskavo, ki je decembra lani pritirala v zapor kakih 30 oseb. Leteči oddelek policije v Palermu pa je v teh dneh prišel na sled 35-letnemu razpečevalcu mamil Salvatoru Gilibertiju, ki je v svoji vili opravljal svoje nečedne posle. Policijski agenti so se z uporabo dresiranih psov izognih vsem elektronskim alarmnim napravam in vdrli v stavbo. Tu so zaplenili 100 gramov heroina in druge pripomočke za doziranje omamnih mešanic. Črna kronika pa je medtem v Rimu zabeležila novo žrtev mamil. To pot je strašni prevari podlegel 23-letni Maurizio Argino. Njegovo truplo je v kopalnici našla mati: zadnji Ikarov polet se je zanj končal s smrtjo. Sodna obravnava proti pacifistom SIRACUSA — Javni tožilec na tukajšnji poroti je predlagal, da se vseh šest pacifistov, ki so* v noči med 3. in 4. avgustom 1983 vdrli v raketno oporišče v Comisu, obsodi na plačilo 100.000 lir globe po osebi. Obenem je zanje predlagal oprostitev obtožbe o povzročitvi gmotne škode, in to zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženci (Andrea Desogus, Roberto Morini, Alfonso Navarra, Paolo Pietrosanti, Pietro Rais in Maddalena Traversi) so v bazo prišli skozi luknjo, ki so jo izrezah v ograjni mreži, nato pa popisali zidove s protimilitarističnimi gesli. Pacifisti so bili deležni uradne solidarnosti 300 državljanov, med njimi tudi pisatelja Carla Cassole. Skupna zdravstvena izkaznica za EGS? BRUSELJ — Državljani EGS bodo najbrž še pred evropskim potnim listom prejeli nekakšno osebno zdravstveno izkaznico. Novi dokument naj bi poleg rednih osebnih podatkov vseboval še podatke o krvni skupini, o opravljenem cepljenju, o kroničnih boleznih (alergijah, diabetesu, hemofiliji itd.) in druge podatke, ki bi v nujnih primerih prišli prav zdravstvenemu osebju. Zanimivo in nedvomno koristno pobudo je sprožil italijanski poslanec Eolo Parodi. Evropsko knjižico bi morah podeliti predvsem bolehnim osebam in nato vsem, ki bi zanjo zaprosili. Zdravstvena knjižica sicer ni novost, saj se je v nekaterih državah EGS poslužuje že kakih osem milijonov oseb. Kitajski funkcionarji premalo disciplinirani PEKING — Plaz gospodarskih reform, ki je zasul Ljudsko republiko Kitajsko, botruje vse številnejšim pojavom »nediscipliniranosti in zlorabljanja službenega položaja«. med vladnimi in partijskimi funkcionarji. Kljub mnogim dosedanjim opozorilom, piše glasilo KPK, se takšno početje nadaljuje, zato bodo potrebni strogi ukrepi. Za kaj gre? Med funkcionarji se je razpasla navada, da plačo po svoje, in to protizakonito, zaokrožujejo: na lastno pest odpirajo zasebne trgovine, na debelo špekulirajo s cenami, ki jih pretirano višajo, zlorabljajo naivnost potrošnikov, ko gre za preskrbljanje s težko dostopnimi surovinami in tako naprej, z druge strani pa podrejenim delijo posebne nagrade v blagu ali denarju, samo da jim ne bi zvišali prejemkov. Pri nas smo na take in podobne pojave bolj ali manj navajeni, pravijo tukajšnji zahodni opazovalci, toda za Ljudsko republiko Kitajsko je to nekaj nepojmljivega. Zadeva je planila na površje med zadnjo konferenco osrednje disciplinske komisije, ko so med drugim neupravičeno višanje cen v sicer nezakonitem poslovanju pripisali okoliščini, da je država prekinila dodeljevanje posebnih podpor za uravnovešanje cen nekaterim proizvodom. Z Vzhoda vtihotapljajo tudi cin, ne le mamila SINGAPUR — Tako imenovani »trikot mamil« v jugovzhodni Aziji je bralcem dobro znan, bolj malo pa se je doslej vedelo o širokopotezni tihotapski mreži s činom, ki se je zadnjih pet let občutno razširha in spravlja sedaj v resno zagato svetovno tržišče. Mednarodni svet za cin (ITC) je ravno te dni opozoril, da bi nadaljnje tihotapljenje kositra v dosedanjih razsežnostih utegnilo kaj kmalu spraviti mednarodni trg š to kovino v hudo krizo. Zadeva je taka: surovi ah že pol rafinirani cin skrivoma vozijo iz Malaiziie, Indonezije in Tajske, ki so njegove največje proizvajalke v Singapur, kjer ga rafinirajo, nato pa izvažajo prvenstveno v Španijo, Južno Korejo, Združene države Amerike in Sovjetsko zvezo Vtihotapljeni kositer rafinirajo v singapurskem zasebnem rafinerijskem obratu Kimetal Private Limited. Vlade prizadetih držav in ITC so večkrat pozvali Singapur, naj rafinerijo zapre, toda zaman: »Tega ne moremo, ker smo svobodna luka«, so rekli Singapurci in pristali le na to, da ne dovolijo odprtja novih rafinerij. Cene vtihotapljenega cina so za polovico nižje od tržnih, čez mejo pa ga vozijo (kot mamila) v skritih pre-delčkih avtomobilov, tovornjakov in motociklov. TOKIO — Včeraj ob zori je P0^ glo prometni nesreči 25 oseb, P° čini študentov, ki so bih nam6™ ni na smučarski tečaj. Proti z>.j skošportnemu središču so se PvL z avtobusom, ki ga je na oV#.. ’a 1 stf zaradi poledice zaneslo, tako da ^ podrl obcestno drsno ograjo in.j\j moglavil v umetno jezero ob ■( Sai nedaleč od mesta Nagano osrčju Japonske. Poleg voznika in njegovega P01^, nika je v avtobusu bilo 44 potnic,j. I od tega 42 študentov z univerze chon Fukushi v Mihami (prefej4^ no okrožje Aichi v srednjevzhod11^: delu države) pa še smučarska » štruktorja. Namenjeni so bili v gorje Shiga severno od Nagaiia- Preiskava je pokazala, da je g fer avtobusa na ostrem zavoj11 ^ gubil oblast nad vozilom, ki j®; < rečeno, podrlo guardrail in P®? V sedem metrov globoko vodo. dvajsetim mladincem je uspel0 .j, muzniti se iz avtobusa skozi °^e ki so se jim pri padcu šipe * j _-'ertiii. in inštruktorjema vred — so bile. vsi drugi pa — s šotecnj, ~ so UJJ) ' (Telefoto ‘ Mihi Muster z RAZBOJNIKI Mličl — /AJSTfR IN Tl?!