____    290    ____
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — 4. dne t. m. se je zopet odprla zbornica poslancev. Prvo delo, ki ga dobijo poslanci, je vladni predlog, ki se glasi „prenaredba davkov", katerega pa prvomestnik davkovskega odseka bar. Eich-hoff' bolje imenuje predlog za p o vi sanje davkov. Ni treba povdarjati, kako nemirno vsacemu Avstrijancu srce bije, ko sliši besedo ^povišanje davkov". Vsaj ni nikogar v vsi državi, bodi si ubožen ali premožen, velik ali majhen, ki ne bi se vstrašil te besede. Leta 1868. po vpeljanem dualizmu so se zemljiški hišni in drugi direktni davki zdatno povekšali, zdaj o dobi liberalizma nam preti v drugič povišanje, — in kako tudi bi moglo to drugače biti, ako vidimo, da od leta 1868., tedaj o 10 letih in ob popolnoma mirnih časih so se državni stroški pomnožili za 141 milijonov in 179.000 gl. Državnim poslancem sveta dolžnost je zdaj, da Avstrijski finančni politiki resno zakličejo: stoj! ne naprej spovikšanjem davkov! Ce je državni organizem leta 1869. izhajal z 299 milijoni gold. — in ne slabeje kakor zdaj — naj vlada skuša 1. 1878. in 1879. izhajati z 378 ali 380 milijoni gld., katere bo dobila po davkih, kakor so dandanes. Kakošno pot pa naj nastopi vlada za bolje gospodarstvo, to mora skrb biti tistih mož, ki so dozdaj znali državne stroške tako silno množiti. Kdor je strune tako zelo napel, naj jih tudi odpne! S povikšanjem davkov ne grč več!
— Kedaj se nadaljujejo obravnave o novi pogodbi med Avstrijo inOgersko, ni nič znano; vse kaže na to, da pred novim letom ne.
Iz Zagreba, ~ 3. dne t. m. se je pričel deželni zbor. — Kakih 30 poslancev je došlo v prvo sejo, ki je le malo časa trajala. Vsem zborovanju je določeno le par tednov, ker začne se kmalu deržavni zbor v Peštu. Ali bode zborovanje tako gladko teklo kakor želi deželna vlada in zahteva Magjarski regiment, ni gotovo, kajti po poročilu ,,Agramer Presse" snuje se opozicijski klub po nekaterih veljavniših poslancih, ki hoče delati   na   to,   da   deželna  vlada  energično
[)ostopa ali pa odstopi. — O dopustu barona Mol-inary-a, ki je Zagreb že zapustil, se še zmirom veliko govori in ugiba. Nekateri terdijo, da ga ne bo več nazaj in da pride za deželnega zapovednika na Moravsko, na mesto Mollinarvevo pa od tam fzm. pl. Franjo Fi-lipovic na Hrvaško. Vsakako je zvesta vojaška Gra-nica zel6 razburjena. — Dr. Lobmavr je imenovan za profesorja porodoslovja na novo napravljeni babiški šoli Zagrebški. — Ni skor časnika, katerega bi policijska roka tolikrat zajela, kakor je liberalna, pa Slovanom
pravična „Agram. Presse". „Schlag auf Schlag" — more o sebi reči.
Iz Rusko - Turškega bojišča. — Krvavo klanje v Sipki soteski je zdaj prenehalo, Turki so se naveličali vednih napadov. Zdaj se je pokazalo, da je bilo vse laž, kar so Turški telegrami pravili o Turških zmagah. Rusi so ne le obdržali sotesko, ampak, kakor vojaški izvedenci rekč, vtrdili jo tako, da je jim nihče vzeti ne more. Turki so tedaj toliko krvi prav zastonj prelili. — O drugih hudih bojih ob Kara-Hasankioju so delali Turki strašen hrup, češ, da so Ruse popolnoma potolkli in jim vzeli veliko vojnega orodja. Pa zdaj se je vlegel tudi ta hrup, ki je bil zagnan najbrže po časnikarskih poročevalcih v Turškem taboru in domišljijah Turških poveljnikov, ker teh zmag ne potrjuje nobeno drugo poročilo. Rusi so zdaj spoznali, da imajo premalo ljudi na bojišči, zato zdaj prihajajo nagleje in veče čete iz Rusije na pomoč. Predno ne bodo v številu zadosti močni, menda ni pričakovati veče bitve, potem pa bodo zgrabili Turke z vso silo. Ruskim in Rumun-skim četam ob Plevni je poveljnik Rumunski knez, vsa Rumunska armada pa je šla v soboto pri Ko ra bij i čez Donavo. Tudi Turki so naredili pri Silistriji moat do otoka v Donavi, toda Rusi in Rumunci so pripravili vse, da Turki ne bodo mogli nikjer čez Donavo. Kedar še Srbi gred6 čez mejo, se bo Turški armadi v Bulga-riji huda godila, ker bo od vseh strani prijeta.
Iz Azije ni nič gotovih novic, čeravno tudi Muk-tar enako Sulejmanu poroča svojemu sultanu o vednih zmagah. Sploh je treba o vsakem poročilu čakati, da se potrdi, ker večidel vsa prihajajo iz Turških virov in so lažnjiva. — Črnogorci še zdaj niso vzeli Nik-siča, ampak šli z glavno močjo nazaj, pred trdnjavo pa pustili le krdelo, ki jo opazuje. Menda jo hočejo izstradati.
Ker Rusi do zdaj niso mogli še kaj posebnega storiti Turkom, je zrastei greben našim Magjarom tako, da so se hudo vneli za vojsko. Vse, kar more priti do kake politične veljave, sili v to, da mora Ogerska spol-niti svojo zgodovinsko nalogo , to je vničiti moskoviti-zem (Rusijo). Nek Dunajski list je izvedel iz Pešta, da so bili v honvedskem (domobranskem) ministerstvu že pogovori o mobiliziranji vse armade in domobrancev. Mi smo prepričani, da se bodo na Dunaji dobro premislili, predno bi pripravili Avstrijo v boj z Rusijo, ker bi naletela lahko na tretjega sovražnika in prišla v veliko nevarnost. Da tudi na Angleškem ni vse vneto za Turke, spričuje sledeča dogodba, ki jo poroča „Ruskija Gazeta". Na Angleškem so nabrali več denarja za bolne in ranjene vojake in znani prijatel Slovanov Lewis Farlev se je obrnil do tajnika kraljice z vprašanjem: bi li Ruski odbori sprejeli ta denar? Odgovor je bil: da! To je storil Farlev le zato, da je tudi na Angleškem več Turkom nasprotnih, kakor prijateljev, katerim na čelu je prvi Angleški minister.