122 Listek, LISTEK. »Pravniško društvo« se imenuje najnovejše društvo naše, katero so te dni ustanovili slovenski pravniki v Ljubljani. Namen novemu društvu je izdava ti strokovni list »Slovenski Pravnik« ter v njem gojiti pravne in državne znanosti in s tem pospeševati slovensko uradovanje pri vseh državnih in avtonomnih oblastvih. Poleg izdavanja stro- i kovnega lista bode društvu jedna poglavitnejših nalog dognati slovensko pravno terminologijo. Vrhu tega hoče izdavati zbirko raznih zakonov v slovenskem jeziku, skrbeti za slovenske tiskovine, da se prirede v dovršenem jeziku namenu prikladno in juristično pravilno, ozirati se v svojem listu na sodno medicino, razpravljati stanovska vprašanja, prirejati predavanja in razprave v društvenih shodih, osnovati si svojo knjižnico in tud1 vpliva ti, da se pravilno uredi obsežje notranjega jezika pri naših oblastvib. Naloga, katero si je postavilo »Pravniško društvo«, je tedaj silno važna in imenitna ne samo za razvoj pravne literature med Slovenci, ampak odločevalna je tudi za splošni napredek naVoda našega. Društvo ima sedež svoj v Ljubljani in šteje že okoli ioo članov, izmed katerih plačujejo ljubljanski po 8 gld., zunanji pa po 6 gld. društvenine. Dne 26. januvarija je imelo prvo svojo redno glavno skupščino, na kateri je začasni predsednik osnovalnega odbora, g. dež. sodišča svetovalec J. Vencajz, z lepo besedo poudarjal potrebo in važnost novega društva. Za predsednika je bil potem izvoljen g. dr. Fr. Papež, za pregle-dovalca računov g. notar dr. Jarnej Zupanec in g. odvetnik dr. Munda, v odbor pa gg. drž. pravdnika namestnik dr. Andrej Ferjančič, odvetnik dr. Janko Srnec, dež. sod. svetovalci Bogdan Trnovec, Pleško in Vencajz, finančne prokurature pristav Emil Guttman, sodni pristav Anton Leveč, notar Ivan Gogala, odvetniški kandidat dr. D. Majaron in avskul-tant dr. Janko Babnik. Da bi novo društvo srečno in plodovito delovalo mnogo let v napredek ndroda našega! Slomškovo pismo z 1. 1847. Priobčujemo pismo, katero je Slomšek leta 1847., takrat že škof lavantinski, v gajici pisal ljubljanskemu spirituvalu Juriju Volcu. Zanimivi list pojasnuje razmerje o novem pravopisu (gajici), kakor so bile takrat na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Evo lista ! »Hochwiirdiger Herr Spiritual! Prav iz serca se Vam zahvalim za lep dar Stoletne Pratike. Gotovo ste meni bolj vstregli z starim pravopisam kakor jaz Vam z novim, ki ga Krajnci zamečujete. Po mojih mislih ni stari — ne novi pravopis prav — so le bergle našimu pisanju — ino jaz nobenim vsiga serca ne dam, to pa vender prav serčno želim, de bi se vsi eniga poslužili — quia res parvae concordia crescunt, et discordia maximae dilabuntur. — Po Novicah smo mislili Štajarci ino Korošci, katerim Slovenšina ne merzi, spoznati, de ste se Krajnci po večim noviga pravopisa prijeli; — ino hitro smo za Vami potegnili tudi mi, ki edinost ino braterno prijaznost ljubimo Ino ko se je roka noviga pravopisa tako privadila, de nam hitro izpodleti, če bi hotli zopet po starim pisati, še le slišimo, de Vam nekim na nov pravopis toljko merzi, de ga hočete po vsej ceni zatreti. Zakaj se niste hitro v začetki oglasili? Zmota bi ne bila toljka, kakor bo zdaj. Naša razkolnost nam ne bo hvale ne pridu prinesla; ino za tiga del me srce močno boli. Iz ljubezni do edinosti sim Bohoričico zapustil ino se Metelčice gorko prijel, sim njo pisal, učil ino priporočal, de se je po Koroškim ino Štajarskim razširila. — Metel-čico ste Krajnci zaterli; ino spet sim se jaz ino moji stare Bohoričice lotili zavolj duha edinosti. Listek. 123 Komaj smo si v bukvah nekoljko pomogli, spet se je Ilirski pravopis na Krajn-skim vnel, ino po Koroškim kakor Štajarskim prijatlov toljko nabral, de bi abotno bilo se mu vstavljati. — Dolgo dolgo sim se ga branil; — Devištvo je bilo brez mojiga vedenja v novim pravopisi natisneno, tudi Sveto opravilo tako, ker ni natiskar dolgih f imel. Ino, ker sim mislil, de sovražnikov močnih ni, prijatlov pa vse živo, sim tudi jaz z novim potegnil, ker ima svoje dobrote, ino pa veči, kakor stara Bohoričica — recite kar hočete. — Zdaj bi pa radi — posebno g. Metelko, de bi zopet v štertič svoj pravopis zavernil; kar pa nisim pri volji, naj mi ravno zamerite. Pisal bom v tim pravopisi, dokler bom kaj mogel; ako bravcov ne bo, pa tudi ne bo pisavcov. Kar ljudi zadeva, le tisto hvalijo, kar svoje učenike hvaliti slišijo. Ljud ino dnar me v pisanji vodila ne bota. Panslavisma jaz ne poznam — čutim pa močno sovražniga duha razkolnosti, ki med Slovencami gospodari ino ljubo edinost mori, braterno ljubezen rani ino dobro zatira. Bil sim Krajncam prijatel ino bi še rad ostal, ter sim Vam za mnogo dobriga hvaležen; alj de nov pravopis čertite, v tim niste hvale vredni. Ino če me zavolj noviga pravopisa iz Vaše ljubezni veržete, mi bo močno žal; jaz Vas bom pa tudi z Vašim starim pravopisam ljubil: Amicus personae, inimicus causae. V znaminje serčne prijaznosti Vam pošlem dvoje bukvice v novim pravopisi; pa Vas tudi prosim, de ne zamerite Vašimu odkritosrčnimu prijatlu Am 29. Juli 1847. Slomšek Antonu.*. Hrvaška književnost je v drugi polovici ravno mirulega leta pognala nekoliko prav lepih cvetek. Stari pesnik Ognjeslav Utjesenovič Ostrožinski na Dunaji je predelal in znova izdal ep.sko pesem svojo -»Nedeljko«., katero je občinstvo že pred dvajsetimi leti rado čitalo. Ljubic Josip Dinkov v Zagrebu je prvence svoje priobčil pod imenom »Juvenalia*.. Dvorovič Njegoslav je nabral narodnega blaga ter je v Senji izdal prvi zvezek, v katerem nam podaje pesme in pripovedke iz Bosne in Hercegovine. Znani bo-senski pesnik, frančiškan Grga Matic-je zbral pesniška svoja dela, katera zdaj izdaje gosp. Milena Mrazoviceva v Sarajevu. Zadnjega pol leta so prišli na svetlo 4., 5., 6. in 7. zvezek. V 6. zvezku nam v pesmi »Kiko i Zelič« opisuje resnično dogodbo z 1. 1832 ; v 7. zvezku pa opeva najnovejše dogodbe, bosenski in hercegovski upor od leta 1876.— 1878. ter boje srbske in črnogorske. V Zagrebu je neimenovan pesnik dal na svetlo »Stikove jednoga smrtnika«, in v ,,Zvonu" že omenjeni nddepolni Stjepan pl. Miletič je spisal novo igro v jednem dejanji ter jo okrstil „Zabašurene kariere". Zanimiva je knjiga ,,Sjaj Danice ilirske"", v kateri nam M. S. Trazimir podaje 630 jako pomembnih citatov, nabranih v nekdanji ilirski ,,Danici". Na spomin vpeljevanja novega kotorskega vladike dra. Tripe Radoničiča je Srečko Vulovic v Zagrebu izdal knjigo, v kateri je med drugim dal tiskati stari rokopis hrvaški iz XVII. stoletja: „pesme" na čast Andriji Zmajevicu. Znani pesnik Avgust Ha-rambasič je pohrvatil zanimivo delo Aleksandra Dumasa, ,,Put po Kavkazu 1S58—/859". N. M. Simeonovic je spisal in zagrebškemu krasnemu spolu posvetil novelo „KatinW' Neimenovan pisatelj je v Karlovci izdal ,,Koprive11, pesmi svoje, v katerih je pokazal dosti pesniškega dani. S posebnim veseljem pa naznanjamo, da je profesor Hugo Badalic v Zagrebu prav lepo pohrvatil Shakespearovo tragedijo ^Koriolan". Gospod Badalič, dasi odličen hrvašk pisatelj in pesnik, delal in pilil je dve leti ta prevod, ki ga je zlasti namenil mladini srednjih šol. Veščaki hvalijo prevod, a hrvaška vlada je obljubila