Svetovalec za naše kmete
|k     Prldelujemo surovine za našo industrijo
^»                                        (Inž.  Zorec  Egon)
Z zakanom o petletnem kmetij-ckem proizvajalnem načrtu smo si postavili nalogo, da znatno poveča-mo pridelovanje industrijskih ra-stlin, To bo v veliki rneri blagodej-qo vplivalo na astale panpge našega tnietij&tva, zlasfci na živmorejo. Med drugim je v načrtu, da pove-fcamo setev rastlin, ki dajejo olje, riadkor in vlakno. RastliTKsko olje ^luži v tehnifee namene in kot je-4ilno olje. Pri proizvodnji olja do-bimo oljne pogače — tropine, ki so bpgate zlasti na beljakovinastih «noveh in predstavljajo odlično oblodo (močno krmo) za krave molznice in prasice. Za laneno in konopljeno seme pa je znaino, da sta meobhodno potrebna naši tekstilni teidiistriji. Da ne izpustim zelo važ-«e industrijske rastline — sladkor-*o peso. Je to za nas že nova, a zelo ^oristna rastliaia. Kakšne velike ko-•risti iraa naša skupnost od te kultu-we , katere produkte bi morali sicer tako drago plačevati v inozemstvu, bo menda vsak razumel. Poleg ljud-«ke hrane (v obliki sladkorja), ki jo daje ta rastlina, služi sladkorna pe-«a v veliko korist isn važnost tudi
naši živinareji. Suhi kakor sveži sladkorni režnji so odliona krma in to poeebno molzni živini. Poudariti bi hotel samo še to, da je sladkorna pesa nestalna v svoji donosnasti. Njena narava je muhasta in se kaj rado zgodi, da je v pesi premalo sladkorja. Zato ji moramo stalno ugotavljati proceaite sladkorja in z odbiranjem donosnejših obHk ter pridelova.njem njihovega semena s semenicami držati semenski mate-rial v natjrentabilnejši obliki. Tu je dosti težkih nalog. ki zahtevajo mnogo truda, potrpežljivo3ti in zna-nja. Prav sigurno pa bo to, da bo vse urejeno, da bo naž kmetovalee dobival res zdravo in najboljše se-me za pridelovanje te rastline (ka-kor tudi vseh ostalih), ki je tako važno za našo prehrano, zdravje in črpanje novih moči da bomo lažje obvladovali težave, ki nam jih stav-lja na pot izpoLnitev nažih dolžno-std do skupnasti. Se nekaj dni — in v naše tovarne bodo stakli vago-ni,  naloženi s sladkorno peso.
V prodzvajalnem načrtu za leto 1948/49 se je v okraju Ptuj posejalo 174 ha oljne repice. Po pogodbah, ki
jih sklene pridelovalec s tovarno, je pridelovalcu že v naprej zajamčena prodaja pod določenimi pogoji, ki vežejo na eni strani tovarno, na drugi pa pridelovalca. Pridelovalec je lah-ko brez skrbi, da mu bo pridelak v vsakem primeru odkupljen, indu-strija pa si zopet lahko postavi to-čen načrt za delo. In to je jedro no-vega na&ina pridelovanja industrij-skih rastlin. Tu bi še na kratko omenal, čemu pridelovanje oljne re-pice? Glavni gogpodarski namen ji je ta, da pridelamo seme z visohim odstotkom olja. Sama rastlina daje dober prinos (1500—2400 kg). Seme vsebuje 36—40% maščob. Gospo-darska vrednost je poleg velike množine olja tudi v tem, da prido-bimo v industrijski pridelavi tudi olfne pogače, ki imajo visoko hra-nilno vrednost za živino. Pripomnil pa bi, da so zelo pokvarljive, zato jih kravam polagamo le v maniših količinah do 2 kg dnevno. Mlajši živini jih pa vobče ne krmimo radi ostrega okusa, kd lahko povzroča želodčno bolezen. Zavedati pa se moramo da je pri današnji produk-ciji maščob nujno potrebno, da kul-tiviramo čim več oljnatih rastlin. Zato smo tudi sejali oljno repico in prav posebej še zato, ker jo potre-buje naša industrija, ki z odkupni-mi pogoji nudi kmetu protivrednost v industrijskih izdelkih.